Učni načrt za umetnostno zgodovino za maturitetni program in za umetniško gimnazijo (likovna smer) je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.
VSEBINA
1. Cilji predmeta
1. 1. Splošni cilji predmeta
1. 2 Operativni cilji predmeta in vsebine
2. Standardi znanj
III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
V. VIRI
Umetnostna zgodovina je humanistična veda, ki obravnava arhitekturne, kiparske, slikarske in druge likovne spomenike kot izraz umetniških idej in estetske občutljivosti v vsakokratnem času in prostoru. Pouk tega predmeta predstavlja izbrane spomenike in razlaga, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel. V najširšem smilu podaja povezave likovnih stvaritev s stvaritvami drugih umetnostnih zvrsti.
Namen predmeta je predstaviti najpomembnejše likovne umetnine, ki oblikujejo dijakov pogled na estetske in vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij in na njihov razvoj. S tem predmet privzagaja občutek za resnične likovne vrednote in spodbudi zanimanje za likovne stvaritve in kritičnost do njih.
Pouk umetnostne zgodovine prepletajo prvine temeljnih teoretičnih spoznanj (kronologija slogov, osnovna terminologija), predstavitve najvidnejših umetnikov, kritično preverjanje ob spomenikih (razstave, ekskurzije) in seminarsko-raziskovalno delo (seminarske naloge, raziskovalne naloge in referati). Pri predmetu se dijak izobrazi za različne študije humanističnih in družboslovnih usmeritev. Predmet predstavlja slovenske spomenike in evropsko ustvarjalnost kot prostor umetnostnih vplivov.
Predmet omogoča dijaku izražanje individualnosti, ker mu oblikuje osebne kriterije in pogled na zgodovino in umetnostne dosežke oziroma ga spodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti.
Umetnostna zgodovina v tem učnem načrtu obsega 245 ur. Učne vsebine so podane tako, da v okviru razpoložljivih ur predstavljajo zaokroženo celoto predmeta in s tem ustrezajo potrebam maturitetnega predmeta. Dodatnih 35 ur (izbirne ure) naj bo namenjenih seminarskemu delu tistih dijakov, ki umetnostno zgodovino izberejo za maturo.
Predmet umetnostna zgodovina dijaku:
* Pojmi so vpisani k vsebinam, v okviru katerih so prvič omenjeni.
VSEBINE |
OPERATIVNI CILJI (dijak zna:) |
POJMI* |
UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO |
|
|
|
Dijak zna: - opredeliti splošni pomen umetnosti kot družbenega pojava, posebno naravo umetnosti kot obliko družbene zavesti - razložiti umetnost kot odraz človekovega odnosa do življenja - opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop) |
umetnost, |
|
- razvrstiti in opredeliti likovna področja ustvarjanja |
slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in urbanizem, oblikovanje, uporabna in umetna obrt |
PRISTOP K LIKOVNEMU DELU |
|
|
|
- predstaviti osnovne značilnosti ter zakonitosti likovnega izražanja in pristopa k likovnemu delu |
|
|
- prepoznati motiv in ga predstaviti - prepoznati snov (temo), ki je zastopana v umetnini, ter jo predstaviti in analizirati - poiskati in razložiti splošno in likovno vsebino umetnine |
neposredno spoznavni motiv, žanr, portret, avtoportret, akt, krajina, veduta, tihožitje, arikatura, interier, eksterier |
|
- predstaviti in razložiti metode in cilje dela umetnostne zgodovine |
ikonografija, ikonologija, personifika-cija, alegorija atribut, simbol |
Oblika Kompozicija
Pristop |
- ugotoviti osnovne prvine likovnega izražanja (točka, črta, ploskev, prostor, telesnost (volumen), barva, svetloba) in jih analizirati in razložiti - ugotoviti vrste kompozicije glede na razporeditev likovnih elementov, gibanje, perspektivo, prostor, barve in svetlobo - ugotoviti in razložiti morfološki stil (linearno ploskoviti, plastični in slikoviti) - ugotoviti in razložiti pristop k upodabljanju predmeta |
linearno-ploskoviti stil, plastični stil , slikoviti stil, |
ZVRSTI LIKOVNEGA USTVARJANJA |
- opredeliti in predstaviti področja likovnega ustvarjanja |
|
Slikarske tehnike |
- opredeliti slikarstvo kot vrsto likovne dejavnosti, pomen materiala,
tehnike, dimenzije in vsebine |
freska, mozaik, olje, tabelna slika, iluminacija, iniciala, vinjeta, pergament, papirus, risba, perorisba, trstika, lavirana risba, akvarel, tempera, pastel, grafika, matrica, šablona, lesorez, linorez, bakrorez, jedkanica, litografija, sitotisk |
Obla plastika
|
- predstaviti kiparstvo kot zvrst likovne umetnosti, ki se izraža z volumnom različnih materialov - razložiti osnovne oblikovne, tehnološke, izrazne in razvojne značilnosti v kiparstvu ter opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge v posameznih umetnostnih obdobjih (tehnike, materiali) |
obla ali polna plastika, relief, arhitekturni relief, arhitekturna plastika
|
Osnove arhitekturnega oblikovanja in urbanističnega načrtovanja Naloge oziroma funkcija arhitekture in urbanizma |
- opredeliti arhitekturo kot likovno dejavnost (funkcionalni in estetski pomen) - razložiti osnove arhitekturnega oblikovanja in načrtovanja - predstaviti razumevanje oblikovanja prostora, ki mu je podrejeno oblikovanje lupine ali plašča - predstaviti značilni namen arhitekture (profana, sakralna, spomeniki) - predstaviti pomen in vlogo urbanističnega načrtovanja - predstaviti prostor kot celoto v odnosu do arhitekture in kiparstva - predstaviti pomen prostora človekovega bivanja kot kulturnega ambienta |
urbanizem, profana in sakralna arhitektura, konstrukcij-ski element
|
|
- predstaviti človekovo željo po estetskem v vsakdanjem življenju - predstaviti področje oblikovanja in pomen umetniške ustvarjalnosti pri uporabnih predmetih - razložiti in predstaviti zvrsti, tehnike in naloge oblikovanja uporabnih predmetov (industrijsko, grafično, modno oblikovanje) - določiti vlogo oblikovanja kot dela likovnega ustvarjanja - predstaviti umetniško fotografijo |
design |
|
- razlikovati ljudsko in visoko umetnost (etnološka in umetnostna dediščina) - poznati zvrsti umetne obrti - razložiti in predstaviti vrednote pri izdelkih uporabne in umetne obrti |
