KEMIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

STROKOVNE GIMNAZIJE

70 UR

Učni načrt za kemijo v strokovnih gimnazijah je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. TEMELJNA NAČELA UČNEGA NAČRTA

III. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1. CILJI PREDMETA

1.1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1.2. OPERACIONALIZACIJA SPLOŠNIH CILJEV

1.3. VSEBINE PREDMETA KEMIJA ZA STROKOVNE GIMNAZIJE

JEDRNI VSEBINSKI SKLOP

IZBIRNI PROGRAM KEMIJE

1. Spremembe snovi

1.1. Kemijska reakcija kot energijska sprememba

1.2. Ravnotežje v vodnih raztopinah

1.2.1. Kisline, baze, soli

1.2.2. Redoks reakcije

2. Elementi v periodnem sistemu

2.1. Nekovine

2.2. Kovine

3. Pomen in vloga organskih spojin za življenje

Ogljikovodiki in derivati

Izbirne vsebina: Medmolekulske vezi

Izbirne vsebina: Hitrost kemijske reakcije

Izbirne vsebina: Tehnologija

Izbirne vsebina: Kemija okolja

Izbirne vsebina: Vonj in dišave

Izbirne vsebina: Lipidi in površinsko aktivna sredstva

Izbirne vsebina: Ogljikovi hidrati in proteini

Izbirne vsebina: Polimeri

Izbirne vsebina: Barva in barvila

2. STANDARDI ZNANJ

IV. SPLOŠNI METODIČNI NAPOTKI

V. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

VI. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

I. OPREDELITEV PREDMETA

Kemija je temeljna naravoslovna veda, za katero je značilno hitro povečevanje števila informacij in podatkov, eksperimentalno raziskovalno delo in hitro prenašanje raziskovalnih dosežkov v prakso. Kemija je interdisciplinarno povezana z drugimi naravoslovnimi strokami, na njenih spoznanjih pa temelji tudi kemična in sorodna industrija, ki je ključna prvina rasti kapitala, zato ima velik vpliv tako na ekonomske kakor tudi na socialne odnose v družbi. Poglavitna naloga kemije kot šolskega predmeta je razvijati procese naravoslovne kulture: (1) opazovanje in opisovanje pojavov, (2) sposobnost utemeljevanja opažanj in (3) sposobnost komuniciranja. Z razvijanjem kemijskih pojmov uresničujemo štiri ključne stebre izobraževanja v novem tisočletju: (1) učiti se, da bi vedeli, (2) učiti se, da bi znali uporabljati, (3) učiti se za celostno osebnostno rast, (4) učiti se za skupno življenje. Ključni poudarki pri pouku kemije v gimnaziji so: sistematično zbiranje podatkov, prikaz soodvisnosti med temeljnim kemijskim znanjem in možnimi aplikacijami ter ekonomijo. V srednji šoli se dijaki izpopolnijo v sposobnosti sporočanja informacij v kemijskem jeziku in v skrbi za varnost pri delu ter podrobneje spoznajo pomen kemije in kemične industrije pri zagotavljanju trajnostnega razvoja.

Pri uvajanju kemije v šoli moramo skrbeti za razvoj celostne osebnosti, ki jo opredeljujejo kritičnost, kreativnost, poštenost, radovednost, svoboda misli in besed ter sposobnost preseganja dogem. Druga ključna naloga kemije je razvijanje spoznavnih procesov pri učencih na podlagi opredeljevanja pojmov, razvrščanja primerov za pojme na podlagi lastnosti, razvijanje sposobnosti napovedovanja lastnosti, prepoznavanje soodvisnosti na podlagi ustreznih predstavitev znanja ter posploševanje in povezovanje s teorijo. Pri tem je ključna vizualizacija za povezovanje makroskopskih opažanj z mikroskopsko razlago.

Da bi lahko uresničevali naloge kemije kot šolskega predmeta, mora biti pouk zasnovan na eksperimentalni podlagi. Pri razumevanju kemije so pomembne vsebina (dejstva, pojmi, modeli, teorije) in metode, s katerimi pridobivamo znanje. Poglavitna značilnost metod poučevanja kemije so aktivnosti, na podlagi katerih dijaki:

1. spoznavajo določeno vsebino ali rešujejo problem;

2. analizirajo empirične podatke, ki jih dobijo na podlagi eksperimenta ali s študijem virov informacij, ter ob pomoči učitelja razvijajo nove pojme, odkrivajo povezave med njimi in jih povezujejo v pravila.

