VSEBINE

OPERATIVNI CILJI (dijak zna:)

POJMI^*

UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO

Dijak zna:

- opredeliti splošni pomen umetnosti kot družbenega pojava, posebno naravo umetnosti kot obliko družbene zavesti

- razložiti umetnost  kot odraz človekovega odnosa do življenja

- opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop)

umetnost, likovna umetnost, umetnina, slog, zgodovinski slog, smer, umetnostna kritika, monografija

- razvrstiti in opredeliti likovna področja ustvarjanja

slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in urbanizem, oblikovanje, uporabna in umetna obrt

PRISTOP K LIKOVNEMU DELU

- predstaviti osnovne značilnosti ter zakonitosti likovnega izražanja in pristopa k likovnemu delu

- prepoznati  motiv  in ga predstaviti

- prepoznati snov (temo), ki je zastopana v umetnini, ter jo  predstaviti in analizirati

- poiskati in razložiti  splošno in likovno vsebino umetnine

neposredno spoznavni motiv, žanr, portret, avtoportret, akt, krajina, veduta, tihožitje, karikatura, interier, eksterier

- predstaviti in razložiti metode in cilje dela umetnostne zgodovine

ikonografija, ikonologija, personifikacija, alegorija atribut, simbol

- ugotoviti osnovne prvine likovnega izražanja (točka, črta, ploskev, prostor, telesnost (volumen), barva, svetloba) in jih analizirati in razložiti

- ugotoviti vrste kompozicije glede na razporeditev likovnih elementov, gibanje, perspektivo, prostor, barve in svetlobo

- ugotoviti in razložiti morfološki stil (linearno ploskoviti, plastični in slikoviti)

- ugotoviti in razložiti pristop k upodabljanju predmeta

kompozicija, perspektiva, linearno-ploskoviti stil, plastični stil , slikoviti stil, idealizem, realizem, naturalizem

ZVRSTI LIKOVNEGA USTVARJANJA

- opredeliti in predstaviti  področja likovnega ustvarjanja

- opredeliti slikarstvo kot vrsto likovne dejavnosti, pomen materiala, tehnike, dimenzije in vsebine

- predstaviti tehnike oziroma tehnološke, izrazne in razvojne značilnosti in njihovo medsebojno odvisnost ter naloge  posameznih področij slikarstva

freska, mozaik, olje, tabelna slika, iluminacija, iniciala, vinjeta, pergament, papirus, risba, perorisba, trstika, lavirana risba, akvarel, tempera, pastel, grafika, matrica, šablona, lesorez, linorez, bakrorez, jedkanica, litografija, sitotisk

- predstaviti kiparstvo kot zvrst likovne umetnosti, ki se izraža z volumnom različnih materialov

- razložiti osnovne oblikovne, tehnološke, izrazne in razvojne značilnosti v kiparstvu ter opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge v posameznih umetnostnih obdobjih  (tehnike, materiali)

obla ali polna plastika, relief, arhitekturni relief, arhitekturna plastika

- opredeliti arhitekturo kot likovno dejavnost (funkcionalni in estetski pomen)

- razložiti osnove arhitekturnega  oblikovanja in načrtovanja

- predstaviti razumevanje oblikovanja prostora, ki mu je podrejeno oblikovanje lupine ali plašča

- predstaviti značilni namen arhitekture (profana, sakralna, spomeniki)

- predstaviti pomen in vlogo urbanističnega načrtovanja

- predstaviti prostor kot celoto v odnosu do arhitekture in kiparstva

- predstaviti pomen prostora človekovega bivanja kot kulturnega ambienta

urbanizem, profana in sakralna arhitektura, konstrukcijski element

- predstaviti človekovo željo po estetskem v vsakdanjem življenju

- predstaviti področje oblikovanja in pomen umetniške ustvarjalnosti pri uporabnih predmetih

- razložiti in predstaviti zvrsti, tehnike in naloge oblikovanja uporabnih predmetov (industrijsko, grafično, modno oblikovanje)

- določiti vlogo oblikovanja kot dela likovnega ustvarjanja

- predstaviti umetniško fotografijo

design

- razlikovati ljudsko in visoko umetnost (etnološka in umetnostna dediščina)

- poznati zvrsti umetne obrti

- razložiti in predstaviti vrednote pri izdelkih uporabne in umetne obrti

tkalska in vezilska obrt, tapiserija, gobelin, umetno mizarstvo, kovaštvo, lončarstvo, steklarstvo

UVOD V ZGODOVINSKE SLOGE

- opredeliti umetnostno zgodovino kot nadideološko, nadčasovno in nadregionalno vedo

- predstaviti njeno razvojno pot  od filozofije, arheologije do samostojne  humanistične vede v 19. stoletju

- predstaviti področje dela umetnostnozgodovinske vede, metode dela in povezovanje s sorodnimi vedami

zgodovinski slog, konservatorstvo, restavratorstvo revitalizacija (oživitev), preservacija (ohranitev), muzej, galerija, kustos, muzeologija, pinakoteka, gliptoteka, lapidarij, rekonstrukcija

PRAZGODOVINA

- razložiti nastanek in pomen umetnosti v prazgodovini: kronološka, geografska in sociološka opredelitev

- opredeliti pomen in cilje kolektivne (npr.Lepenski vir) in individualne ustvarjalnosti  (piščal)

- razložiti povezanost človekovega delovanja z naravnim okoljem,  verovanjem v naravne sile, upodabljanjem prvin  iz narave (npr. drevesa, živali)

- predstaviti jamo kot kultni prostor, njeno funkcijo in pomen za nadaljnji razvoj arhitekture

- predstaviti kiparska dela, njihovo vlogo in pomen ter motivno in vsebinsko povezanost s slikarstvom ter uporabnostjo (spontanost, naravnost, globoka doživetost, simbolni  in realni pomen)

- predstaviti osrednje spomenike najstarejšega slikarstva (Lascaux, Altamira, Chavet)

arheologija

življenjski prostor, kultni prostor

gravura, idol

- razložiti podnebne razmere in druge okoliščine, ki so vplivale na nastanek stalnih prebivališč,  kultur ter nov pomen umetnosti

- predstaviti bistvo kulturnih in posebej umetnostnih sprememb z oblikami življenja mlajše kamene dobe

- pojasniti megalitsko umetnost ter nov pomen kamna v likovni umetnosti in arhitekturi  (menhir, dolmen, kromlek)

- predstaviti megalitsko umetnost atlantskega področja in Sredozemlja (Anglija, Irska, Malta, Gozo)

- predstaviti megalite kot kultne objekte, observatorije in grobnice

- pojasniti povezanost bivalnih in duhovnih potreb z  naravnimi pojavi  (Zemlja kot nebesno telo in del vesoljnega ravnotežja)

- predstaviti keramično posodo, reliefe in njihov slikarski okras

- predstaviti kultne posode  in stilizirane človekove podobe

- predstaviti samostojne kiparske  upodobitve

megalit, menhir, dolmen, kromlek

kamniti simboli,

simbolna in kultna arhitektura

kultne posode, abstraktni  ornament

- pojasniti pomen odkritij kovin in razvoja tehnologije, ki obogati že uveljavljene oblike likovnega ustvarjanja

- opisati kolišča in gradišča ter prispevek keltskega stavbarskega snovanja

- predstaviti kulturo Ljubljanskega barja

- poznati Ajdovsko jamo pri Nemški vasi

- razvoj verovanja vpliva na ustvarjanje kultnih podob, obrednih predmetov (npr. Vaška situla) daritvenih podnožnikov, obrednega nakita in s tem razvoj  kiparstva

- predstaviti  umetno obdelane predmete za osebno rabo,  za slavnosti in boj

- predstaviti vpliv Keltov, Vikingov, Skitov na razvoj umetnosti starega veka 

torevtika situla čelade, spone

VISOKE KULTURE STAREGA VEKA

- prvo srečanje z urbaniziranim načinom življenja in namensko oblikovano arhitekturo

- sumerski koloniji ali samosvoji tvorbi, bivalna kultura, ki jo je dosegla šele rimska antika (kanalizacija, vodovod,  pisava, kuhinja, krušna peč, javna kopališča, parne kopeli itd.)

urbani standard

- predstaviti razvojne stopnje mezopotamske umetnosti: sumerska in akadska, babilonska, asirska in novobabilonska umetnost

- predstaviti mestno arhitekturo Sumercev (zigurat kot religiozno središče in observatorij, razvita stanovanjska kultura)

- predstaviti kraljevo palačo (Sargonova v Korsabadu), utrdbo in mesto kralja s prostori za različne namene

- predstaviti Ištarina vrata

- predstaviti umetnost v službi religije (najvišji duhovnik je tudi vladar) in s tem poudarek na upodobitvah vladarja v kiparstvu  (Gudea, Sargon, Hamurabi, Asurnasirpal)