tkalska in vezilska obrt, tapiserija, gobelin, umetno mizarstvo, kovaštvo, lončarstvo, steklarstvo |
UVOD V ZGODOVINSKE SLOGE Zgodovina in razvoj umetnostne zgodovine Varstvo naravne in kulturne dediščine: arhivistika, muzeologija,
bibliotekarstvo, konservatorstvo in restavratorstvo |
- opredeliti umetnostno zgodovino kot nadideološko, nadčasovno in nadregionalno vedo - predstaviti njeno razvojno pot od filozofije, arheologije do samostojne humanistične vede v 19. stoletju
|
zgodovinski slog, konservatorstvo, restavratorstvo revitalizacija (oživitev), preservacija (ohranitev), muzej, galerija, kustos, muzeologija, pinakoteka, gliptoteka, lapidarij, rekonstrukcija |
PRAZGODOVINA Jama kot zatočišče, bivališče in prostor ustvarjanja
Kiparstvo, gravura, relief in obla plastika (idoli)
Monumentalno slikarstvo in druge oblike barvnih sporočil |
- razložiti nastanek in pomen umetnosti v prazgodovini: kronološka, geografska in sociološka opredelitev - opredeliti pomen in cilje kolektivne (npr.Lepenski vir) in individualne ustvarjalnosti (piščal) - razložiti povezanost človekovega delovanja z naravnim okoljem, verovanjem v naravne sile, upodabljanjem prvin iz narave (npr. drevesa, živali) - predstaviti jamo kot kultni prostor, njeno funkcijo in pomen za nadaljnji razvoj arhitekture - predstaviti kiparska dela, njihovo vlogo in pomen ter motivno in vsebinsko povezanost s slikarstvom ter uporabnostjo (spontanost, naravnost, globoka doživetost, simbolni in realni pomen) - predstaviti osrednje spomenike najstarejšega slikarstva (Lascaux, Altamira, Chavet) |
arheologija
življenjski prostor, kultni prostor
gravura, idol
|
Nov pomen umetnosti:
Megaliti
Kiparstvo |
- razložiti podnebne razmere in druge okoliščine, ki so vplivale na nastanek stalnih prebivališč, kultur ter nov pomen umetnosti - predstaviti bistvo kulturnih in posebej umetnostnih sprememb z oblikami življenja mlajše kamene dobe - pojasniti megalitsko umetnost ter nov pomen kamna v likovni umetnosti in arhitekturi (menhir, dolmen, kromlek) - predstaviti megalitsko umetnost atlantskega področja in Sredozemlja (Anglija, Irska, Malta, Gozo) - predstaviti megalite kot kultne objekte, observatorije in grobnice - pojasniti povezanost bivalnih in duhovnih potreb z naravnimi pojavi (Zemlja kot nebesno telo in del vesoljnega ravnotežja) - predstaviti keramično posodo, reliefe in njihov slikarski okras - predstaviti kultne posode in stilizirane človekove podobe - predstaviti samostojne kiparske upodobitve |
megalit, menhir, dolmen, kromlek
kultne posode, abstraktni ornament |
Kolišča in gradišča Umetnost Ljubljanskega barja
Bronasta doba in kultura žarnih grobišč Železna doba: halštat in laten
Pomen prazgodovinske umetnosti za razvoj umetnosti starega in zgodnjega srednjega veka |
- pojasniti pomen odkritij kovin in razvoja tehnologije, ki obogati že uveljavljene oblike likovnega ustvarjanja - opisati kolišča in gradišča ter prispevek keltskega stavbarskega snovanja - predstaviti kulturo Ljubljanskega barja - poznati Ajdovsko jamo pri Nemški vasi - razvoj verovanja vpliva na ustvarjanje kultnih podob, obrednih predmetov (npr. Vaška situla) daritvenih podnožnikov, obrednega nakita in s tem razvoj kiparstva - predstaviti umetno obdelane predmete za osebno rabo, za slavnosti in boj - predstaviti vpliv Keltov, Vikingov, Skitov na razvoj umetnosti starega veka |
torevtika situla čelade, spone |
VISOKE KULTURE STAREGA VEKA |
|
|
Jeriho in Çatal Hüyük |
- prvo srečanje z urbaniziranim načinom življenja in namensko oblikovano arhitekturo |
|
Mohendžo Daro in Harapa |
- sumerski koloniji ali samosvoji tvorbi, bivalna kultura, ki jo je dosegla šele rimska antika (kanalizacija, vodovod, pisava, kuhinja, krušna peč, javna kopališča, parne kopeli itd.)
|
urbani standard |
Arhitektura Asirska Novobabilonci
Kiparstvo
Slikarstvo |
- predstaviti razvojne stopnje mezopotamske umetnosti: sumerska in akadska, babilonska, asirska in novobabilonska umetnost - predstaviti mestno arhitekturo Sumercev (zigurat kot religiozno središče in observatorij, razvita stanovanjska kultura) - predstaviti kraljevo palačo (Sargonova v Korsabadu), utrdbo in mesto kralja s prostori za različne namene - predstaviti Ištarina vrata - predstaviti umetnost v službi religije (najvišji duhovnik je tudi vladar) in s tem poudarek na upodobitvah vladarja v kiparstvu (Gudea, Sargon, Hamurabi, Asurnasirpal) - razložiti oblo in reliefno plastiko - razložiti pomen in obliko upodabljanja živali (krilati lev, bik) - predstaviti zvezo med epiko (Ep o Gilgamešu) in mitologijo z likovno upodobitvijo - ob primeru Ištarinih vrat predstaviti emajlirano keramično umetnost upodabljanja in okraševanja |
zigurat palača, utrdba, mestna vrata,
poleščena keramika hibridne živali, pravna, zgodovinska, religiozna in literarna ikonografija
|
Umetnost izraelskih ljudstev
|
- predstaviti Jeruzalem in Salomonov tempelj, “bazilikalna svetloba”
|
|
|
- predstaviti Perzepolis kot kraj, kjer so upodobljeni zgodovinski dogodki, ki slavijo vladarja
|
prestolna dvorana, apadana |
Razvoj umetnosti stare države Razvoj umetnosti srednje države (arhitektura, kiparstvo in slikarstvo)
Kiparstvo Slikarstvo |
- razložiti geografske in družbene okoliščine pri nastanku civilizacije ob Nilu in razvoj umetnosti (ugled vladarja in vere) - pojasniti svetišče kot stanovanje božanstva - predstaviti grobno arhitekturo (mastaba, stopnjevana piramida, piramida, skalna grobnica), stanovanjske zgradbe (organizacija bivalnih naselij) - predstaviti in razložiti razvoj upodobitve človekove figure v kiparstvu od stare države do konca egipčanskih dinastij - predstaviti poslikave grobnih prostorov z obrednimi prizori in njihovo strogo hieratičnost - predstaviti egipčanski kanon in vsebino |
mastaba, piramida, skalna grobnica, svetišče, tempelj, hipogej, pilon, hipostilna dvorana, naos, obelisk, stela, sfinga,