Pri izbiri dejstev in pojmov, ki jih posredujemo dijakom, je pomembno, da nadgrajujemo pojme, ki so jih že spoznali v osnovni šoli. Le-te v srednji šoli razširimo in poglobimo s primeri, ki so povezani s temeljno stroko srednješolskega programa. S takim pristopom povezujemo osnovnošolsko in srednješolsko kemijsko znanje. Povezovanje primerov za kemijske pojme z življenjem je tudi v srednji šoli poglavitna naloga učitelja kemije, ki mora imeti na voljo čim več informacij različnih virov, od knjig in revij do sodobnih virov v obliki zgoščenk ali baz podatkov, dostopnih linijsko ali na internetu. Da bi učiteljem kemije olajšali iskanje podatkov na medmrežju smo zasnovali slovensko kemijsko izobraževalno mrežo KemInfo, ki je dostopna na naslovu: http://www.keminfo.uni-lj.si.

II. TEMELJNA NAČELA UČNEGA NAČRTA

Program kemije za srednje šole je vsebinsko zasnovan tako, da so vsebine nadgradnja izbranih osnovnošolskih vsebin, ne pa njihovo podvajanje.

Nekateri deli programa so vsebinsko povezani tako, da se pri obravnavi temeljnih kemijskih pojmov povezujejo primeri iz anorganske in organske kemije.

Program je podan strnjeno v treh sklopih, na te pa se navezujejo tudi izbirne vsebine.

Program omogoča notranjo diferenciacijo pouka ter zagotavlja avtonomijo šole in učitelja, s tem da poleg jedrnih vsebin ponuja tudi izbirne vsebine, za katere se odloči šola ali učitelj kemije po svoji presoji in svojih nagnjenjih.

Izbirno vsebino oziroma dele izbirnih vsebin ponudijo učitelji dijakom ali pa se za izbirno vsebino odločijo dijaki sami in jo obdelajo kot seminarsko nalogo.

Pri iskanju, zajemanju, shranjevanju, analizi in sintezi kemijskih podatkov in informacij je poudarjena vloga eksperimenta, informacijske tehnologije ter komunikacije.

Metodološki pristopi spodbujajo spoznavne procese in poudarjajo medsebojno odvisnost med razvojem znanstvene misli ter socialnimi in zgodovinskimi danostmi.

Poudarjen je pomen kemije in kemične industrije za izboljšanje kakovosti življenja.

Poudarjena je vloga kemije za varnost, zdravje in okolje.

III. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1. CILJI PREDMETA

1.1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Pri pouku kemije razvijamo naslednje procese:

(1) sistematično zbiranje podatkov in informacij,

(2) sposobnost sporočanja kemijskih informacij,

(3) pomen kemije za trajnostni razvoj,

(4) pomen eksperimenta pri kemiji,

(5) skrb za varnost pri delu.

1.2. OPERACIONALIZACIJA SPLOŠNIH CILJEV

(1) Sistematično zbiranje podatkov in informacij

Dijaki naj:

na izbranih vsebinskih sklopih dopolnjujejo in poglabljajo osnovnošolsko znanje kemije;

razvijajo razumevanje in spretnosti z reševanjem praktičnih problemov in eksperimentalnimi opažanji ter ob uporabi virov informacij;

spoznavajo načine iskanja in vrednotenja kemijskih in sorodnih informacij iz različnih virov (zlasti računalniško čitljivih).

(2) Sposobnost komuniciranja v kemiji

Dijaki:

spoznavajo kemijsko terminologijo, simbole, formule in se navajajo na uporabo le-teh pri opisovanju kemijskih pojavov in procesov;

znajo uporabljati enote SI;

spoznavajo, kako predstaviti kemijske informacije v tabelarični in grafični obliki.

(3) Pomen kemije za trajnostni razvoj

Dijaki:

povezujejo kemijsko znanje in razumevanje z dogajanji v naravi in s stvarmi, ki so v vsakdanji rabi;

spoznajo vlogo in pomen kemije za izboljšanje kakovosti življenja;

spoznavajo, kako povezati kemijsko znanje in razumevanje s skrbjo za okolje.

(4) Skrb za zdravje in varnost

Dijaki:

znajo varno eksperimentirati s snovmi v šolskem laboratoriju ter v svojem ožjem in širšem okolju (zlasti doma);

spoznavajo, kako smotrno upravljati z delovnim okoljem in opremo.

(5) Pomen eksperimenta pri kemiji

Dijaki:

spoznajo eksperiment kot pomemben vir podatkov in informacij;

spoznajo pomen eksperimenta za potrjevanje napovedi;

se naučijo opazovati potek eksperimenta, poznajo načine zapisovanja opažanj (tabele, grafi) in sklepanje na podlagi opažanj.