- razložiti oblo in reliefno plastiko

- razložiti pomen in obliko upodabljanja živali (krilati lev, bik)

- predstaviti zvezo med epiko  (Ep o Gilgamešu) in  mitologijo z likovno upodobitvijo

- ob primeru Ištarinih vrat predstaviti emajlirano keramično umetnost upodabljanja in okraševanja

zigurat palača, utrdba, mestna vrata, poleščena keramika

hibridne živali, pravna, zgodovinska, religiozna in literarna ikonografija

- predstaviti Jeruzalem in Salomonov tempelj, “bazilikalna svetloba”

- predstaviti Perzepolis kot kraj, kjer so upodobljeni zgodovinski dogodki, ki  slavijo vladarja

prestolna dvorana, apadana

- razložiti geografske in družbene okoliščine pri nastanku civilizacije ob Nilu in razvoj umetnosti  (ugled vladarja in vere)

- pojasniti svetišče kot stanovanje božanstva

- predstaviti grobno arhitekturo (mastaba, stopnjevana piramida, piramida, skalna grobnica), stanovanjske zgradbe (organizacija bivalnih naselij)

- predstaviti in razložiti razvoj upodobitve človekove figure v kiparstvu od stare države do konca egipčanskih dinastij

- predstaviti poslikave grobnih prostorov  z obrednimi prizori in njihovo strogo hieratičnost

- predstaviti egipčanski kanon in vsebino

mastaba, piramida, skalna grobnica, svetišče, tempelj, hipogej, pilon, hipostilna dvorana, naos, obelisk, stela, sfinga, egipčanski kanon

ANTIČNA  UMETNOST

- opredeliti  nastanek antične umetnosti z značilnostmi mediteranskega prostora

antika

- opisati egejski prostor kot stičišče vzhodne (azijske) in zahodnoevropske kulture

- razložiti pomen lege palače in utrdbe in tehniko zidave

- predstaviti idol kot svojevrstno zapuščino neke kulture (stilizirana oseba)

- pojasniti razlike med umetnostjo minojske trgovske in mikenske vojaške družbe

- predstaviti Knosos - palača brez obzidja, struktura, način zidave in likovna oprema

- razložiti umetnostno stvaritev aristokratske družbe kot edine pričevalke izginule kulture

- predstaviti profane stavbe in grobnice Miken in Tirinsa (palača, trdnjava, struktura in način zidave, nadaljnji razvoj megarona kot stanovanjske zgradbe, grobna arhitektura in druga megalitska umetnost)

- razložiti kiparstvo na simbolni ravni (lev -varuh vhoda, procesijska cesta z levi)

- predstaviti obredne zlatarske predmete ter posmrtno masko kot tip portreta

- predstaviti stensko slikarstvo, vazno slikarstvo in slikarstvo na štuku (pohištvo) s tremi motivnimi sklopi: prizori iz morske flore in favne, procesijske slavnosti in obredne igre

- opredeliti umetnost v službi vojaške oligarhije (sodobniki vojakov trojanske vojne)

megaron, kiklopski zid, procesijska cesta

simbolne in realistične teme

- razumeti vlogo mestne državice in njene družbene ureditve za razvoj umetnosti

- predstaviti kronologijo in osnovne značilnosti posameznega obdobja s pomembnimi zgodovinskimi dejstvi

- razvojno predstaviti vazno slikarstvo: geometrijski slog,  vključitev stilizirane človeške figure, črnofiguralni in rdečefiguralni slog

- predstaviti oblo plastiko, ki je prvič sama sebi namenjena, zato ni ozadje za nastanek nujno religiozno (kuros in kora) pod vplivom egipčanskega pojmovanja vzvišenega telesa

- predstaviti in pojasniti konstrukcijsko in kompozicijsko zasnovo stebrnih redov klasičnega in helenističnega obdobja

- predstaviti razvojne oblike od megarona do svetišča

- predstaviti druge ustvarjalnosti v arhitekturi v oblikovanju akropole in agore ter medsebojno soodvisnost

- predstaviti stanovanjsko zidavo (delitev hiše v moški in ženski del, prostori se odpirajo v stebrno dvorišče)

- predstaviti pomembna urbana središča: Milet, Priena, Knidos, Pergamon, Efesos in Hipodamusa kot teoretika in praktika mesta -šahovnice

- predstaviti nove težnje v razvoju:  individualizacija, iz hieratične drže v kontrapost, namestobrezčasne osebe  osebe različnih starosti,  polihromacija

- razložiti  ikonografijo človekove podobe  (bogovi, heroji, atleti, portret državnika, filozofa, pesnika, akt, skupinski motivi)

- analizirati in pojasniti   klasični kanon  v upodobitvi človeškega telesa

- analizirati izraznost kipov: čustvenost in patos

- predstaviti delo in pomen Mirona in Polikleta

- predstaviti Fidijeve reliefe in njegovo vodenje obnove atenske akropole

- pojasniti humanizem in lepoto Praksitelovih kipov

- predstaviti novosti v Lizipovih delih

- predstaviti vlogo Aten in drugih mest za razvoj kulture v vzhodnem Sredozemlju

- razložiti, kako je ohranjeno monumentalno grško slikarstvo v rimskem slikarstvu (prizori iz grške mitologije)

- predstaviti druge umetnostne zvrsti, vplive grške umetnosti in širjenje le-te po vsem Sredozemlju z nadvlado v rimski umetnosti

arhajska umetnost, geometrični slog, stilizirana pripoved, črnofiguralni in rdečefiguralni slog, amfora, krater, kuros, kora

agora, akropola, naos, cela, pronaos, timpanon, zatrep, friz, triglifi, metope,  peristil, steber, baza, deblo, kapitel ali glavič, abak, arhitrav, stebrni red, dorski, jonski in korintski slog, akroterij, tolos

kontrapost, kanon, individuali-zacija, antropo-morfizem

- predstaviti vlogo grške umetnosti in kulture v državi Aleksandra Velikega  in vpliv tujih azijskih  prvin

- določiti pomen in časovni okvir helenistične umetnosti, njen nadaljnji razvoj v okviru rimske umetnosti  in njeno mesto v kasnejši evropski umetnosti

- predstaviti pomen in izhodišča, ki jih je dala grška umetnost za oblikovanje in razvoj helenistične umetnosti

- značilnosti helenistične arhitekture in urbanizma (scenskost, dinamičnost oblik)

- poznati  kulturne centre: Aleksandrija, Kartagina, Efez, Petra, Split, Hadrijanova vila v Tivoliju

- predstaviti  slikovitost, zamenjevanje polne plastike in reliefa, velike sklope, ki slavijo pobožanjeno vladarjevo osebo,

ikonografske elemente (prvine iz drugih religij) - orfizem, vera v večno življenje, odhod v paradiž, žanr

- predstaviti Pergamski oltar

helenizem, patos, slikovitost

Pergamski oltar, orfizem

- predstaviti nekropolo kot zrcalo kulture bivanja in celostnega likovnega sporočila

- predstaviti grobnice: Cerveteri, Tarquinia, Vulci, Volterra

- razložiti prispevek etruščanske umetnosti k razvoju rimske antike (lok in obok, ortogonalna mestna mreža, komunalni sistem, mestna vrata)

- predstaviti portretno umetnost v glini (Apolon iz Veijev,  na sarkofagu) in monumentalno bronasto plastiko (volkulja)

- razložiti stensko slikarstvo v grobnih prostorih s posebnostmi v motivih

nekropola, cella, castrum, oppidum, tumulus, sarkofag, lok,

obok

- poznati vplive grške in etruščanske arhitekturne graditve na rimsko

- predstaviti novosti v arhitekturi in  urbanizmu

- predstaviti in analizirati razvoj rimskega svetišča (longitudinalna in centralna stavba)

- predstaviti javne in zasebne stavbe

- razložiti urbanizem in oblikovanje prostora kot odraz državnega sistema - castrum, forum

- pojasniti vez med arhitekturo in  kultom osebnosti vladarjev

- predstaviti komunalne gradnje in komunikacije

- poznati Vitruvija kot teoretika arhitekture

- predstaviti relief  na slavolokih, stebrih, sarkofagih, oltarjih, slonokoščeni plastiki

- pojasniti stilni razvoj od narativno realističnih do pripovedno mističnih upodobitev dogodkov, poosebitve nadnaravnih sil in posebne personifikacije

- predstaviti polno plastiko in razvoj portreta prednika  kot spominsko dolžnost

(izraziti   realizem), idealizirani portret, državniški portret in konjeniški spomenik

- razložiti razširjenost mozaika (talni mozaiki - mozaične preproge)

- razložiti in predstaviti štiri pompejanske sloge stenskega slikarstva  z motivi iz grške in rimske mitologije, iluzionističnimi pogledi (odrska predstavitev) ter groteskami in žanrskimi prizori