egipčanski kanon |
ANTIČNA UMETNOST |
- opredeliti nastanek antične umetnosti z značilnostmi mediteranskega prostora |
antika |
Troja
Arhitektura
Kiparstvo Slikarstvo
|
- opisati egejski prostor kot stičišče vzhodne (azijske) in zahodnoevropske kulture - razložiti pomen lege palače in utrdbe in tehniko zidave - predstaviti idol kot svojevrstno zapuščino neke kulture (stilizirana oseba) - pojasniti razlike med umetnostjo minojske trgovske in mikenske vojaške družbe - predstaviti Knosos - palača brez obzidja, struktura, način zidave in likovna oprema - razložiti umetnostno stvaritev aristokratske družbe kot edine pričevalke izginule kulture - predstaviti profane stavbe in grobnice Miken in Tirinsa (palača, trdnjava, struktura in način zidave, nadaljnji razvoj megarona kot stanovanjske zgradbe, grobna arhitektura in druga megalitska umetnost) - razložiti kiparstvo na simbolni ravni (lev -varuh vhoda, procesijska cesta z levi) - predstaviti obredne zlatarske predmete ter posmrtno masko kot tip portreta - predstaviti stensko slikarstvo, vazno slikarstvo in slikarstvo na štuku (pohištvo) s tremi motivnimi sklopi: prizori iz morske flore in favne, procesijske slavnosti in obredne igre - opredeliti umetnost v službi vojaške oligarhije (sodobniki vojakov trojanske vojne) |
megaron, kiklopski zid, procesijska cesta
simbolne in realistične teme |
GRŠKA UMETNOST Arhajsko obdobje Vazno slikarstvo
Kiparstvo Klasično obdobje Arhitektura
Kiparstvo
Miron in Poliklet Fidija in Akropola Praksitel Skopas in Lizip
Slikarstvo Razprostranjenost grške umetnosti |
- razumeti vlogo mestne državice in njene družbene ureditve za razvoj umetnosti - predstaviti kronologijo in osnovne značilnosti posameznega obdobja s pomembnimi zgodovinskimi dejstvi - razvojno predstaviti vazno slikarstvo: geometrijski slog, vključitev stilizirane človeške figure, črnofiguralni in rdečefiguralni slog - predstaviti oblo plastiko, ki je prvič sama sebi namenjena, zato ni ozadje za nastanek nujno religiozno (kuros in kora) pod vplivom egipčanskega pojmovanja vzvišenega telesa - predstaviti in pojasniti konstrukcijsko in kompozicijsko zasnovo stebrnih redov klasičnega in helenističnega obdobja - predstaviti razvojne oblike od megarona do svetišča - predstaviti druge ustvarjalnosti v arhitekturi v oblikovanju akropole in agore ter medsebojno soodvisnost - predstaviti stanovanjsko zidavo (delitev hiše v moški in ženski del, prostori se odpirajo v stebrno dvorišče) - predstaviti pomembna urbana središča: Milet, Priena, Knidos, Pergamon, Efesos in Hipodamusa kot teoretika in praktika mesta -šahovnice - predstaviti nove težnje v razvoju: individualizacija, iz hieratične drže v kontrapost, namestobrezčasne osebe osebe različnih starosti, polihromacija - razložiti ikonografijo človekove podobe (bogovi, heroji, atleti, portret državnika, filozofa, pesnika, akt, skupinski motivi) - analizirati in pojasniti klasični kanon v upodobitvi človeškega telesa - analizirati izraznost kipov: čustvenost in patos - predstaviti delo in pomen Mirona in Polikleta - predstaviti Fidijeve reliefe in njegovo vodenje obnove atenske akropole - pojasniti humanizem in lepoto Praksitelovih kipov - predstaviti novosti v Lizipovih delih - predstaviti vlogo Aten in drugih mest za razvoj kulture v vzhodnem Sredozemlju - razložiti, kako je ohranjeno monumentalno grško slikarstvo v rimskem slikarstvu (prizori iz grške mitologije) - predstaviti druge umetnostne zvrsti, vplive grške umetnosti in širjenje le-te po vsem Sredozemlju z nadvlado v rimski umetnosti |
arhajska umetnost, agora, akropola, naos, cela, pronaos, timpanon, zatrep, friz, triglifi, metope, peristil, steber, baza, deblo, kapitel ali glavič, abak, arhitrav, stebrni red, dorski, jonski in korintski slog, akroterij, tolos
kontrapost, kanon, individualizacija, antropomorfizem
|
Arhitektura in urbanizem
Kulturni centri helenizma in umetnostna prizadevanja nastajajočega rimskega imperija Kiparstvo
|
- predstaviti vlogo grške umetnosti in kulture v državi Aleksandra Velikega in vpliv tujih azijskih prvin - določiti pomen in časovni okvir helenistične umetnosti, njen nadaljnji razvoj v okviru rimske umetnosti in njeno mesto v kasnejši evropski umetnosti - predstaviti pomen in izhodišča, ki jih je dala grška umetnost za oblikovanje in razvoj helenistične umetnosti - značilnosti helenistične arhitekture in urbanizma (scenskost, dinamičnost oblik) - poznati kulturne centre: Aleksandrija, Kartagina, Efez, Petra, Split, Hadrijanova vila v Tivoliju - predstaviti slikovitost, zamenjevanje polne plastike in reliefa, velike sklope, ki slavijo pobožanjeno vladarjevo osebo, ikonografske elemente (prvine iz drugih religij) - orfizem, vera v večno življenje, odhod v paradiž, žanr - predstaviti Pergamski oltar |
helenizem, patos, slikovitost
|
Arhitektura in urbanizem Grobnice in njihova okrasitev
Kiparstvo in portretna umetnost Stensko slikarstvo |
- predstaviti nekropolo kot zrcalo kulture bivanja in celostnega likovnega sporočila - predstaviti grobnice: Cerveteri, Tarquinia, Vulci, Volterra - razložiti prispevek etruščanske umetnosti k razvoju rimske antike (lok in obok, ortogonalna mestna mreža, komunalni sistem, mestna vrata) - predstaviti portretno umetnost v glini (Apolon iz Veijev, na sarkofagu) in monumentalno bronasto plastiko (volkulja) - razložiti stensko slikarstvo v grobnih prostorih s posebnostmi v motivih |
nekropola, cella, castrum, oppidum, tumulus, sarkofag, lok, obok
|
Arhitektura in urbanizem
Kiparstvo
Slikarstvo Talni mozaiki in stenske poslikave
Portretno slikarstvo Knjižno slikarstvo
Umetnost rimske province Kiparstvo |