1.3. VSEBINA KEMIJE ZA STROKOVNE GIMNAZIJE - 70 ur

JEDRNI VSEBINSKI SKLOP

1. Spremembe

1.1. Kemijska reakcija kot energijska sprememba

1.2. Ravnotežje v vodnih raztopinah

1.2.1. Kisline, baze, soli

1.2.2. Redoks reakcije

2. Elementi v periodnem sistemu

2.1. Nekovine

2.2. Kovine

3. Pomen in vloga organskih spojin za življenje

3.1. Ogljikovodiki in halogenirani derivati

IZBIRNI PROGRAM KEMIJE (DIJAKI IZBEREJO ENO IZMED TEM)

Medmolekulske vezi

Hitrost kemijske reakcije

Tehnologija

1. Pridobivanje aluminija z elektrolizo glinice

2. Silicij in polprevodniki

3. Silikati-cement, steklo, keramika*

Kemija okolja

4. Onesnaževala

5. Onesnaževanje zraka

6. Ozonska luknja

7. Onesnaženost vode in viri pitne vode

8. Odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije

9. Umetna gnojila*

OPERATIVNI CILJI SKLOPA	DEJAVNOSTI- AKTIVNOSTI	PREDLAGANE VSEBINE	SPECIALNO- DIDAKTIČNA PRIPOROČILA	MEDPREDMETNE POVEZAVE
1 Sprememba snovi 1.1 Kemijska reakcija kot energijska sprememba
Dijaki naj:
- opredelijo standardno reakcijsko entalpijo eksotermne in endotermne reakcije - spoznajo in znajo uporabiti standardno tvorbeno entalpijo pri izračunu standardne reakcijske entalpije	eksperimentalno delo in razlaga opazovanj na podlagi energijskih sprememb reševanje nalog	Entalpija 1.Standardna tvorbena entalpija 2. Standardna reakcijska entalpija	eksperimenti 1. raztapljanje kalcijevega oksida v vodi, eksotermna reakcija 2. reakcija med amonijevim kloridom in barijevim hidroksidom, endotermna reakcija 3. entalpija reakcije med cinkom in vodo raztopino bakroega (II) sulfata 4. sežigna entalpija etanola uporaba tabel za vrednosti entalpij	fizika
1.2 Ravnotežja v vodnih raztopinah 1.2.1 Kisline, baze, soli
Dijaki naj: - definirajo kisline in baze v vodnih raztopinah po Bronsted - Lowryevi teoriji - opredelijo pojem protolitskega ravnotežja - znajo izmeriti pH vodnih raztopin kislin in baz in razumejo pomen pH lestvice - spoznajo primere nastanka netopnih soli pri reakcijah med elektroliti	eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov z zakonitostmi protolitskih ravnotežij; ionske reakcije reševanje nalog in preprostih problemov, ki vključujejo računanje pH	Definicija kislin in baz v vodnih raztopinah po Bronsted - Lowryevi teoriji Protolitsko ravnotežje pH, indikatorji Reakcija nevtralizacije, titracija močne kisline z močno bazo Ionske reakcije	ponovitev pojmov 1. opredelitev kislin in baz na podlagi reakcije oksidov z vodo 2. opredelitev kislega in bazičnega značaja vodnih raztopin na podlagi pH 3. poznavanje nevtralizacije kot reakcije med kislinami in bazami 4. poznavanje osnov kemijske nomenklature kislin, baz in njihovih soli eksperimenti - delo dijakov 5. reakcije med kislinami in bazami 6. hidroliza soli, pH	biologija okoljska vzgoja
			7. primeri ionskih reakcij Vključujemo primere iz anorganske in organske kemije.
1.2.2 Redoks reakcije
Dijaki naj: - opredelijo pojme: oksidacija, redukcija, oksidant, reducent - znajo urejati preproste redoks reakcije - poznajo galvanski člen kot vir istosmernega toka - razlikujejo med galvanskim členom in elektrolitsko celico	eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov z zakonitostmi oksidacijsko - redukcijskih procesov reševanje nalog 1. urejanje preprostih redoks enačb 2. računanje množine izločene snovi pri elektrolizi	Redoks reakcije 1. Oksidacija, redukcija, oksidant, reducent 2. Urejanje preprostih redoks reakcij 3. Galvanski členi Elektrolitske celice	eksperimenti 1. raztapljanje kovin v klorovodikovi kislini 2. priprava in merjenje napetosti Danielovega galvanskega člena 3. elektroliza vode 4. oksidativna in reduktivna razgradnja organskih spojin 5. oksidacija alkohola (alkotest) učni filmi 1. Pridobivanje kovin z elektrolizo 2. Korozija in zaščita	fizika tehnologija
2 Elementi v periodnem sistemu 2.1 Nekovine
Dijaki naj: - opredelijo značilne lastnosti nekovin - opredelijo značilnosti halogenov - opredelijo značilnosti žvepla in njegovih spojin - opredelijo značilnosti dušika in fosforja ter njunih spojin	eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov reševanje preprostih problemov	Značilnosti nekovin 1. Najpomembnejši tipi spojin 2. Fizikalne in kemijske lastnosti VII. skupina, halogeni 3. Značilnosti skupine 4. Vodikovi halogenidi VI. skupina 1. Značilnosti skupine 2. Žveplo in njegove spojine V. skupina 1. Značilnosti skupine 2. Dušik in njegove spojine 3. Fosfor in njegove spojine	eksperimenti učni filmi	tehnologija biologija
2.2 Kovine
Dijaki naj: - opredelijo poglavitne značilnosti elementov I., II. skupine - opredelijo značilnosti prehodnih elementov	eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov reševanje preprostih problemov	Značilnosti elementov 1. Najpomembnejši tipi spojin 2. Fizikalne in kemijske lastnosti I. skupina 1. Značilnosti skupine 2. Reakcije s kisikom in vodo II. skupina 1. Značilnosti skupine 2. Reakcije s kisikom 3. Trdota vode	eksperimenti učni filmi	tehnologija geologija biologija
3 Pomen in vloga organskih spojin - ogljikovodiki in derivati
Dijaki naj: - spoznajo pomen ogljikovodikov kot virov energije in surovin - poznajo usmeritve na področju razvoja novih pogonskih goriv in alternativnih virov energije (bioplin) - poznajo vplive uporabe ogljikovodikov na okolje - poznajo pozitivne vidike uporabe halogeniranih ogljikovodikov kot sredstev za varstvo rastlin - poznajo vplive halogeniranih ogljikovodikov na okolje	iskanje podatkov v različnih virih podatkov urejanje podatkov v tabele in grafe prepoznava nje relacij in sklepanje o uporabni vrednosti informacij načrtovanje eksperimentov za ponazoritev lastnosti ogljikovodikov in halogeniranih derivatov: topnost, gorljivost, reaktivnost (halogeniranje) delo z modeli	1. Nafta, zemeljski plin - vir ogljikovodikov 2. Bencin kot pogonsko gorivo 3. Uporaba goriv in vplivi tople grede 4. Alternativni viri energije 5. Halogenirani ogljikovodiki kot topila, potisni plini, sredstva za gašenje in aktivne sestavine fitofarmacevtskih pripravkov 6. Lastnosti ogljikovodikov in halogeniranih C/H: topnost, gorljivost reaktivnost	uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, interneta zasnova in izvajanje eksperimentov: 1. gorenje, gašenje, 2. C/H in C/H/X topila, 3. bromiranje nasičenih in ogljikovodikov	Lastnosti in zgradbo ogljikovodikov ponovimo iz programa OŠ. fizika biologija