- predstaviti in analizirati portretno slikarstvo (enkavstika) in povezavo s fajumskimi portreti (koptska umetnost)

- predstaviti rimsko knjižno slikarstvo (vatikanski Vergil)

- pojasniti  prehod od  zvitka v kodeks in s tem prehod iz antičnega napisa in ilustracije  v starokrščansko umetnost

- pojasniti vpliv in nadaljevanje antičnih prvin v srednjem veku in obnovo v renesansi

- razložiti združitev ilirsko-keltskih tradicij z rimsko

- predstaviti urbanizem vojaških oporišč imperija

-predstaviti rimska mesta: Emona, Celeia, Petovia in Šempeter

- predstaviti kiparstvo mitrejev (slog poznorimskega kiparstva z vsebino vzhodne religije)

- predstaviti spomenike: portret Germanika, Emonca, nagrobnike (epigrafski spomeniki)

malta, castrum, forum, bazilika, vila, atrij, insula, svetišče, slavolok, oculus, kupola, niša, edikula, arena, amfiteater, terme, akvedukt, kloaka, mecen, realizem in idealizem v slogovnem izrazu in ikonografiji, rimski portret, konjeniški spomenik pompejanski slog, groteska, fajumsko slikarstvo, enkavstika

zvitek (rotulus), knjiga (kodeks)

Mitra in mitrej

- poznati  pomen uveljavitve krščanstva in vpliv  na razvoj  stila in motivov

- pojasniti in predstaviti funkcijo katakomb in razloge za ohranitev (Rim je spoštoval grobišča) ter primere katakomb (Neapelj, Rim), Myra - skalne grobnice

- razložiti nastanek novega  tipa kultne stavbe

- razložiti in predstaviti razvoj bazilike

- pojasniti vpliv liturgije na  oblikovanje arhitekturne notranjščine (ponotranjenost umetnosti)

- predstaviti konstruktivne sisteme (latinski in grški križ, kupola na pendativih)

- razložiti ponotranjene upodobitve človeka: zunanje dejanje in videz  poenostavljena  (poudarjen  duhovni izraz)

- predstaviti posebnosti starokrščanskih motivov in  možnosti dvojne razlage (kruh in ribe kot  tihožitje ali evharistija)

- predstaviti  motive, ki poudarjajo moč vere, antične motive, ki so razumljeni v krščanskem smislu

- predstaviti razvoj reliefa od rimske narativnosti  do izbranih reduciranih ali osamljenih prizorov ter nadomeščanje  s simboličnimi prizori;  posebnosti  oble plastike

- pojasniti pomen mozaične upodobitve v apsidah, na slavoločni steni in na  stenah ladje

- predstaviti pomen purpurnih rokopisov

katakombe, bazilika, apsida, ladja, pendativ, narteks, centralna in longitudinalna arhitektura, mavzolej, baptisterij ali krstilnica

dvopomenske upodobitve

oltar, menza, prižnica, ambon

orant in oranta, simbolika

- predstaviti Bizanc kot središče vzhodnorimskega imperija, Ravenno kot eno od središč bizantinske kulture

- predstaviti uveljavitev krščanskih vsebin v poznoantični umetnosti do izoblikovanja bizantinske umetnosti novih ljudstev

- pojasniti razvoj centralne arhitekture v bizantinskem cesarstvu in simboliko stavbnih delov

- razložiti in predstaviti  arhitekturo  Carigrada, Rima, Ravenne, Poreča in  Benetk

- predstaviti umetnost reliefa (čipkasti kapitel, slonokoščena dela)

- predstaviti  vpliv in razvoj  bizantinske  umetnosti in kulture v vzhodnoevropskih deželah in na Balkanu

kupola in kupolni sistemi, pendentiv, mavzolej, krstilnica, tambur

 SREDNJI VEK

- poznati razmere za nastanek srednjeveške umetnosti, njena verska, antična in etnična izhodišča

- predstaviti irski veliki križ

- predstaviti značilnosti geometriziranosti   plastike, reliefa, vrezane risbe

- pojasniti pomen  umetnostnih spomenikov v Čedadu za Slovence

- predstaviti langobardsko in pleteninasto ornamentiko (keltske in irske prvine)

- pojasniti vpliv irskega meništva na Britanskem otočju in v  Evropi

- razložiti značilnosti anglosaško-irske umetnosti (razdrobljenost črk, teles in ornamentov,  prepletene forme, značilne barve)

- pojasniti oživitev ideje o večnem Rimu, Karlu Velikem in kopiranje antičnih spomenikov po obliki, slogu in cesarskem veličastju  (karolinška renesansa)

- predstaviti spomenike: Aachen, St. Gallen, Lorsch, Zadar

- predstaviti novosti monumentalnega razpela  in dvostolpno zahodno cerkveno  pročelje (otonska umetnost)

- pojasniti pomen umetnosti v karolinškem obdobju in novih motivov križanja, simbolov evangelistov  (Majestas Domini, Majestas Virginis)

- predstaviti ekspresionizem v srednjeveški umetnosti (npr. Utrechtski psalter)

pleteninasta ornamentika

renesansa, karolinška renesansa

križanje, razpelo, Majestas Domini, Majestas Virginis, simboli evangelistov

- pojasniti in predstaviti spomenike na slovenskih tleh

- predstaviti nosilce družbenopolitičnega razvoja v razvitem fevdalizmu ter pomen cerkve in samostanov za kulturo in umetnost (Cluny), razsežnost in organiziranost

- razumeti vpliv križarskih vojn na umetnost

romanika, samostan, organizacija samostana, cerkveni red, benediktinci, cistercijani

Arhitektura

- predstaviti razvoj bazilike in nadaljnje oblikovanje cerkvenega prostora

- pojasniti  vlogo konstruktivnih komponent (antična in srednjeveška tehnologija - fevdalizem)  ter organizacijo religioznega življenja v samostanih

- predstaviti grad, palačo in stanovanjsko zidavo v obzidanem mestu

- predstaviti kiparstvo v funkciji arhitekture

- primerjati razvoj arhitekture  od antike k novim oblikam

- predstaviti posebnosti nemške (Speyer), francoske (Toulouse) in italijanske (Pisa, Firence) arhitekture

katedrala, križni hodnik, kor, bifora, trifora, empora, triforij, transept, banjasti obok, kampanile, zvonik, vezani sistem, križiščni kvadrat, slop

Kiparstvo

Relief

Obla pastika

- predstaviti cerkveno poslopje kot prostor, ki z reliefi nagovarja vernika

- predstaviti glavne elemente romanskega kiparstva: kapitel, portal, luneta, timpanon

- predstaviti oblo plastiko kot umetnost v službi sakralnega okolja in polihromirano, ki daje vtis nadnaravnega pojava

- predstaviti veliki in prenosni oltar

- predstaviti ikonografsko osnovo: tipologija

portal, luneta, timpanon,

veliki oltar, prenosni oltar, prižnica, tipologija

Monumentalno in knjižno slikarstvo

- razložiti dva tokova: nadaljevanje karolinške renesanse z raziskovanjem telesa, narave in perspektive ter smer, ki se zgleduje po  bizantinskem misticizmu (St. Savin sur Gartempe, Berzé-la- Ville)

kodeks, iniciala, skriptorij, kopist, iluminator

- predstaviti baziliko

- pojasniti večplastno vsebino in religioznost socialnega sporočila

- predstaviti spomenike: Stična, žička kartuzija in Špitalič, Kamnik - Mali grad, Hoče pri Mariboru, kripta v Krki na Koroškem

- predstaviti slovenske romanske  kiparske spomenike: portal, obla plastika (podoba Marije z otrokom)

- pojasniti nastanek slovenskih rokopisov  iz Stične in tipe inicial (vitične, portretne, silhuetne in z donatorskim potretom)

- poznati celostno podobo družbe in kulture v poznem srednjem veku (vloga viteškega plemstva, nastanek in razvoj mest, sholastika, univerze, novi redovi)

- značilnosti gotike   kot sloga dežel

viteštvo, grad, univerza, sholastika, frančiškani, dominikanci

Arhitektura

- predstaviti katedralo v poznem srednjem veku in njen pomen: sredi mesta, vzpetost v višino, pročelje kot “knjiga vsega znanja”

- predstaviti  tipe in faze gotske arhitekture (francoska, nemška, italijanska, oziroma zgodnja - visoka - pozna, rastlinske oblike, beneška gotika)

- spoznati načela srednjeveškega gradu in mesta: tipi profanih stavb

- pojasniti vpliv novih  cerkvenih redov na umetnostno ustvarjanje

- poznati in predstaviti spomenike v Parizu, St. Denisu, Reimsu, Pragi, Gloucestru, Sieni in Benetkah

šilasti lok, križni obok, oporni lok, sklepnik, rebrasti obok, fiala, rozeta, pilaster, konzola