- poznati vplive grške in etruščanske arhitekturne graditve na rimsko - predstaviti novosti v arhitekturi in urbanizmu - predstaviti in analizirati razvoj rimskega svetišča (longitudinalna in centralna stavba) - predstaviti javne in zasebne stavbe - razložiti urbanizem in oblikovanje prostora kot odraz državnega sistema - castrum, forum - pojasniti vez med arhitekturo in kultom osebnosti vladarjev - predstaviti komunalne gradnje in komunikacije - poznati Vitruvija kot teoretika arhitekture - predstaviti relief na slavolokih, stebrih, sarkofagih, oltarjih, slonokoščeni plastiki - pojasniti stilni razvoj od narativno realističnih do pripovedno mističnih upodobitev dogodkov, poosebitve nadnaravnih sil in posebne personifikacije - predstaviti polno plastiko in razvoj portreta prednika kot spominsko dolžnost (izraziti realizem), idealizirani portret, državniški portret in konjeniški spomenik - razložiti razširjenost mozaika (talni mozaiki - mozaične preproge) - razložiti in predstaviti štiri pompejanske sloge stenskega slikarstva z motivi iz grške in rimske mitologije, iluzionističnimi pogledi (odrska predstavitev) ter groteskami in žanrskimi prizori - predstaviti in analizirati portretno slikarstvo (enkavstika) in povezavo s fajumskimi portreti (koptska umetnost) - predstaviti rimsko knjižno slikarstvo (vatikanski Vergil) - pojasniti prehod od zvitka v kodeks in s tem prehod iz antičnega napisa in ilustracije v starokrščansko umetnost - pojasniti vpliv in nadaljevanje antičnih prvin v srednjem veku in obnovo v renesansi - razložiti združitev ilirsko-keltskih tradicij z rimsko - predstaviti urbanizem vojaških oporišč imperija
-predstaviti rimska mesta: Emona, Celeia, Petovia in Šempeter
- predstaviti kiparstvo mitrejev (slog poznorimskega kiparstva z vsebino vzhodne religije) - predstaviti spomenike: portret Germanika, Emonca, nagrobnike (epigrafski spomeniki) |
malta, castrum, forum, bazilika, vila, atrij, insula, svetišče, slavolok, oculus, kupola, niša, edikula, arena, amfiteater, terme, akvedukt, kloaka, mecen,
realizem in idealizem v slogovnem izrazu in ikonografiji, rimski portret, konjeniški spomenik
pompejanski slog, groteska, fajumsko slikarstvo, enkavstika
zvitek (rotulus), knjiga (kodeks)
|
Arhitektura
Kiparstvo
Slikarstvo v katakombah in mozaiki |
- poznati pomen uveljavitve krščanstva in vpliv na razvoj stila in motivov - pojasniti in predstaviti funkcijo katakomb in razloge za ohranitev (Rim je spoštoval grobišča) ter primere katakomb (Neapelj, Rim), Myra - skalne grobnice - razložiti nastanek novega tipa kultne stavbe - razložiti in predstaviti razvoj bazilike - pojasniti vpliv liturgije na oblikovanje arhitekturne notranjščine (ponotranjenost umetnosti) - predstaviti konstruktivne sisteme (latinski in grški križ, kupola na pendativih) - razložiti ponotranjene upodobitve človeka: zunanje dejanje in videz poenostavljena (poudarjen duhovni izraz) - predstaviti posebnosti starokrščanskih motivov in možnosti dvojne razlage (kruh in ribe kot tihožitje ali evharistija) - predstaviti motive, ki poudarjajo moč vere, antične motive, ki so razumljeni v krščanskem smislu - predstaviti razvoj reliefa od rimske narativnosti do izbranih reduciranih ali osamljenih prizorov ter nadomeščanje s simboličnimi prizori; posebnosti oble plastike - pojasniti pomen mozaične upodobitve v apsidah, na slavoločni steni in na stenah ladje - predstaviti pomen purpurnih rokopisov |
katakombe, bazilika, apsida, ladja, pendativ, narteks, centralna in longitudi-nalna arhitektura, mavzolej, baptisterij ali krstilnica
dvopomenske upodobitve
oltar, menza, prižnica, ambon
orant in oranta, simbolika |
Arhitektura
Kiparstvo
Slikarstvo |
- predstaviti Bizanc kot središče vzhodnorimskega imperija, Ravenno kot eno od središč bizantinske kulture - predstaviti uveljavitev krščanskih vsebin v poznoantični umetnosti do izoblikovanja bizantinske umetnosti novih ljudstev - pojasniti razvoj centralne arhitekture v bizantinskem cesarstvu in simboliko stavbnih delov - razložiti in predstaviti arhitekturo Carigrada, Rima, Ravenne, Poreča in Benetk - predstaviti umetnost reliefa (čipkasti kapitel, slonokoščena dela) - predstaviti vpliv in razvoj bizantinske umetnosti in kulture v vzhodnoevropskih deželah in na Balkanu |
kupola in kupolni sistemi, pendentiv, mavzolej, krstilnica, tambur
|
SREDNJI VEK |
|
|
Arhitektura
Kiparstvo
Iluminirani rokopisi
Arhitektura
Knjižno slikarstvo |
- poznati razmere za nastanek srednjeveške umetnosti,
njena verska, antična in etnična izhodišča
- predstaviti irski veliki križ - predstaviti značilnosti geometriziranosti plastike, reliefa, vrezane risbe - pojasniti pomen umetnostnih spomenikov v Čedadu za Slovence - predstaviti langobardsko in pleteninasto ornamentiko (keltske in irske prvine) - pojasniti vpliv irskega meništva na Britanskem otočju in v Evropi - razložiti značilnosti anglosaško-irske umetnosti (razdrobljenost črk, teles in ornamentov, prepletene forme, značilne barve) - pojasniti oživitev ideje o večnem Rimu, Karlu Velikem in kopiranje antičnih spomenikov po obliki, slogu in cesarskem veličastju (karolinška renesansa) - predstaviti spomenike: Aachen, St. Gallen, Lorsch, Zadar - predstaviti novosti monumentalnega razpela in dvostolpno zahodno cerkveno pročelje (otonska umetnost) - pojasniti pomen umetnosti v karolinškem obdobju in novih motivov križanja, simbolov evangelistov (Majestas Domini, Majestas Virginis) - predstaviti ekspresionizem v srednjeveški umetnosti (npr. Utrechtski psalter) |
pleteninasta ornamentika
renesansa, karolinška renesansa
križanje, razpelo, Majestas Domini, Majestas Virginis, simboli evangelistov |
|
- pojasniti in predstaviti spomenike na slovenskih tleh
|
|
|
- predstaviti nosilce družbenopolitičnega razvoja v razvitem fevdalizmu ter pomen cerkve in samostanov za kulturo in umetnost (Cluny), razsežnost in organiziranost - razumeti vpliv križarskih vojn na umetnost |
romanika, samostan, organizacija samostana, cerkveni red, benediktinci, cistercijani |
Arhitektura |