IZBIRNA VSEBINA: Molekulske vezi

OPERATIVNI CILJI
SKLOPA

DEJAVNOSTI- AKTIVNOSTI

PREDLAGANE
VSEBINE

SPECIALNO- DIDAKTIČNA
PRIPOROČILA

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijaki naj:

- definirajo orientacijske in disperzijske sile med molekulami

- razumejo vpliv molekulskih vezi na fizikalne lastnosti snovi

- spoznajo vodikovo vez in njen vpliv na fizikalne lastnosti snovi

eksperimentalno delo in razlaga opazovanj z medmolekulskimi silami

uporaba modelov molekulskih kristalov

Medmolekulske sile

1. Vrste medmolekulskih sil

2. Molekulski kristali

Vodikova vez
Vodikova vez in
fizikalne lastnosti
snovi; voda,
amoniak, alkoholi

modeli

molekulskega kristala joda ali ogljikovega dioksida in model za prikaz vodikovih vezi v vodi

eksperiment - amoniakov vodnjak

Molekulske in vodi- kove vezi ponazorimo ob primerih iz anorganske in organske kemije.

fizika

biologija

IZBIRNA VSEBINA: Hitrost kemijske reakcije

OPERATIVNI CILJI
SKLOPA

DEJAVNOSTI- AKTIVNOSTI

PREDLAGANE
VSEBINE

SPECIALNO- DIDAKTIČNA
PRIPOROČILA

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijaki naj:

- definirajo hitrost kemijske reakcije

- preučijo vpliv koncentracije in temperature na hitrost kemijske reakcije

- opredelijo aktivacijsko energijo

- opredelijo katalizo in katalizatorje

eksperimentalno delo

Hitrost kemijske reakcije

1. Hitrost kemijske reakcije in vplivi na njeno vrednost

2. Aktivacijska energija

3. Kataliza, katalizatorji

eksperimenti

1. vpliv koncentracije in temperature na hitrost reakcije med natrijevim tiosulfatom in klorovodikovo kislino

2. homogena kataliza, reakcija med natrijevim oksalatom in kalijevim manganatom(VII) ob navzočnosti manganovega sulfata(VI) kot katalizatorja

3. heterogena kataliza, razpad vodikovega peroksida ob navzočnosti manganovega(VI) oksida kot

biologija

tehnologija

IZBIRNA VSEBINA: Tehnologija

OPERATIVNI CILJI SKLOPA

DEJAVNOSTI- AKTIVNOSTI

VSEBINE

SPECIALNO- DIDAKTIČNA
PRIPOROČILA

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijaki naj:

- spoznajo izbrana področja kemične industrije in vpliv lete na okolje

- spoznavajo tehnologijo pridobivanja izbranih snovi, vplive na izkoristek postopka in ekonomske vidike

zbiranje podatkov

branje tehnoloških shem

povezovanje pogojev reakcije z izkoristkom reakcije

ogled pridobivanja v industriji

Pridobivanje aluminija z elektrolizo glinice

Silicij in polprevodniki

Primer iz organske tehnologije

ekskurzije v kemične tovarne, ogled elektrolize glinice, farmacevtske industrije

učni filmi

referati dijakov; plenarna predstavitev problema in delo v skupinah

Možna je izbira posameznih vsebinskih sklopov.

tehnologija

IZBIRNA VSEBINA: Kemija okolja

OPERATIVNI CILJI
SKLOPA

DEJAVNOSTI- AKTIVNOSTI

VSEBINE

SPECIALNO- DIDAKTIČNA
PRIPOROČILA

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijaki naj:

- spoznajo onesnaževala in njihove lastnosti

- onesnaženje zraka in kisli dež: poglobijo znanje o onesnaženosti zraka in nastanku kislega dežja

- ozonska luknja: spoznajo vzroke za nastanek ozonske luknje in posledice za življenje

- onesnaženost vode in viri pitne vode:

ovrednotijo onesnaženost vode kot svetovni problem in spoznajo načine pridobivanja pitne vode

- odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije: spoznajo odpadke, ki jih lahko uporabimo kot sekundardne surovine ter sekundarne vire in načine uporabe

- biorazgradnja odpadkov: spoznajo pogoje in načine biorazgradnje nekaterih odpadkov

reševanje problemov

zbiranje in urejanje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov

postavljanje in preverjanje hipotez

načrtovanje in izvajanje eksperimentov

Onesnaževala

1. Klasifikacija

2. Merila nevarnosti

Onesnaževanje zraka

1. Poglavitni onesna-ževalci zraka

2. Nastanek kislega dežja in njegov vpliv na okolje

Ozonska luknja

1. Nastanek ozonske luknje

2. Vplivi ozonske luknje na življenje

3. Preprečevanje nastanka ozonske luknje

Onesnaženost vode in viri pitne vode

1. Zaloge pitne vode in pridobivanje pitne vode

2. Preprečevanje onesnaženja voda

eksperimenti

1. merjenje in spremljanje pH padavin

2. biorazgradnja izbranega odpadka

učni filmi o okolju

Možna je izbira posameznih vsebinskih sklopov.

biologija

fizika

okoljska vzgoja

Odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije

Primeri uporabe odpadkov kot sekundarnih surovin in sekundarnih virov energije

IZBIRNA VSEBINA: Vonj in dišave

IZBIRNI OPERATIVNI CILJI
SKLOPA

IZBIRNE -AKTIVNOSTI

IZBIRNE VSEBINE

SPECIALNO- DIDAKTIČNA
PRIPOROČILA

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijaki naj:

- spoznajo osnove delovanja kemijskih receptorjev pri človeku (kemijska in biološka osnova zaznavanja vonja)

- spoznajo vpliv kemijske strukture spojin na zaznavanje vonja

- spoznajo eterična olja kot skupino naravnih zmesi

- spoznajo naravne vire eteričnih olj

- spoznajo metode pridobivanja eteričnih olj (na podlagi eksperimentov)

- spoznajo pomen in uporabo eteričnih olj v živilski, farmacevtski in kozmetični industriji

prepoznavanje tipov organskih spojin v eteričnih oljih

načrtovanje in izvajanje eksperimentov

priprava zbirke rastlin (virov eteričnih olj) iz domačega okolja

iskanje podatkov na internetu in njihova uporaba za izdelavo seminarskih nalog

seminarska naloga o izdelkih iz domačega okolja, ki vsebujejo eterična olja

Biokemijske osnove zaznavanja vonja in vpliv kemijske strukture spojin

Poglavitne skupine spojin v eteričnih oljih

Naravni viri eteričnih olj (živalski in rastlinski)

Metode pridobi-vanja eteričnih olj

Uporaba eteričnih olj v živilski, farmacevtski in kozmetični industriji

eksperimenti

1. prag zaznavnosti vonja (standardiziran eksperiment)

2. sinteza izbranih estrov

3. topnost in polarnost eteričnih olj

4. ekstrakcija eteričnih olj iz rastlinskih virov (glede na letni čas in okolje)

uporaba računalniške multimedijske predstavitve

uporaba zbirke vzorcev

uporaba interneta

biologija

zgodovina

umetnost

religije in etika

IZBIRNA VSEBINA: Lipidi in površinsko aktivna sredstva

OPERATIVNI CILJI
SKLOPA

DEJAVNOSTI-AKTIVNOSTI

PREDLAGANE
VSEBINE

SPECIALNO- DIDAKTIČNA
PRIPOROČILA

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijaki naj:

- poznajo definicijo lipidov in njihovo klasifikacijsko shemo ter znajo opredeliti relacije na podlagi strukture

- poznajo delovanje površinsko aktivnih snovi

- poznajo vplive sestave detergentov na biorazgradljivost

- poznajo probleme onesnaževanja z detergenti;