Kiparstvo: relief in obla plastika

Podrejenost kiparstva arhitekturi in kiparstva osvobajanje

Slikarstvo: stensko slikarstvo, tabelno slikarstvo in slikano okno

Monumentalno stensko slikarstvo Nemčije in Italije

Mednarodni gotski slog

Giotto in florentinska gotika
Duccio in sienska gotika

Knjižno slikarstvo

- predstaviti  mehki slog: linija S, tipizirana lepota (lepa mladenka, lepa starka), raziskovanje čustev, ki naj bodo izražena

- predstaviti nove ikonografske motive: Pieta, Marija zavetnica s plaščem, živi križ, sv. nedelja

-  predstaviti francosko katedralno plastiko kot posredovalko enciklopedičnega znanja

- predstaviti in analizirati  krilni oltar kot poznogotsko celostno stvaritev

- predstaviti pridobitve gotskega slikarstva: raziskovanje človekovega obraza (študije karakterja), iluzija preseganja slikarskih okvirjev,  spoznavanje geometrične in atmosferske perspektive, upodobitev naravnih pojavov, naturalizem rastlinskega in živalskega  sveta

- pojasniti in analizirati monumentalno stensko slikarstvo v Nemčiji in Italiji, profane motive v gradovih in meščanskih hišah, slikana okna v Franciji in Angliji

- predstaviti nadaljevanje tradicionalnega razvoja poznogotskih oblik in  nove težnje, ki predstavljajo začetek renesanse

- predstaviti značilnosti mednarodnega   gotskega sloga: eleganca, poudarjena milina,  obračanje na vernika s sočustvovanjem, gotski realizem (meščanska gotska  umetnosti), poznogotski barok

- predstaviti  in primerjati dela Giotta in Duccia

- predstaviti značilnosti Giottovega iskanja v slikarskem izražanju in napoved renesanse

- predstaviti iluminirane rokopise: nov tip knjige in horariji  (molitveniki za zasebno rabo)

- pojasniti velik razmah pravniških, naravoslovnih in filozofskih besedil

- analizirati psalter Ludvika IX. Svetega - pariški slog in sijajni horarij vojvode Berryjskega (mednarodni gotski slog  v iluminiranem rokopisu)

slikano okno, krilni oltar, diptih, triptih, poliptih

mednarodni gotski slog, pieta, Marija zavetnica s plaščem

liturgične in profane knjige, horarij, brevir, psalter

Arhitektura

Kiparstvo

Slikarstvo

Kranjski prezbiterij

Slikarske delavnice

Knjižno slikarstvo

- predstaviti bazilikalne, stopnjevane in dvoranske cerkve (Kranj)

- predstaviti  Ptujsko goro kot celostni spomenik

- predstaviti mestno in grajsko arhitekturo (celinska in primorska gotika z beneškim vplivom) ter samostansko arhitekturo (Kostanjevica, Pleterje)

- predstaviti zgodnje prostostoječe kipe (Solčavska Marija, monumentalna razpela)

- predstaviti naše  milostne podobe (krakovska Marija in ostro lomljene gube, Pieta, Marija zavetnica)

- predstaviti ptujskogorsko skupino kipov

- pojasniti ohranjenost slovenskih gotskih spomenikov v podružničnih cerkvah, tudi z zunanjimi podobami  (opominjajoče podobe)

- predstaviti poslikavo sakralne arhitekture: prezbiterija z okrajšavo nebeškega kraljestva, pogostost pohoda Sv. treh kraljev in evangeljski prizori s poslednjo sodbo

-  predstaviti ikonografijo kranjskega prezbiterija

- pojasniti in analizirati  razvoj gotskega sloga: slog ostrol omljenihi gub (Ptuj),  mehki slog, mojstra Bolfganga, suško-bodeški krog (Suha)

- predstaviti delavnice Janeza Ljubljanskega, Janeza in Vincenca iz Kastva, Janeza Aquile

- predstaviti avstrijske, češke, italijanske in francoske rokopise (zaradi stikov s tujino in pomanjkanja dvora)  z izbranimi spomeniki: Moralije o Jobu iz Kranja, Antifonar iz Kranja

utrjeni stolp, palacij, obzidje, medgradje

ostrolomljene gube

sv. nedelja, mrtvaški ples

kranjski prezbiterij

UMETNOST NOVEGA VEKA

- razumeti družbene razmere  15. in 16. stoletja

- pojasniti pomen širjenja znanja zaradi dotoka grških intelektualcev in nagle uveljavitve tiska

- poznati  kulturne centre: Firence, Rim, Benetke, Pariz, Južna Nemčija in nizozemske dežele

renesansa, humanizem preporod, reformacija, tiskana knjiga

- pojasniti pomen velikih javnih del, mecenov in kolektivnih naročnikov

- pojasniti vzpon umetnikov  v družbeno elito

meceni, naročniki

Arhitektura

14. stoletje kot čas iskanja novega pogleda na prostor

Filippo Brunelleschi

Leon Battista Alberti

Michelozzo di Bartolomeo

- razcvet mestnih državic  in sistem demokracije mesta v odločanju o mestnem prostoru in graditvi javnih objektov

- pojasniti iskanje vzorov v antični arhitekturi in urejanju prostora

- predstaviti spomenike cerkve San Lorenzo, renesančno kupolo na cerkvi Sta. Maria del Fiore, palačo Pitti

- pojasniti študij perspektive (postavitev kapele Pazzi)

- predstaviti prvega renesančnega teoretika arhitekture: prevod in komentar k Vitruviju  (De re aedificatoria libri X)

- predstaviti Battista Albertija kot arhitekta, humanista, univerzalnega znanstvenika, pisatelja in umetnika

 - predstaviti Malatestianovo  svetišče v Riminiju, cerkve S. Sebastiano in St. Andrea v Mantovi in palačo Rucellai v Firencah

- razložiti renesančno cerkev z enoladijskim prostorom (San Marco, SS. Annuziatta)

- predstaviti renesančno knjižnico, vilo in palačo Medici-Riccardi

geometriziranje urbanih predelov, antikizirane arhitekturne prvine

Kiparstvo: oblikovanje samostojne plastike in reliefa

Lorenzo Ghiberti
Donatello
Andrea Verrocchio

- predstaviti pridobitve renesančnega kiparstva: raziskovanje realizma v fiziognomiji in telesu, iskanje idealne lepote (harmonija, kanon, kontrapost)

- pojasniti in predstaviti zglede pri oblikovanju figure, povezavo s srednjeveško plastiko, začetek renesančne skulpture v prostoru (konjeniški spomenik)

- predstaviti nov tip oltarja  (sacra conversazione)

antični akt, ideal humanističnega vodje, sacra conversazione, pala

Slikarstvo

Piero della Francesca
Masaccio
Paolo Uccelo
Andrea Mantegna
Sandro Botticelli

- pojasniti likovne in vsebinske novosti slikarstva (novosti v oblikovanju figure, prostora, kompoziciji, razvoju perspekltive, barve, tehnologije, motiva in vsebine)

- predstaviti  lepotni tip florentinske renesanse

- pojasniti pomen mitoloških podob

antika v slikarstvu: forme in vsebine

- pojasniti značilnosti in drugačnost  renesanse severnih dežel v Evropi

- primerjati  dela Jana van Eycka in Masaccia

- predstaviti značilnosti v upodabljanju anatomije, pokrajine, perspektive, žanra in lepotnega tipa

- predstaviti Gentski oltar in pomen bratov van Eyck (oljno slikarstvo)

- predstaviti portretni realizem z delom Snemanje s križa van der Weydna ter simboliko Portinarijevega oltarja

geometrijska in optična perspektiva, portretni realizem, prikrita simbolika

- opredeliti posebnosti in pomen odnosov med  humanizmom in umetnostjo (soodvisnost)

- pojasniti nova načela o vesoljni harmoniji

Arhitektura

Donato Bramante

Michelangelo Buonarroti

- pojasniti vpliv papeškega dvora v Rimu na razvoj renesančne arhitekture

- pojasniti vpliv arheoloških najdb iz antičnega Rima na razvoj  arhitekture

- predstaviti oblikovanje arhitekture in skulpture v enovit prostor (Medičejska kapela)

- predstaviti nove abstraktne principe arhitekturne tektonike (preddverje Medičejske knjižnice)

- predstaviti oblikovanje Kapitolskega trga kot vrh oblikovanja zunanjega prostora

- predstaviti  potek graditve cerkve sv. Petra

- pojasniti Michelangelov poseg na palači Farnese v Rimu, začetek osne kompozicije

atektonska načela, prostor vzdolž osi

Kiparstvo

Michelangelo Buonarroti

- pojasniti značilen pojav univerzalnega človeka, oziroma vsestranske umetniške osebnosti v vseh smereh likovnega ustvarjanja

- pojasniti razvojno pot kiparstva ob  predstavitvi  Michelangelovih del

uomo universale, herojski tip osebe

Slikarstvo

Slikarstvo v Rimu in Firencah

Leonardo da Vinci
Rafael Santi
Michelangelo Buonarroti

Slikarstvo v Benetkah v 16. stol.