- predstaviti razvoj bazilike in nadaljnje oblikovanje cerkvenega prostora - pojasniti vlogo konstruktivnih komponent (antična in srednjeveška tehnologija - fevdalizem) ter organizacijo religioznega življenja v samostanih - predstaviti grad, palačo in stanovanjsko zidavo v obzidanem mestu - predstaviti kiparstvo v funkciji arhitekture - primerjati razvoj arhitekture od antike k novim oblikam - predstaviti posebnosti nemške (Speyer), francoske (Toulouse) in italijanske (Pisa, Firence) arhitekture |
katedrala, križni hodnik, kor, bifora, trifora, empora, triforij, transept, banjasti obok, kampanile, zvonik, vezani sistem, križiščni kvadrat, slop |
Kiparstvo Relief
Obla pastika
|
- predstaviti cerkveno poslopje kot prostor, ki z reliefi nagovarja vernika - predstaviti glavne elemente romanskega kiparstva: kapitel, portal, luneta, timpanon - predstaviti oblo plastiko kot umetnost v službi sakralnega okolja in polihromirano, ki daje vtis nadnaravnega pojava - predstaviti veliki in prenosni oltar - predstaviti ikonografsko osnovo: tipologija |
portal, luneta, timpanon,
tipologija |
Monumentalno in knjižno slikarstvo
|
- razložiti dva tokova: nadaljevanje karolinške renesanse z raziskovanjem telesa, narave in perspektive ter smer, ki se zgleduje po bizantinskem misticizmu (St. Savin sur Gartempe, Berzé-la- Ville) |
kodeks, iniciala, skriptorij, kopist, iluminator |
Arhitektura
Kiparstvo in slikarstvo |
- predstaviti baziliko - pojasniti večplastno vsebino in religioznost socialnega sporočila - predstaviti spomenike: Stična, žička kartuzija in Špitalič, Kamnik - Mali grad, Hoče pri Mariboru, kripta v Krki na Koroškem
- predstaviti slovenske romanske kiparske spomenike: portal, obla plastika (podoba Marije z otrokom) - pojasniti nastanek slovenskih rokopisov iz Stične in tipe inicial (vitične, portretne, silhuetne in z donatorskim potretom)
|
|
|
- poznati celostno podobo družbe in kulture v poznem srednjem veku (vloga viteškega plemstva, nastanek in razvoj mest, sholastika, univerze, novi redovi) - značilnosti gotike kot sloga dežel
|
viteštvo, grad, univerza, sholastika, frančiškani, dominikanci |
Arhitektura |
- predstaviti katedralo v poznem srednjem veku in njen pomen: sredi mesta, vzpetost v višino, pročelje kot “knjiga vsega znanja” - predstaviti tipe in faze gotske arhitekture (francoska, nemška, italijanska, oziroma zgodnja - visoka - pozna, rastlinske oblike, beneška gotika) - spoznati načela srednjeveškega gradu in mesta: tipi profanih stavb - pojasniti vpliv novih cerkvenih redov na umetnostno ustvarjanje - poznati in predstaviti spomenike v Parizu, St. Denisu, Reimsu, Pragi, Gloucestru, Sieni in Benetkah |
šilasti lok, križni obok, oporni lok, sklepnik, rebrasti obok, fiala, rozeta, pilaster, konzola
|
Kiparstvo: relief in obla plastika Podrejenost kiparstva arhitekturi in kiparstva osvobajanje
Slikarstvo: stensko slikarstvo, tabelno slikarstvo in slikano okno
Monumentalno stensko slikarstvo Nemčije in Italije
Mednarodni gotski slog
Giotto in florentinska gotika Duccio in sienska gotika
Knjižno slikarstvo |
- predstaviti mehki slog: linija S, tipizirana lepota (lepa mladenka, lepa starka), raziskovanje čustev, ki naj bodo izražena - predstaviti nove ikonografske motive: Pieta, Marija zavetnica s plaščem, živi križ, sv. nedelja - predstaviti francosko katedralno plastiko kot posredovalko enciklopedičnega znanja - predstaviti in analizirati krilni oltar kot poznogotsko celostno stvaritev - predstaviti pridobitve gotskega slikarstva: raziskovanje človekovega obraza (študije karakterja), iluzija preseganja slikarskih okvirjev, spoznavanje geometrične in atmosferske perspektive, upodobitev naravnih pojavov, naturalizem rastlinskega in živalskega sveta - pojasniti in analizirati monumentalno stensko slikarstvo v Nemčiji in Italiji, profane motive v gradovih in meščanskih hišah, slikana okna v Franciji in Angliji - predstaviti nadaljevanje tradicionalnega razvoja poznogotskih oblik in nove težnje, ki predstavljajo začetek renesanse - predstaviti značilnosti mednarodnega gotskega sloga: eleganca, poudarjena milina, obračanje na vernika s sočustvovanjem, gotski realizem (meščanska gotska umetnosti), poznogotski barok - predstaviti in primerjati dela Giotta in Duccia - predstaviti značilnosti Giottovega iskanja v slikarskem izražanju in napoved renesanse - predstaviti iluminirane rokopise: nov tip knjige in horariji (molitveniki za zasebno rabo) - pojasniti velik razmah pravniških, naravoslovnih in filozofskih besedil - analizirati psalter Ludvika IX. Svetega - pariški slog in sijajni horarij vojvode Berryjskega (mednarodni gotski slog v iluminiranem rokopisu) |
mednarodni gotski slog, pieta, Marija zavetnica s plaščem
liturgične in profane knjige, horarij, brevir, psalter |
|
|
|
Arhitektura
Kiparstvo
Slikarstvo
Kranjski prezbiterij Slikarske delavnice
Knjižno slikarstvo |
- predstaviti bazilikalne, stopnjevane in dvoranske cerkve (Kranj) - predstaviti Ptujsko goro kot celostni spomenik - predstaviti mestno in grajsko arhitekturo (celinska in primorska gotika z beneškim vplivom) ter samostansko arhitekturo (Kostanjevica, Pleterje) - predstaviti zgodnje prostostoječe kipe (Solčavska Marija, monumentalna razpela) - predstaviti naše milostne podobe (krakovska Marija in ostro lomljene gube, Pieta, Marija zavetnica) - predstaviti ptujskogorsko skupino kipov - pojasniti ohranjenost slovenskih gotskih spomenikov v podružničnih cerkvah, tudi z zunanjimi podobami (opominjajoče podobe) - predstaviti poslikavo sakralne arhitekture: prezbiterija z okrajšavo nebeškega kraljestva, pogostost pohoda Sv. treh kraljev in evangeljski prizori s poslednjo sodbo - predstaviti ikonografijo kranjskega prezbiterija - pojasniti in analizirati razvoj gotskega sloga: slog ostrol omljenihi gub (Ptuj), mehki slog, mojstra Bolfganga, suško-bodeški krog (Suha) - predstaviti delavnice Janeza Ljubljanskega, Janeza in Vincenca iz Kastva, Janeza Aquile - predstaviti avstrijske, češke, italijanske in francoske rokopise (zaradi stikov s tujino in pomanjkanja dvora) z izbranimi spomeniki: Moralije o Jobu iz Kranja, Antifonar iz Kranja |