- poznajo uporabo maščob v prehrani in procese kvarjenja maščob

- poznajo funkcijo lipidov v živih sistemih

iskanje podatkov v različnih virih

urejanje podatkov v tabele in grafe

prepoznavanje relacij in sklepanje o uporabni vrednosti informacij

načrtovanje eksperimentov

delo z modeli

1. Klasifikacijska shema lipidov

2. Masti in olja

3. Maščobe v prehrani

4. Kvarjenje maščob

5. Površinsko aktivne snovi

6. Funkcije lipidov v živih sistemih

uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, interneta

zasnova in izvajanje eksperimentov

1. lastnosti površinsko aktivnih spojin

Učna tema je nadgradnja osnovnošolskega programa - maščobe (biologija)

IZBIRNA VSEBINA: Ogljikovi hidrati in proteini

OPERATIVNI CILJI
SKLOPA

DEJAVNOSTI-AKTIVNOSTI

PREDLAGANE
VSEBINE

SPECIALNA DIDAKTIČNA
PRIPOROČILA

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijaki naj:

- ponovijo zgradbo ogljikovih hidratov, ki so jo spoznali v osnovni šoli

- spoznajo klasifikacijsko shemo ogljikovih hidratov

- poznajo fotosintezo kot reakcijo, pri kateri se svetlobna energija pretvarja v kemično

- poznajo funkcije ogljikovih hidratov v organizmih

- poznajo aminokisline kot gradnike proteinov in proteidov

- poznajo pomen proteinov kot sestavin encimov

- poznajo probleme, povezane s pomanjkanjem proteinov in ogljikovih hidratov v prehrani

iskanje podatkov v različnih virih podatkov

urejanje podatkov v tabele in grafe

prepoznavanje relacij in sklepanje o uporabni vrednosti informacij

načrtovanje in izvajanje eksperimentov

delo z modeli

1. Klasifikacija strukturne značilnosti ogljikovih hidratov in delitev

2. Viri ogljikovih hidratov in funkcije v živih sistemih

3. Fotosinteza

4. Zgradba proteinov in funkcija v živih organizmih

uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, interneta

zasnova in izvajanje eksperimentov:

1. dokazne reakcije za ogljikove hidrate

2. encimska hidroliza škroba

3. dokazovanje aminokislin, dokaz peptidne vezi

biologija

IZBIRNA VSEBINA: Polimeri

OPERATIVNI CILJI
SKLOPA

DEJAVNOSTI-AKTIVNOSTI

PREDLAGANE
VSEBINE

SPECIALNO- DIDAKTIČNA
PRIPOROČILA

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijaki naj:

- poznajo značilne organske molekule, ki tvorijo poliadicijske in polikondenzacijske polimere

- znajo opredeliti ponavljajočo se enoto v polimeru

- poznajo primer poliadicijske polimerizacije

- poznajo primer kondenzacijske polimerizacije

- znajo iz lastnosti polimerov sklepati o uporabi

- poznajo pomen in uporabo polimerov v različnih dejavnostih in okoljske probleme, povezane z uporabo polimerov

načrtovanje izvedbe eksperimentov

zapisovanje rezultatov

iskanje relacij med zgradbo substratov, pogoji reakcije in produkti ter njihovo uporabnostjo

zapisovanje reakcij z reakcijskimi shemami

priprava seminarskih nalog

iskanje informacij v bazah podatkov za prepoznavanje usmeritev

Klasifikacija polimerov na poliadicijske in polikondenzacijske

Radikalska poliadicija

Polikondenzacija:

1. poliamidi

2. poliestri

3. preučevanje vpliva zamreženosti na lastnosti poliestra

Uporaba polimerov in problemi okolja

eksperimenti

1. preučevanje razmer nabrekanja poliadicijskega polimera agrogel v različnih topilih in raztopinah elektrolitov

2. sinteza najlona

3. sinteza različno premreženih poliestrov in preučevanje vplivov zamreženja na lastnosti poliestra

uporaba zgoščenk z lastnostmi polimerov, uporaba interneta

osnovnošolski program za 9. razred - polimeri

IZBIRNA VSEBINA: Barva in barvila

OPERATIVNI CILJI
SKLOPA

IZBIRNE DEJAVNOSTI- AKTIVNOSTI

IZBIRNE VSEBINE

SPECIALNO- DIDAKTIČNA
PRIPOROČILA

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijaki naj:

- spoznajo in preizkusijo iskanje literature o področju barvil v knjižnicah in na internetu

- se naučijo kritično presoditi pridobljene informacije, jih analizirati in oblikovati sklepe