Giovanni Bellini
Giorgione
Tizian

- predstaviti vsebinske in oblikovne značilnosti v slikarskih delih treh velikih umetnikov

- pojasniti posebnosti razvoja in pomen beneške umetnosti (barva in svetloba kot značilnost regije )

- primerjati srednjeitalijansko in beneško pojmovanje visokorenesančne harmonije (telo, barva, svetloba) ter razmerje med nosilci in okoljem

piramidalna kompozicija, sfumato

beneško slikarstvo

Albrecht Dürer

Hans Holbein
Lucas Cranach

Jean Fouquet

Hieronymus Bosch

-  predstaviti pomen Dürerja kot najpomembnejše osebnosti nemškega renesančnega slikarstva in njegov  prispevek  ter novosti v grafikah, študijah v naravi, portretih

- predstaviti glavne vsebinske in oblikovne  značilnosti v delih Holbeina in Cranacha (lepotni tip severno od Alp)

- predstaviti renesanso v Franciji z vplivom Italije in Nizozemske

- predstaviti Boschevo delo Vrt naslad s pridobitvami renesančnega slikarstva (perspektiva, anatomija, verizem, svetloba,  posebnosti v raziskovanju odsevov svetlobe, fluorescenčna svetloba, svet in psiha pod povečevalnim steklom)

geometrijski princip v kompoziciji, anamorfoza

fantastika, pregovori, realizem

- pojasniti manierizem kot slog, ki je zaznamoval velik del evropske umetnosti v dobi heterogene pozne renesane (vrh intelektualnega umetnostnega izraza)

- predstaviti značilnost manierizma: izvor ima v  intelektualni, politični, verski in umetniški krizi

- odpor proti grehom v cerkvi - verska obnova (jezuiti, inkvizicija)

- predstaviti posebnosti italijanskih manieristov

- predstaviti nove likovne prvine v delih umetnikov: nenaravne oblike  figure (pritlikava, podaljšana, kačasta, spiralna), raziskovanje nenaravnih psihičnih stanj (obup, odtujenost, duševne bolezni, pretirane patetične geste)

manierizem, figura serpentinata

Arhitektura

Manierizem kot nadaljevanje arhitekture visoke renesanse v slog  izrazito intelektualnega izraza na prehodu iz obdobja demokracije renesanse v obdboje absolutizma

Benetke

Andrea Palladio in njegov vpliv na razvoj arhitekture

- pojasniti vpliv Michelangela na delo  njegovih naslednikov: Vasari,  Ammannati (palača Uffizi, Pitti - dvorišče), Giulio Romano (palača Te  v Mantovi)

- predstaviti Benetke  kot poseben prostor, s posebno svetlobo in stikom z Orientom

- predstaviti Jacopa Sansovina in njegovo arhitekturo

- predstaviti Palladiovo arhitekturo  povezave notranjega in zunanjega prostora vile (vila Rotonda), mestne palače v Vicenzi (Basilica) in cerkve (Il Redentorre)

arhitektonskost, simetrija, veduta, šokantnost, grota

Kiparstvo

Giambologna
Benvenuto Cellini

- predstaviti odmeve Michelangelove umetnosti pri Giambolognu  (tudi začetek oblikovanja mestnih trgov z narativnimi kipi na fontanah) in Celliniju

mestni trg z vodnjakom

Oblikovanje

- pojasniti manieristično oblikovanje kot enega izmed   vrhov v razvoju umetne obrti, še posebno zlatarstva (Cellini)

Slikarstvo

Italija:

Jacopo Robusti Tintoretto
Paolo Veronese
Antonio Allegri Correggio

Giorgio Vasari
Agnolo Bronzino
Francesco Parmigianino

Španija:

El Greco

Severna Evropa:

Mathias Grunewald
Pieter Bruegel  st.

- predstaviti novosti: nenavadne kompozicijske odločitve, eliptično, spiralasto gibanje, beg v prostor, prelomi v ambientu pokrajine, združevanje naravnih in nadnaravnih ambientov, nenaravna svetloba, nenavadna in   fluorescentna  barva, nove barvne kombinacije, dramatično sodelovanje pokrajine, arhitekture, ki ničesar ne povedo

- predstaviti iztočnice iz Michelangelovega opusa in nove vsebine: skepsa o Cerkvi, osebne  mitologije (vladarji v podobi mitoloških osebnosti), umetniški program (Vasari - šola)

- predstaviti razliko med  florentinskim in beneškim manierizmom

- predstaviti posebnosti El Grecovega ustvarjanja

- predstaviti  Isenheimski oltar

-  predstaviti Brueglove motive  iz  kmečkega življenja in odseve njegovega potovanja v Italijo v njegovih delih

kompozicija posebnosti, nadnaravna svetloba, osebne mitologije

kmečki prizori kot žanr in alegorija

- prikazati odmev renesančne  umetnosti  v slovenskem prostoru ter predstaviti pomembne ohranjene spomenike

Arhitektura

Palladiovska arhitektura v Sloveniji

- pojasniti posledice turških vpadov na razvoj arhitekture v slovenskem prostoru (meščanske hiše, utrjeni gradovi, cerkve)

- pojasniti beneški vpliv palladiovske  arhitekture v Sloveniji, v mestih in na deželi (mestna palača, cerkve in dvorci)

uršulinke, paladiovski manierizem

Kiparstvo

- razložiti italijanski in nemški  vpliv  (nagrobniki)

Slikarstvo

- razložiti  vpliv  iz severne Italije  (obrobje beneške republike)

- razložiti vpliv Durerjevega slikarstva in nizozemske grafike

- predstaviti Celjski strop

bolonjski kvadraturisti

- opredelilti geografsko razprostranjenost in  časovno razsežnost  baročne umetnosti v letih 1600 do 1800

- opredeliti   politične in verske okoliščine in posledice  v umetnosti

- predstaviti središča baročne ustvarjalnosti in razlike v umetnosti  Italije, Francije in Nemčije

- razsežnosti baročnega sloga (od iluzionističnih do klasičnih rešitev)

- predstaviti posamezne pojave znotraj sloga, od ikonografskih do likovnoteoretičnih: monumentalnost, razgibanost, preseganje meja ene zvrsti ustvarjanja in združevanje več umetnostnih zvrsti v celostno umetnino, herojske podobe telesa in psihe protagonistov, dinamično gibanje in novo pojmovanje dinamike, slikovita svetloba (chiaroscuro), žive, sočne barve in razblinjenje obrisov,  slikovitost

- predstaviti  poudarjeno ikonografsko vlogo svetlobe: odprto nebo oziroma iluzija mitološke teme, novi verski motivi in krščanske personifikacije (božja previdnost, modrost)

barok, protireformacija jezuiti, iluzionizem, celostna umetnina, dinamika, chiaroscuro

Arhitektura

Rimski barok

Lorenzo Bernini
Francesco Borromini

Arhitektura v habsburških  deželah
Fischer von Erlach
Balthasar Neumann

- primerjati  Michelangelovo arhitekturo v Rimu  in Madernovo arhitekturo cerkve sv. Petra kot začetek oblikovanja baročne arhitekture

- pojasniti prostorske reforme papeža Siksta V. v Rimu

- predstaviti Berninijevo in Borrominijevo dinamično oblikovanje arhitekture

- predstaviti baročni stil kot imperialni stil papeške moči in protireformacijskega gibanja - Il Gesu kot prototip jezuitske cerkve

- predstaviti  arhitekturo Fischerja von  Erlacha in Balthasarja Neumanna

- razložiti baročne palače s parki:  Schonbrunn  na Dunaju in Versailles pri Parizu

ovalni prostor, valujoča stena, stebrni oltarji

Kiparstvo

Lorenzo Bernini

- predstaviti portret, nagrobnik, vodnjak, oltarno arhitekturo, kapelo, oblo plastiko ter arhitekturno plastiko

- pojasniti odmev Berninijevega ustvarjanja  v  Franciji in Sloveniji

Slikarstvo

Iluzionistično stensko sakralno in posvetno slikarstvo
družina Carracci
Pietro da Cortona
Andrea Pozzo

Italijanski  chiaroscuro in njegov vpliv na slikarstvo v Evropi
Caravaggio

Flamska in Nizozemska:

Peter Paul Rubens

Frans Hals
Vermeer van Delft
Anthonis van Dyck

Rembrandt van Rijn

Španija:

Diego Velazquez
Esteban Murillo

Francija:

Nicolas Poussin
Claude Lorrain

- predstaviti razvoj   iluzionističnih poslikav

- pojasniti herojsko in arkadijsko pokrajino

- predstaviti slikarstvo na akademijah

- predstaviti in analizirati Caravaggiovo drugačnost  (močna svetloba, kontrastna svetloba - chiaroscuro)

- predstaviti razliko med umetnostjo katoliškega in protestantskega dela dežele, vsebinske posebnosti  (žanr)
(primerjava Rubens - Rembrandt, delo: Postavljanje križa)

- predstaviti Rubensova dela z mitološkimi, zgodovinskimi, nabožnimi prizori in profana dela

- razložiti apoteozo zemeljskih vladarjev

- predstaviti Rembrandtove avtoportrete  (filozof)

- predstaviti Rembrandta kot grafika

- predstaviti glavne motive: skupinski portet, individualni portret, žanr, pokrajina in avtorje

- predstaviti Velazqueza  kot portretista, mojstra zgodovinskih prizorov, alegorij in žanra

- predstaviti Murilla, slikarja nabožnih podob in otrok

- predstaviti značilnosti  zgodovinskih prizorov in krajin v upodobitvah Poussina in Lorraina

apoteoza, grafični listi, skupinski portret, nabožna podoba, oltarna slika

francoski barok, predklasici-zem

Oblikovanje

- predstaviti področja in zvrsti oblikovanja ter njihov pomen v kulturni ustvarjalnosti  (zlatarstvo in tapiserije)

- predstaviti rokoko kot zgodovinski slog 18. stol. z izhodiščem v Franciji

- rokoko kot zaključek baročnega obdobja s težnjo po dekorativnosti in izničenju tektonike prostora

rokoko, igrivost, školjčni motiv, zrcalna dvorana, galantne teme, meščanski prizori

Slikarstvo

Francija:

Antoine Watteau
Jean-Honore Fragonard
Jean-Baptiste Chardin

Italija:

Giovanni Battista Tiepolo
Francesco Guardi
Canaletto

Anglija:

Joshua Reynolds
Thomas Gainsborough

- predstaviti značilnosti: školjčni motiv, drobljenost, valovitost oblik, posebne barve, pomen zrcaljene podobe in zrcal, portrete aristokracije in preprostih meščanov in galantne  mitološke prizore v podobah francoskih slikarjev

- predstaviti raziskovanje svetlobe in razkrajanje snovi v delih italijanskih mojstrov

- predstaviti raziskovanje svetlobe in barvnih odtenkov v podobah portreta in krajine  angleških slikarjev tega obdobja

veduta, marina

angleški portret

Umetna obrt in notranja oprema

-  predstaviti notranjo opremo Versaillesa

- predstaviti prevlado katolicizma nad protestantizmom in posledice v umetnosti (Ljubljana kot cilj rimske jezuitske obnove in prenove - jezuitski kolegij)

Arhitektura

Gregor Maček

- predstaviti protireformacijski  vpliv rimskega in kasnejšega  beneškega baroka  v arhitekturi cerkva (Ljubljana: stolnica, uršulinska cerkev, Nova Štifta, Sladka gora, Tunjice), palač (Ljubljana - magistrat) in dvorce s parkom (Dornava)

- predstaviti Gregorja Mačka in njegovo arhitekturo (Šmarna gora, Ljubljana - magistrat)

- predstaviti rokokojsko podobo cerkve sv. Roka v Šmarjah pri Jelšah

Kiparstvo

Francesco Robba
Andrea  Pozzo
Straubi

- pojasniti prenos  rimske in beneške baročne umetnosti  v Ljubljano  z umetnikoma  Pozzom  in Robbom

- predstaviti Francesca Robba in njegova dela

- predstaviti monumentalna stopnišča

- predstaviti fenomen zlatih oltarjev

- predstaviti štajersko skupino kiparjev Straubov

Slikarstvo

Iluzionistično slikarstvo
Giulio Quaglio
Franc Jelovšek

Fortunat Bergant

Valentin Metzinger
Anton Cebej

- iluzionistično sakralno slikarstvo v slovenskem prostoru  s predstavniki

- predstaviti  poslikave viteških dvoran v gradovih v Brežicah, Slovenski Bistrici in na Štatenberku

- predstaviti  slikarja Berganta kot portretista, avtorja križevega pota in  žanrskih prizorov

- predstaviti nabožno slikarstvo Metzingerja in Cebeja

križev pot

UMETNOST 19. STOLETJA

klasicizem, neoklasici-zem

Družbena dogajanja v Evropi

- razumeti francosko revolucijo, razsvetljenstvo, Napoleonovo osvajanje Evrope

- pojasniti pomen arheoloških odkritij in umetnostne teorije  (Winckelmann) na oblikovanje  arhitekture

- razumeti razvoj akademizma in historizma

razsvetljenstvo, akademizem, historizem

Arhitektura

Italija

- predstaviti Piranesija in njegov pomen za razvoj fantazijskega pristopa  k oblikovanju arhitekture prostora

- predstaviti Piranesijeve grafične liste kot prikaz antičnega Rima in grafično zbirko »Ječe«

racionalni red

Kiparstvo

Antonio Canova

- pojasniti razvoj kiparstva in slikarstva od revolucije do restavracije

- predstaviti delo in stilne elemente del Antonia Canove

Slikarstvo

Jacques Louis David
Dominique Ingres

- predstaviti stilne elemente v delih Davida in Ingresa (etika in morala antike v klasicizmu)

- predstaviti klasicizem v delih Franca Kavčiča

- pojasniti in predstaviti romantično senzibilnost in avtonomijo duha v likovnih delih

- pojasniti  ideale romantike: l’art pour l’art, umetniško avantgardo, boemstvo

- pojasniti esteticizem, pomen sublimnega (“vzvišeno”, Burke, Kant)

- pojasniti družbeno  vlogo francoske romantike

- predstaviti sublimno slikarstvo in romantično doživetje krajine

- predstaviti Goyo in  njegov  moderni umetniški temperament

romantika, individualizem, dramatična pokrajina, boemstvo, sublimno slikarstvo

- predstaviti  značilno meščansko umetnost od  dunajskega kongresa leta 1815 do 1870.

- predstaviti značilnosti meščanskega portreta (z vsemi detajli noše, okrasa, meščanskega udobja in etikete), vzpona krajinarstva  (popotna oziroma turistična topo­grafska veduta)  ter meščanske interpretacije naravnih lepot

bidermajer, meščanski portret,  krajinarstvo

- predstaviti in pojasniti resničnost in slikarsko resničnost realizma med letoma 1848 in 1870: karikatura, kritika in politika;  pomen tiskanih sporočil

- pojasniti apoteozo kmeta in narave

- pojasniti vpliv fotografije

plakat, fotografija 

- predstaviti posebnosti slovenskega realističnega slikarstva ter pojav plenerizma in žanra v slovenskem slikarstvu zadnje tretjine 19. stoletja

- pojasniti domačijske podobe, etnološke prizore, kmetske slike

- razložiti slikanje v naravi  (plenerizem),impresije iz urbanega sveta

- pojasniti in analizirati pomen barvne registracije motiva, impresionistični  "efekti"

- predstaviti Salon zavrnjenih, 1863, in prvo razstavo impresionistov, 1874

- predstaviti Maneta in "heroizem modernega življenja"

- predstaviti Moneta: od impresije k viziji

- predstaviti Degasa: gibanje in estetika impresije

plenerizem, impresionizem

- opredeliti naravo  slovenskega impresionizma: pomen pokrajine kot intimne in simbolne izkušnje slovenskega modernega  slikarja

- razložiti kompozicijska in barvna načela slovenske oblike impresionizma

- predstaviti razvoj slovenskih impresionistov od naturalistične podobe k simbolni viziji

- predstaviti pot od impresije k simbolu, teorijo in tehniko  neoimpresionizma (divizionizem)

- predstaviti barvni simbolizem

- pojasniti izkušnje zunajevropske umetnosti, krajine in civilizacije

- analizirati slikarstvo kot izraz robne osebne izkušnje

- razložiti psihologijo  izraza

- analizirati in predstaviti strukturo forme

- predstaviti novo simbolno  govorico kiparstva

postimpresionizem, neoimpresionizem, divizionizem, simbolizem

Arhitektura 19. stoletja

- pojasniti historicizem kot skupni pojem  uporabe zgodovinskih slogov ob novi tehnologiji gradnje

- pojasniti posledice industrijske revolucije na oblikovanje arhitekture in prostora

- posredovati informacijo o zidavi prvih industrijskih objektov in prvih delavskih naselij

- pojasniti bogatenje meščanskega sloja, gradnjo železniških postaj, gledališč in razstavnih dvoran

- pojasniti vpliv Palladiove arhitekture po evropskih deželah

- poznati posnemanje historičnih slogov kot  odraz družbenih, nacionalnih in političnih gibanj v evropskih državah