utrjeni stolp, palacij, obzidje, medgradje
sv. nedelja, mrtvaški ples
|
UMETNOST NOVEGA VEKA |
|
|
|
- razumeti družbene razmere 15. in 16. stoletja - pojasniti pomen širjenja znanja zaradi dotoka grških intelektualcev in nagle uveljavitve tiska - poznati kulturne centre: Firence, Rim, Benetke, Pariz, Južna Nemčija in nizozemske dežele |
renesansa, humanizem preporod, reformacija, tiskana knjiga |
|
- pojasniti pomen velikih javnih del, mecenov in kolektivnih naročnikov - pojasniti vzpon umetnikov v družbeno elito |
meceni, naročniki |
Arhitektura
Filippo Brunelleschi
Leon Battista Alberti
Michelozzo di Bartolomeo |
- razcvet mestnih državic in sistem demokracije mesta v odločanju o mestnem prostoru in graditvi javnih objektov - pojasniti iskanje vzorov v antični arhitekturi in urejanju prostora - predstaviti spomenike cerkve San Lorenzo, renesančno kupolo na cerkvi Sta. Maria del Fiore, palačo Pitti - pojasniti študij perspektive (postavitev kapele Pazzi) - predstaviti prvega renesančnega teoretika arhitekture: prevod in komentar k Vitruviju (De re aedificatoria libri X) - predstaviti Battista Albertija kot arhitekta, humanista, univerzalnega znanstvenika, pisatelja in umetnika - predstaviti Malatestianovo svetišče v Riminiju, cerkve S. Sebastiano in St. Andrea v Mantovi in palačo Rucellai v Firencah - razložiti renesančno cerkev z enoladijskim prostorom (San Marco, SS. Annuziatta) - predstaviti renesančno knjižnico, vilo in palačo Medici-Riccardi |
geometriziranje urbanih predelov, antikizirane arhitekturne prvine |
Kiparstvo: oblikovanje samostojne plastike in reliefa |
- predstaviti pridobitve renesančnega kiparstva: raziskovanje realizma v fiziognomiji in telesu, iskanje idealne lepote (harmonija, kanon, kontrapost) - pojasniti in predstaviti zglede pri oblikovanju figure, povezavo s srednjeveško plastiko, začetek renesančne skulpture v prostoru (konjeniški spomenik) - predstaviti nov tip oltarja (sacra conversazione) |
antični akt, ideal humanisti-čnega vodje, sacra conversazione, pala |
Slikarstvo Piero della Francesca |
- pojasniti likovne in vsebinske novosti slikarstva (novosti v oblikovanju figure, prostora, kompoziciji, razvoju perspekltive, barve, tehnologije, motiva in vsebine) - predstaviti lepotni tip florentinske renesanse - pojasniti pomen mitoloških podob
|
antika v slikarstvu: forme in vsebine |
Brata van Eyck
Roger van der Weyden |
- pojasniti značilnosti in drugačnost renesanse severnih
dežel v Evropi
- primerjati dela Jana van Eycka in Masaccia - predstaviti značilnosti v upodabljanju anatomije, pokrajine, perspektive, žanra in lepotnega tipa - predstaviti Gentski oltar in pomen bratov van Eyck (oljno slikarstvo) - predstaviti portretni realizem z delom Snemanje s križa van der Weydna ter simboliko Portinarijevega oltarja |
geometrijska in optična perspektiva, portretni realizem, prikrita simbolika |
|
- opredeliti posebnosti in pomen odnosov med humanizmom in umetnostjo (soodvisnost) - pojasniti nova načela o vesoljni harmoniji |
|
Arhitektura Donato Bramante
Michelangelo Buonarroti |
- pojasniti vpliv papeškega dvora v Rimu na razvoj renesančne arhitekture - pojasniti vpliv arheoloških najdb iz antičnega Rima na razvoj arhitekture - predstaviti oblikovanje arhitekture in skulpture v enovit prostor (Medičejska kapela) - predstaviti nove abstraktne principe arhitekturne tektonike (preddverje Medičejske knjižnice) - predstaviti oblikovanje Kapitolskega trga kot vrh oblikovanja zunanjega prostora - predstaviti potek graditve cerkve sv. Petra - pojasniti Michelangelov poseg na palači Farnese v Rimu, začetek osne kompozicije
|
atektonska načela, prostor vzdolž osi |
Kiparstvo Michelangelo Buonarroti |
- pojasniti značilen pojav univerzalnega človeka, oziroma vsestranske umetniške osebnosti v vseh smereh likovnega ustvarjanja - pojasniti razvojno pot kiparstva ob predstavitvi Michelangelovih del |
uomo universale, herojski tip osebe |
Slikarstvo Slikarstvo v Rimu in Firencah Slikarstvo v Benetkah v 16. stol.
|
- predstaviti vsebinske in oblikovne značilnosti v slikarskih delih treh velikih umetnikov
- pojasniti posebnosti razvoja in pomen beneške umetnosti (barva in svetloba kot značilnost regije ) - primerjati srednjeitalijansko in beneško pojmovanje visokorenesančne harmonije (telo, barva, svetloba) ter razmerje med nosilci in okoljem |
piramidalna kompozicija, sfumato
|
|
|
|
Albrecht Dürer Hans Holbein Jean Fouquet Hieronymus Bosch |
- predstaviti pomen Dürerja kot najpomembnejše osebnosti nemškega renesančnega slikarstva in njegov prispevek ter novosti v grafikah, študijah v naravi, portretih - predstaviti glavne vsebinske in oblikovne značilnosti v delih Holbeina
in Cranacha
- predstaviti Boschevo delo Vrt naslad s pridobitvami renesančnega slikarstva (perspektiva, anatomija, verizem, svetloba, posebnosti v raziskovanju odsevov svetlobe, fluorescenčna svetloba, svet in psiha pod povečevalnim steklom) |
geometrijski princip v kompoziciji, anamorfoza
|
|
- pojasniti manierizem kot slog, ki je zaznamoval velik del evropske umetnosti v dobi heterogene pozne renesane (vrh intelektualnega umetnostnega izraza) - predstaviti značilnost manierizma: izvor ima v intelektualni, politični, verski in umetniški krizi - odpor proti grehom v cerkvi - verska obnova (jezuiti, inkvizicija) - predstaviti posebnosti italijanskih manieristov - predstaviti nove likovne prvine v delih umetnikov: nenaravne oblike figure (pritlikava, podaljšana, kačasta, spiralna), raziskovanje nenaravnih psihičnih stanj (obup, odtujenost, duševne bolezni, pretirane patetične geste)
|
manierizem, figura serpentinata |
Arhitektura Manierizem kot nadaljevanje arhitekture visoke renesanse v slog izrazito intelektualnega izraza na prehodu iz obdobja demokracije renesanse v obdboje absolutizma Benetke