- spoznajo delitev barvil na naravna in umetna

- pripravijo načrt za izolacijo in identifikacijo izbranih naravnih barvil

- spoznajo toksične lastnosti barvil

- spoznajo usmeritve na področju razvoja in uporabe barvil

- spoznajo načine varnega dela z barvili in dodatki

delo z literaturo

delo z internetom (zlasti baze podatkov)

prepoznavanje podobnosti in razlik med skupinami barvil, strukturiranje v sisteme

načrtovanje in izvajanje eksperimentov (sinteza in/ali izolacija barvil, barvanje in obstojnost barvil)

priprava učne zbirke za področje barvil (fotografije, uporabni tržni izdelki, umetniški izdelki)

ekskurzija

Kemijska zgradba in obarvanost spojin

Poglavitne skupine in predstavniki naravnih in sintetičnih barvil /pigmentov

Priprava načrta za sintezo ali izolacijo barvila

Uporaba barvil in pigmentov v industriji in vsakdanjem življenju

Barvila v zgodovini

Barva in barvila v oblikovanju in umetnosti

Učitelj dijaka usmerja v samostojno delo: brskanje po literaturi, iskanje dodatnih informacij, primerjanje in kritično oceno podatkov, prepoznavanje strukturnih podobnosti in razlik, načrtovanje eksperimentov.

Poglavitni viri informacij so enciklopedije, specializirane monografije, članki, baze podatkov in slik ter drugi viri, dostopni po internetu.

Za naravna barvila je primerna računalniška multimedijska predstavitev Barva in naravna barvila.

biologija

fizika

zgodovina

umetnost

2. STANDARDI ZNANJ

Za oceno zadostno mora dijak:

znati ob pomoči učitelja z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali poiskati podatke v literaturi in jih predstaviti v vnaprej pripravljeni tabeli;

poznati definicije pojmov jedrnih vsebin;

poznati simbole za ključne elemente jedrnega vsebinskega sklopa;

poznati pomen formul za ključne spojine jedrnega sklopa;

znati ob pomoči učitelja z enačbo zapisati kemijske spremembe jedrnega sklopa;

znati ob pomoči učitelja reševati preproste naloge;

poznati temeljna načela varnega ravnanja s snovmi, ki jih obravnavamo v okviru jedrnega vsebinskega sklopa.

Za oceno dobro mora dijak:

znati po navodilih izvajati eksperimente;

znati iskati in urejati podatke v tabele in grafe;

prepoznati vzorce v podatkih;

poznati definicije pojmov jedrnih vsebin;

poznati simbole elementov, vključenih v jedrni vsebinski sklop;

znati zapisovati formule spojin, vključenih v jedrni vsebinski sklop;

znati samostojno zapisati kemijske spremembe z enačbami;

znati reševati preproste naloge;

poznati najpogostejšo uporabo in najpogostejše funkcije elementov in spojin jedrnega vsebinskega sklopa;

poznati vplive snovi na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami.

Za oceno prav dobro mora dijak :

znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente;

znati samostojno iskati podatke v literaturi;

samostojno zapisovati rezultate, jih predstaviti v primerni obliki in prepoznati vzorce;

znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;

znati reševati naloge in probleme;

znati zapisovati kemijske spremembe z enačbami;

poznati vplive snovi in kemijskih sprememb na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami;

obvladati del ene izbirne vsebine in ga predstaviti v seminarski nalogi.

Za oceno odlično mora dijak:

znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi skupino;

samostojno poiskati informacije v različnih virih;

samostojno zapisati rezultate, jih predstaviti v primerni obliki, postavljati hipoteze;

znati povezovati ekseprimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;

znati reševati tudi zahtevnejše stehiometrijske naloge in probleme;

znati posploševati lastnosti na druge primere;

znati samostojno z enačbami predstaviti kemijske spremembe;

poznati vplive snovi na okolje;

znati varno eksperimentirati in ravnati s snovmi in aparaturami ter skrbeti za varnost sošolcev;

obvladati vsaj del ene izbirne vsebine, vendar mora biti obdelana tako dobro, da jo lahko predstavi sošolcem.

IV. SPLOŠNI METODIČNI NAPOTKI

Pri posredovanju kemijskih pojmov izhajamo iz znanja, ki so ga dijaki pridobili v osnovni šoli. Pred začetkom vsakega obravnavanega sklopa naj dijaki ponovijo vsebino iz osnovnošolskega programa. Pri tem je zelo pomembno, da postanejo za svoje znanje soodgovorni. Pri nadgrajevanju pojmov navajamo dijake na samostojno iskanje lastnosti posameznih pojmov tako v virih podatkov kot tudi na podlagi eksperimentalnih opažanj. Eksperiment ima v šoli dvojno nalogo. Z eksperimentom preučujemo lastnosti snovi, pridobivamo podatke, jih urejamo, ugotavljamo medsebojne odvisnosti med konstantami in spremenljivkami ter postavljamo raziskovalne hipoteze. Po drugi strani pa z eksperimentom tudi preverjamo raziskovalne hipoteze in teorije. V šoli opozorimo na obe nalogi eksperimenta. Pomembno je, da učitelj skupaj z dijaki načrtuje izvedbe eksperimentov. Tako je dijak v središču procesa izobraževanja in je za svoj uspeh tudi neposredno odgovoren. Sodelovanje dijakov pri zasnovi eksperimentov je pomembno tudi pri demonstracijskih eksperimentih, ki jih praviloma izvaja učitelj ali pa jih pokaže kot videoposnetke.