- predstaviti  pomen arhitekture Schinkla, Garniera in Violette le Due

- predstaviti  palače, grajene pred potresom in  po potresu v Ljubljani in drugod po Sloveniji

historicizem, historičen, eklekticizem, industrijska gradnja, skeletna gradnja

neozgodovinski slogi

- predstaviti art nouveau kot slog napovedovanja  svobodnih oblik  modernega  oblikovanja 20. stoletja

- predstaviti  evropska središča art nouveauja  in različna poimenovanja za ta stil oblikovanja

- predstaviti dunajsko Wagnerjevo šolo kot začetek modernih teženj v dunajski secesiji

art nouveau, secesija, Liberty, Free Style

UMETNOST 20. STOLETJA

- predstaviti inženirske konstrukcije razstavnih prostorov in mostov (Eiffel in  Maillart)

- predstaviti arhitekturo ameriških nebotičnikov - Louis Sullivan

- predstaviti začetke moderne arhitekture v Evropi pred I. svetovno vojno

- predstaviti  Adolfa Loosa in njegov pomen v razvoju arhitekture

- predstaviti  moderne arhitekturne tokove v evropskih deželah  med obema vojnama

- predstaviti politično vsiljeno arhitekturo diktatorskih režimov v Nemčiji, Italiji in Rusiji

- predstaviti  Bauhaus kot moderno šolo za arhitekturo in oblikovanje, usmerjeno v nove tendence oblikovanja modernega socialno naravnanega prostora (Gropius)

- predstaviti Le Corbusijera in njegov pomen za razvoj moderne arhitekture in urbanizma

- predstaviti vpliv Le Corbusijera na slovensko arhitekturo

- predstaviti moderno arhitekturo v Ameriki in v Evropi

- pojasniti postmodernizem s ponovnim poudarkom na zgodovinskem pojmovanju

- pojasniti  dekonstruktivizem kot zavračanje tradicionalnega, tektonskega, enovitega in iskanje razčlenjenega, dinamičnega trenutka prostora v gibanju

chicaška  šola, De Styjl, Bauhaus, Werkbund, konstruktivizem, futurizem, češki kubizem, nacionalsocializem, realsocializem

postmodernizem

dekonstruktivizem

Slovenska moderna arhitektura pred  I. svetovno vojno in po njej

Maks Fabiani
Jože Plečnik
Ivan Vurnik
Vladimir Šubic
France Tomažič
Vinko Glanz
Franc Navinšek

Slovenska moderna arhitektura po II. svetovni vojni

Edvard Ravnikar
Edo Mihevc
Savin Sever
Milan Mihelič
Stanko Kristl

- predstaviti  Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija na Dunaju

- predstaviti Ivana Vurnika in njegova dela

- predstaviti Jožeta Plečnika in njegova dela

- predstaviti Vladimirja  Šubica in njegova dela

- predstaviti  Plečnikove učence in začetke moderne arhitekture v Ljubljani (Tomažič, Glanz, Navinšek)

- predstaviti Ravnikarja, njegova dela in  njegovo arhitekturno šolo

- predstaviti Mihevca in njegovo delo

- predstaviti povojne generacije funkcionalistov Ravnikarjeve arhitekturne šole: Savin Sever, Milan Mihelič, Stanko  Kristl

UMETNOST 20. STOLETJA

Slikarstvo

- pojasniti splošne oznake modernizma, prodore umetniških avantgard, absolutni pomen barve in forme, likovne konstrukcije in invencije

- predstaviti nezavedno, fantazijo in nadrealno v moderni umetnosti

- pojasniti avtonomijo  likovnih sredstev: abstrakcija

- predstaviti likovno  umetnost v primežu političnih diktatur

- pojasniti vpliv sodobnih občil ter tehnologije na moderno umetnost in obratno

- razložiti dematerializacijo umetniškega predmeta in  posledice za obstoj umetnosti

- pojasniti pot iz modernizma v postmodernizem

abstrakcija, nadrealnost

- predstaviti leto 1905: Jesenski salon v Parizu in ustanovitev skupine Most (Die Brücke) v Dresdnu

- predstaviti komplementarne kontraste v fauvizmu, barvni izraz v ekspresioniz­mu

- pojasniti vpliv Gauguina, van Gogha in Muncha

- razložiti razmerje med fauvizmom in skupino Most

fauvizem, ekspresionizem

- predstaviti prelom v upodabljanju človeške figure: izguba idealnega antropometričnega kanona (vpliv afriške plastike) in razkroj predmetnosti

- pojasniti spekulacije o simultanosti pogledov in časovni razsežnosti kubizma v predstavitvi figure in predmeta

- pojasniti vpliv Cézanna in predstaviti analitični in sintetični kubizem, kolaž

kubizem, antropocentrični kanon, analitični in sintetični kubizem, orfizem, kolaž

- predstaviti umetnost in tehnično sodobnost: futuristični manifesti in teatrs­ke manifestacije F. T. Marinetija ter Boccionija in njegovih kolegov (po letu 1909); lepota strojev in užitek v dinamiki, hitrosti, v simultanem prikazu gibanja

- pojasniti pomen kronofotografije in začetkov filmske umetnosti

futurizem, kronofotografija, filmska umetnost

- pojasniti pojav fantazije in nezavednosti

- predstaviti De Chirica in metafizično slikarstvo

- razložiti tehniko naključja, proste asociacije, igro " slastni mrtvec" in frotaž

- predstaviti Bretonov nadrealistični manifest (1924)

- razložiti vzporednost slikarstva in poezije

predstaviti dadaistične fotomontaže

- predstaviti Bunuela, Dalija  in nadrealistični film

- predstaviti pojav naključno  "najdenih predmetov" v dadaizmu in nadrealizmu

dadizem, nadrealizem, frotaž, fotomontaža

- predstaviti postopke abstrahiranja: od naravne podobe k abstraktni sliki, od abstraktnih idej h konkretnim oblikam, likom in barvni kompo­ziciji (hipostazija)

- pojasniti oblike abstrakcije: brezpredmetno slikarstvo, geometrična ab­strakcija

- razložiti pomen teorije: Kandinski - O duhovnem v umetnosti, 1912

- predstaviti Almanah Modri jezdec (Der Blaue Reiter), Munchen 1912

abstrahiranje, abstraktna umetnost

Moderno kiparstvo

Constatin Brancusi
Vladimir Tatlin
Hans Arp
Henry Moore
Alberto Giacometti
Alexander Calder

- razložiti snov, volumen, maso in površino v modernem kiparstvu

- pojasniti pomen gravitacije in kiparstva kot tridimenzionalne risbe v prostoru ter stilizacije človeške figure

- predstaviti moderno tehnologijo, nove materiale in kiparske izume

prostorska plastika, kinetična plastika, ready-made

- pojasniti zamiranje pariške šole in vzpon newyorške šole

- predstaviti naglo sledenje izmov od abstraktnega ekspresionizma do minima­lizma

- predstaviti umetnost pop-arta

- pojasniti razslojevanje umetniškega predmeta in konceptualno umetnost

- predstaviti umetnost v zunajgalerijskih, specifičnih prostorih (land-art)

- predstaviti in razložiti sodobni umetnostni sistem: umetniki, kritiki, galeristi, zbiralci, moč medijev in učinki velikih razstav sodobne umetnosti

pop - art

Slovensko  kiparstvo in slikarstvo   20. stoletja

- pojasniti razmere, v katerih se je porajala slovenska povojna umetnost: izkušnja svetovne vojne in nastanek slovenskega likovnega ekspresionizma

- pojasniti likovno spremembo: nov odnos do predmetnosti  (nova stvarnost)

ekspresionizem, nova stvarnost

- pojasniti specifično dejavnost slovenske avantgarde  (njene stike z evropsko) in razložiti njeno politično vsebino (ideološke vidike levičarske orientacije v dvajsetih letih); avantgarda kot politična umetnost

- opredeliti likovni in ideološki položaj revije TANK

- razložiti kratkotrajno, a pomembno obdobje Kregarjevega nadrealizma (pomen nezavednega v ustvarjanju nadrealizma)

- opredeliti likovne izume slovenske avantgarde: kolaž, tipografija (Tank), scenografija, prve instalacije

avantgarda, politična umetnost

- opredeliti  barvni realizem kot obliko poetične  barvne rekonstrukcije optične stvarnosti in vrnitev slikarstva k tradicionalnim ikonografskim temam: tihožitje, akt, figuralna kompozicija

- opredeliti razmerje med barvnim realizmom in tradicijo slovenskega impresionizma, socialne vsebine v barvnem realizmu in regionalne posebnosti slovenskega barvnega realizma

barvni realizem

- predstaviti uveljavitev modernizma po letu 1950

- opredeliti avtonomijo umetniškega izraza v slovenskem povojnem slikarstvu in kiparstvu