Andrea Palladio in njegov vpliv na razvoj arhitekture
|
- pojasniti vpliv Michelangela na delo njegovih naslednikov: Vasari, Ammannati (palača Uffizi, Pitti - dvorišče), Giulio Romano (palača Te v Mantovi)
- predstaviti Benetke kot poseben prostor, s posebno svetlobo in stikom z Orientom - predstaviti Jacopa Sansovina in njegovo arhitekturo - predstaviti Palladiovo arhitekturo povezave notranjega in zunanjega prostora vile (vila Rotonda), mestne palače v Vicenzi (Basilica) in cerkve (Il Redentorre) |
arhitektonskost, simetrija, veduta, šokantnost, grota |
Kiparstvo Giambologna |
- predstaviti odmeve Michelangelove umetnosti pri Giambolognu (tudi začetek oblikovanja mestnih trgov z narativnimi kipi na fontanah) in Celliniju |
mestni trg z vodnjakom |
Oblikovanje |
- pojasniti manieristično oblikovanje kot enega izmed vrhov v razvoju umetne obrti, še posebno zlatarstva (Cellini) |
|
Slikarstvo Italija:
Španija: Severna Evropa: Mathias Grunewald |
- predstaviti novosti: nenavadne kompozicijske odločitve, eliptično, spiralasto gibanje, beg v prostor, prelomi v ambientu pokrajine, združevanje naravnih in nadnaravnih ambientov, nenaravna svetloba, nenavadna in fluorescentna barva, nove barvne kombinacije, dramatično sodelovanje pokrajine, arhitekture, ki ničesar ne povedo - predstaviti iztočnice iz Michelangelovega opusa in nove vsebine: skepsa o Cerkvi, osebne mitologije (vladarji v podobi mitoloških osebnosti), umetniški program (Vasari - šola) - predstaviti razliko med florentinskim in beneškim manierizmom - predstaviti posebnosti El Grecovega ustvarjanja - predstaviti Isenheimski oltar - predstaviti Brueglove motive iz kmečkega življenja in odseve njegovega potovanja v Italijo v njegovih delih |
kompozicija posebnosti, nadnaravna svetloba, osebne mitologije
|
|
- prikazati odmev renesančne umetnosti v slovenskem prostoru ter predstaviti pomembne ohranjene spomenike |
|
Arhitektura
Palladiovska arhitektura v Sloveniji |
- pojasniti posledice turških vpadov na razvoj arhitekture v slovenskem prostoru (meščanske hiše, utrjeni gradovi, cerkve) - pojasniti beneški vpliv palladiovske arhitekture v Sloveniji, v mestih in na deželi (mestna palača, cerkve in dvorci)
|
uršulinke, paladiovski manierizem |
Kiparstvo |
- razložiti italijanski in nemški vpliv (nagrobniki) |
|
Slikarstvo
|
- razložiti vpliv iz severne Italije (obrobje beneške republike) - razložiti vpliv Durerjevega slikarstva in nizozemske grafike - predstaviti Celjski strop |
bolonjski kvadraturisti |
Celostna podoba ustvarjanja v baroku
|
- opredelilti geografsko razprostranjenost in časovno razsežnost baročne umetnosti v letih 1600 do 1800 - opredeliti politične in verske okoliščine in posledice v umetnosti - predstaviti središča baročne ustvarjalnosti in razlike v umetnosti Italije, Francije in Nemčije - razsežnosti baročnega sloga (od iluzionističnih do klasičnih rešitev) - predstaviti posamezne pojave znotraj sloga, od ikonografskih do likovnoteoretičnih: monumentalnost, razgibanost, preseganje meja ene zvrsti ustvarjanja in združevanje več umetnostnih zvrsti v celostno umetnino, herojske podobe telesa in psihe protagonistov, dinamično gibanje in novo pojmovanje dinamike, slikovita svetloba (chiaroscuro), žive, sočne barve in razblinjenje obrisov, slikovitost - predstaviti poudarjeno ikonografsko vlogo svetlobe: odprto nebo oziroma iluzija mitološke teme, novi verski motivi in krščanske personifikacije (božja previdnost, modrost)
|
barok, protireformacija jezuiti, iluzionizem, celostna umetnina, dinamika, chiaroscuro |
Arhitektura Rimski barok
Lorenzo Bernini
Arhitektura v habsburških deželah Fischer von Erlach
|
- primerjati Michelangelovo arhitekturo v Rimu in Madernovo arhitekturo cerkve sv. Petra kot začetek oblikovanja baročne arhitekture - pojasniti prostorske reforme papeža Siksta V. v Rimu
- predstaviti Berninijevo in Borrominijevo dinamično oblikovanje arhitekture - predstaviti baročni stil kot imperialni stil papeške moči in protireformacijskega gibanja
- Il Gesu kot prototip jezuitske cerkve - predstaviti arhitekturo Fischerja von Erlacha in Balthasarja Neumanna - razložiti baročne palače s parki: Schonbrunn na Dunaju in Versailles pri Parizu |
ovalni prostor, valujoča stena, stebrni oltarji |
Kiparstvo Lorenzo Bernini |
- predstaviti portret, nagrobnik, vodnjak, oltarno arhitekturo, kapelo, oblo plastiko ter arhitekturno plastiko - pojasniti odmev Berninijevega ustvarjanja v Franciji in Sloveniji
|
|
Slikarstvo Iluzionistično stensko sakralno in posvetno slikarstvo Italijanski chiaroscuro in njegov vpliv na slikarstvo v Evropi Flamska in Nizozemska: Frans Hals
Rembrandt van Rijn
Španija: Diego Velazquez Francija: Nicolas Poussin |
- predstaviti razvoj iluzionističnih poslikav - pojasniti herojsko in arkadijsko pokrajino - predstaviti slikarstvo na akademijah - predstaviti in analizirati Caravaggiovo drugačnost (močna svetloba, kontrastna svetloba - chiaroscuro)
- predstaviti razliko med umetnostjo katoliškega in protestantskega
dela dežele, vsebinske posebnosti (žanr) - predstaviti Rubensova dela z mitološkimi, zgodovinskimi, nabožnimi prizori in profana dela - razložiti apoteozo zemeljskih vladarjev - predstaviti Rembrandtove avtoportrete (filozof) - predstaviti Rembrandta kot grafika - predstaviti glavne motive: skupinski portet, individualni portret, žanr, pokrajina in avtorje
- predstaviti Velazqueza kot portretista, mojstra zgodovinskih prizorov, alegorij in žanra - predstaviti Murilla, slikarja nabožnih podob in otrok - predstaviti značilnosti zgodovinskih prizorov in krajin v upodobitvah Poussina in Lorraina |
francoski barok, predklasicizem |
Oblikovanje |
- predstaviti področja in zvrsti oblikovanja ter njihov pomen v kulturni ustvarjalnosti (zlatarstvo in tapiserije)
|
|
|
- predstaviti rokoko kot zgodovinski slog 18. stol. z izhodiščem v Franciji - rokoko kot zaključek baročnega obdobja s težnjo po dekorativnosti in izničenju tektonike prostora |