Pri nadgrajevanju splošnih kemijskih pojmov ne razlikujemo med anorgansko in organsko kemijo, ampak obravnavamo tako primere z enega kot tudi z drugega področja.

Učno snov predstavimo dijakom problemsko, vendar naj bo problem povezan z njihovimi interesi. Na začetku ure učitelj za obravnavani vsebinski sklop navede nekaj vprašanj, na katere bo skušal med učno uro skupaj z dijaki poiskati primerne odgovore. Pri zasnovi eksperimentov ne smemo pozabiti, da pojme razvijamo na podlagi primerov, torej moramo eksperimente izvajati primerjalno. Takšna zasnova je tudi temelj višjih spoznavnih procesov: opazovanja in zapisovanja opažanj, iskanja soodvisnosti med pojavi, oblikovanja sklepov, njihovega posploševanja in povezovanja s teoretično razlago. Vseh informacij o pojavih ne moremo pridobiti le z eksperimenti, zato moramo uporabljati različne vire informacij. Naloga učitelja je, da usmerja dijake k informacijskim virom, jih vodi pri iskanju podatkov in njihovem kritičnem vrednotenju. Pri izbiranju primerov za pojme postopno prehajamo od preprostih, že znanih primerov, k vse bolj zahtevnim. Pri opisovanju pojavov navajamo dijake na uporabo kemijskega jezika in kvantitativnih veličin. Pri povezovanju eksperimentalnih opažanj oziroma podatkov iz literature s teoretično razlago moramo pogosto uporabljati tehnike vizualizacij, s katerimi makroskopska opažanja utemeljimo z mikroskopsko razlago.

Kemijske vsebine so zasnovane na dveh nivojih: (1) kot jedrne vsebine, ki so nadgradnja jedrnih vsebin osnovne šole, in (2) kot izbirne vsebine, ki naj pripomorejo k večji avtonomnosti šole, učitelja in dijaka v procesu šolanja. Jedrne vsebine obsegajo od 60 do 80 odstotkov učnih ur, vsak učitelj oziroma šola pa naj bi praviloma izbrala iz ponujenega programa še 20 do 40 odstotkov izbirnih vsebin. Delitev učne snovi na jedrne in izbirne vsebine je tudi element diferenciacije pouka. Dijaki jih lahko izbirajo v skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Pri izbirnih vsebinah so dejavnosti zahtevnejše, pogosto zahtevajo skupinsko raziskovalno ali individualno delo učencev, načrtovanje diskusijskih ur in seminarskih predstavitev.

Strategija uvajanja izbirne vsebine

Za izbirno vsebino se lahko odločijo učitelji kemije na šoli. V tem primeru ponudijo učencem samo eno ali največ dve izbirni vsebini oziroma dele izbirnih vsebin, če je izbirna vsebina pojmovno obsežnejša. Šola se odloči za tiste izbirne vsebine, ki jih bo glede na razpoložljivo opremo, socialno in kulturno okolje, pričakovanja dijakov in njihovih staršev, razvojne programe šole ter ne nazadnje glede na finančne možnosti lahko optimalno izvedla. Tako izbrane izbirne vsebine postanejo del rednega programa šole. Izbirne vsebine niso del rednega ocenjevanja. Praviloma naj bi jih obvladovali le najboljši dijaki.

Druga možnost je, da se za izbirno vsebino oziroma njene dele odloči učitelj sam, glede na svojo strokovno usposobljenost in opremljenost šole za izvajanje programa izbirne vsebine. V tem primeru lahko učitelj v različnih razredih ponudi različne izbirne vsebine oziroma dele izbirnih vsebin. Tudi v tem primeru izbirne vsebine niso del rednega ocenjevanja, saj naj bi jih obvladali le najboljši dijaki.

Tretja možnost je, da se za izbirne vsebine oziroma dele izbirnih vsebin odločijo dijaki sami in jih pod vodstvom učitelja tudi sami obdelajo kot seminarsko nalogo. Najboljše naloge dijaki predstavijo svojim sošolcem.

V. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Specialnodidaktična priporočila in medpredmetne povezave so vključeni v vsebine kemije za strokovne gimnazije.

VI. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Pri ocenjevanju dela dijakov je pomembno, da učitelji ocenjujejo:

motivacijo za delo,

sodelovanje pri pouku, zlasti ob razlagi in pri izvajanju dejavnosti,

znanje in

odnos do predmeta, učitelja in sošolcev.

Ocenjevanje je:

ustno in

pisno (test).

Učitelj ocenjuje tudi:

laboratorijsko delo,

seminarje in

preostale izdelke dijakov.