- pojasniti pomen novih umetniških gibanj (OHO, IRWIN)

- predstaviti premik iz modernizma v postmodernizem

- predstaviti usodo slovenske umetnosti ob koncu tisočletja: nove generacije, galerije, teoretiki in kritiki postmodernizma

modernizem

Operativni cilji

Vsebine

Pojmi

Medpredmetne povezave

Specialnodidaktična priporočila

Uvod v likovno teorijo

likovni elementi

predmet likovne teorije

panoge likovne produkcije in njihove produktivne metodologije

točka , linija, oblika, ploskev, svetlo-temno, barva, prostor

struktura likovne govorice

slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, fotografija, design itd.

specifične lastnosti pos. likovnega elementa

orisni in orisani likovni elementi, njihovi medsebojni odnosi pri ustvarjanju prostora

strukturalni skelet oblike

pojem notranja vsebina oblike

svetlobni ekrani

svetlobni valer

slikovna ploskev, polje sil v njej

prostorski ključi

relativnost likovnih elementov

lingvistika

umetnostna zgodovina, slik. in kipar.

tehnologija

 plastično oblikovanje, arhitektura

metoda razlage ob uporabi vizualnih pripomočkov, navedenih pri točki 4

metoda pogovora in argumenta

skupinsko in zlasti individualno praktično delo (ploskovno in plastično oblikovanje)

barvna teorija

Oblikoslovje ali morfologija

fizikalni aspekt barve

mešanje barvnih svetlob

mešanje pigmentov

percepcija barv

emocialni potencial barv

barvna sistematika, njen smisel in oblike

barvni kontrasti

osnove barvnega komponiranja

likovne spremenljivke

velikost

teža

položaj

smer

odboj in absorpcija

aditivno in subtrdejavno mešanje barv (RGB in CMYK)

fiziologija barv

barvne dimenzije, barvni krogi in telesa, barvni rezi, barvna notacija

sedem barvnih kontrastov in njihove značilnosti

 pojem barvne harmonije, podobnosti in kontrasta

pojem in pomen likovnih spremenljivk

spremenljivke v funkciji pomena

oblike medsebojnih položajev in smeri

fizika

tiskarstvo

psihologija in fiziologija

plastično oblikovanje

plastično oblikovanje

skupinsko in zlasti individualno praktično delo v mešanju barv

kompozicije z barvnimi kontrasti

kompozicije z dominacijo ene od barvnih dimenzij

skupinsko in zlasti individualno praktično delo z likovnimi el. in variablami

likovna kompozicija

število gostota

tekstura

morfologija naravnih oblik

tvorbe kompleksnih oblik z adicijo in subtrakcijo

oblika kot nosilec informacije in izraza pojem likovne kompozicije

načela likovnega reda

medsebojni odnosi elementov v kompoziciji

principi enotnosti kompozicije

skrivna geometrija slike

enakomerna, gradacijska gostota in gostote drugih vrst

realne in optične teksture

strukture naravnih oblik,  organskih kot anorganskih, oblike rasti

novne oblike, adicija ter subtrakcija oblik

os

razredi oblik, notranja vsebina oblik, odnos oblika - lik - forma

mera, interval, sorazmerje, ritem, ravnovesje, harmonija, kontrast, enotnost

monotonija, analogija, kontrast

bližina, repeticija, kontinuacija, dominacija

princip diagonalnih mrež, zlati rez

biologija, fizika, kemija

 plastično oblikovanje, oblikovanje prostora

 plastično ter prostorsko oblikovanje

seminarske naloge, študij v oblik v naravi

praktične vaje s principoma adicije in subtrakcije

praktične vaje iz kompozicije

Formalna analiza likovnih del

medsebojni odnosi likovnih el.in spremenljivk v kompoziciji

duhovna in materialna likovna sredstva v likovnem delu

prostor v slikarstvu in kiparstvu preteklih dob v soočenju z moderno

stilistične posebnosti likovnih produktov neke dobe s produkti druge dobe iste civilizacije (npr. realizem/im-presionizem)

lik. produkti kot sporočila

oblikovne značilnosti lik. produktov glede na različne rabe oziroma namene

forma

mera, modul, proporc, točka interesa, ravnovesje, gibanje

povezava med uporabljenim materialom in obliko

produktivne metodologije v slikar., kipar., arhitekturi

stil

komunikacijsko razmerje

oblika v funkciji namena oziroma rabe

estetika, umetnostna zgodovina, lingvistika

slikarstvo, kiparstvo, arhitektura

uporabna grafika, reklama, fotografija, arhitektura, industrijski design

seminarske naloge

metoda razgovora in argumenta

metoda pogovora in argumenta

Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za likovno smer zapisali v učnem načrtu za likovno teorijo in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

Za strokovni teoretični predmet likovna teorija odredba predpisuje:

“Učitelj likovne teorije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slikarstva, kiparstva, oblikovanja, arhitekture ali likovne pedagogike in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:

–        akademski slikar,
–        akademski kipar,
–        diplomirani industrijski oblikovalec,
–        diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,
–        diplomirani inženir arhitekture,
–        profesor likovne pedagogike.”

Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za likovno smer zapisali v učnem načrtu za predstavitvene tehnike in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

Za strokovni teoretični predmet predstavitvene tehnike odredba predpisuje:

“Učitelj predstavitvenih tehnik je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz oblikovanja ali arhitekture in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
–        diplomirani industrijski oblikovalec,
–        diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,
–        diplomirani inženir arhitekture.”

Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za likovno smer zapisali v učnem načrtu za bivalno kulturo in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

Za strokovni teoretični predmet bivalna kultura odredba predpisuje:

“Učitelj bivalne kulture je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz arhitekture ali krajinske arhitekture in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
– diplomirani inženir arhitekture,
– diplomirani inženir krajinske arhitekture.”

Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za likovno smer zapisali v učnem načrtu za risanje in slikanje in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

Za strokovni teoretični predmet risanje in slikanje odredba predpisuje:

“Učitelj risanja in slikanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slikarstva, kiparstva ali likovne pedagogike in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
– akademski slikar,
– akademski kipar,
– profesor likovne pedagogike.

Učitelj risanja in slikanja je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program iz oblikovanja ali arhitekture in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
– diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,
– diplomirani industrijski oblikovalec,
– diplomirani inženir arhitekture

z najmanj 5-letno ustvarjalnostjo in javnimi predstavitvami iz risanja in slikanja.”

Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za likovno smer zapisali v učnem načrtu za plastično oblikovanje in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

Za strokovni teoretični predmet plastično oblikovanje odredba predpisuje:

“Učitelj plastičnega oblikovanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kiparstva in si pridobil strokovni naslov:

–        akademski kipar.”

OPERATIVNI CILJI

VSEBINE

POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

DIDAKTIČNA IN METODIČNA PRIPOROČILA

splošno o dediščini

definicija dediščine

naravna in kulturna dediščina, materialna in nematerialna dediščina

zgodovina umetnosti, bivalna kultura

metoda razlage ob uporabi pripomočkov in sredstev, navedenih v točki 4, pojasnila vprašanja dijakov

zvrsti obravnavanega gradiva

arhivsko-knjižno, muzejsko, likovno (stavbno, krajinsko)

pravno varstvo

ustava

glavni členi

zakoni

poglavitni pojmi

konvencije

namen

kodeks

temeljna določila

organiziranje varstva dediščine

ministrstvo

upravne organizacije

Uprava RS za KD, Arhiv RS

javni zavodi

arhivi, knjižnice, muzeji, zavodi za varstvo NKD, drugo

predmeti kons. in rest.obravnave, tehnike in tehnologije

arhivalije, materiali, značilnosti, bolezni, poškodbe

muzealije, materiali, značilnosti, bolezni, poškodbe

likovna dela, materiali, značilnosti, bolezni, poškodbe

konservatorskoin restavratorsko delo na predmetih dediščine

nega, vzdrževanje okolja in predmetov

manipulacija, mikroklima, osnovni ukrepi, zaščite, preventiva

fizika, kemija, biologija

strokovne priprave na kons.-rest. poseg

prevzem dela, splošni podatki, organizacija delovišča, raziskava stanja

biologija, fizika, kemija, zgodovina umetnosti

seminarske naloge, obiski ateljejev/delavnic (glej tč. 1.4.), ogledi v okolici (po Ljubljani)

priprava programa posega, priprava kalkulacije

bivalna kultura

ploskovno in plastično oblikovanje, risanje in slikanje

potek izvedbe posega

preservacija, konserviranje, restavriranje, rekonstrukcija, renoviranje, revitalizacija, čiščenje, odstranjevanje, utrjevanje, kopiranje

kolavdacija

strokovne komisije

navodila za nego in vzdrževanje

izdelava poročil

dokumentiranje, pisno, grafično, fotografsko, materialno