rokoko, igrivost, školjčni motiv, zrcalna dvorana, galantne teme, meščanski prizori |
Slikarstvo Francija: Antoine Watteau Italija: Giovanni Battista Tiepolo Anglija: Joshua Reynolds |
- predstaviti značilnosti: školjčni motiv, drobljenost, valovitost oblik, posebne barve, pomen zrcaljene podobe in zrcal, portrete aristokracije in preprostih meščanov in galantne mitološke prizore v podobah francoskih slikarjev
- predstaviti raziskovanje svetlobe in razkrajanje snovi v delih italijanskih mojstrov
- predstaviti raziskovanje svetlobe in barvnih odtenkov v podobah portreta in krajine angleških slikarjev tega obdobja |
veduta, marina
|
Umetna obrt in notranja oprema |
- predstaviti notranjo opremo Versaillesa |
|
|
- predstaviti prevlado katolicizma nad protestantizmom in posledice v umetnosti (Ljubljana kot cilj rimske jezuitske obnove in prenove - jezuitski kolegij) |
|
Arhitektura
Gregor Maček |
- predstaviti protireformacijski vpliv rimskega in kasnejšega beneškega baroka v arhitekturi cerkva (Ljubljana: stolnica, uršulinska cerkev, Nova Štifta, Sladka gora, Tunjice), palač (Ljubljana - magistrat) in dvorce s parkom (Dornava) - predstaviti Gregorja Mačka in njegovo arhitekturo (Šmarna gora, Ljubljana - magistrat) - predstaviti rokokojsko podobo cerkve sv. Roka v Šmarjah pri Jelšah |
|
Kiparstvo Francesco Robba |
- pojasniti prenos rimske in beneške baročne umetnosti v Ljubljano z umetnikoma Pozzom in Robbom - predstaviti Francesca Robba in njegova dela - predstaviti monumentalna stopnišča - predstaviti fenomen zlatih oltarjev - predstaviti štajersko skupino kiparjev Straubov |
|
Slikarstvo Iluzionistično slikarstvo Giulio Quaglio Fortunat Bergant Valentin Metzinger |
- iluzionistično sakralno slikarstvo v slovenskem prostoru s predstavniki - predstaviti poslikave viteških dvoran v gradovih v Brežicah, Slovenski Bistrici in na Štatenberku - predstaviti slikarja Berganta kot portretista, avtorja križevega pota in žanrskih prizorov - predstaviti nabožno slikarstvo Metzingerja in Cebeja |
|
UMETNOST 19. STOLETJA |
|
|
|
|
klasicizem, neoklasicizem |
Družbena dogajanja v Evropi |
- razumeti francosko revolucijo, razsvetljenstvo, Napoleonovo osvajanje Evrope - pojasniti pomen arheoloških odkritij in umetnostne teorije (Winckelmann) na oblikovanje arhitekture - razumeti razvoj akademizma in historizma
|
razsvetljenstvo, akademizem, historizem |
Arhitektura Italija
|
- predstaviti Piranesija in njegov pomen za razvoj fantazijskega pristopa k oblikovanju arhitekture prostora - predstaviti Piranesijeve grafične liste kot prikaz antičnega Rima in grafično zbirko »Ječe«
|
racionalni red |
Kiparstvo Antonio Canova |
- pojasniti razvoj kiparstva in slikarstva od revolucije do restavracije - predstaviti delo in stilne elemente del Antonia Canove
|
|
Slikarstvo Jacques Louis David |
- predstaviti stilne elemente v delih Davida in Ingresa (etika in morala antike v klasicizmu)
|
|
Franc Kavčič
|
- predstaviti klasicizem v delih Franca Kavčiča |
|
|
|
|
François Rude Theodore Gericault |
- pojasniti in predstaviti romantično senzibilnost in avtonomijo duha v likovnih delih - pojasniti ideale romantike: l’art pour l’art, umetniško avantgardo, boemstvo - pojasniti esteticizem, pomen sublimnega (“vzvišeno”, Burke, Kant) - pojasniti družbeno vlogo francoske romantike - predstaviti sublimno slikarstvo in romantično doživetje krajine - predstaviti Goyo in njegov moderni umetniški temperament |
romantika, individualizem, dramatična pokrajina, boemstvo, sublimno slikarstvo
|
Josip Tominc |
- predstaviti značilno meščansko umetnost od dunajskega kongresa leta 1815 do 1870. - predstaviti značilnosti meščanskega portreta (z vsemi detajli noše, okrasa, meščanskega udobja in etikete), vzpona krajinarstva (popotna oziroma turistična topografska veduta) ter meščanske interpretacije naravnih lepot
|
bidermajer, meščanski portret, krajinarstvo |
Gustave Courbet
|
- predstaviti in pojasniti resničnost in slikarsko resničnost realizma med letoma 1848 in 1870: karikatura, kritika in politika; pomen tiskanih sporočil - pojasniti apoteozo kmeta in narave - pojasniti vpliv fotografije |
plakat, fotografija |
Anton Ažbe |
- predstaviti posebnosti slovenskega realističnega slikarstva ter pojav plenerizma in žanra v slovenskem slikarstvu zadnje tretjine 19. stoletja - pojasniti domačijske podobe, etnološke prizore, kmetske slike
|
|
Claude Monet |
- razložiti slikanje v naravi (plenerizem),impresije iz urbanega sveta - pojasniti in analizirati pomen barvne registracije motiva, impresionistični "efekti" - predstaviti Salon zavrnjenih, 1863, in prvo razstavo impresionistov, 1874 - predstaviti Maneta in "heroizem modernega življenja" - predstaviti Moneta: od impresije k viziji - predstaviti Degasa: gibanje in estetika impresije |
plenerizem, impresionizem
|
Rihard Jakopič |
- opredeliti naravo slovenskega impresionizma: pomen pokrajine kot intimne in simbolne izkušnje slovenskega modernega slikarja - razložiti kompozicijska in barvna načela slovenske oblike impresionizma - predstaviti razvoj slovenskih impresionistov od naturalistične podobe k simbolni viziji |
|
Georges Seurat
Auguste Rodin
|
- predstaviti pot od impresije k simbolu, teorijo in tehniko neoimpresionizma (divizionizem) - predstaviti barvni simbolizem - pojasniti izkušnje zunajevropske umetnosti, krajine in civilizacije - analizirati slikarstvo kot izraz robne osebne izkušnje - razložiti psihologijo izraza - analizirati in predstaviti strukturo forme - predstaviti novo simbolno govorico kiparstva |
postimpresionizem, neoimpresionizem, divizionizem, simbolizem |
Arhitektura 19. stoletja
Nemčija: Karl Friedrich Schinkel Francija: Violette le Duc Slovenija: Arhitektura zgodovinskih slogov na Dunaju in njen vpliv na arhitekturo v Ljubljani |
- pojasniti historicizem kot skupni pojem uporabe zgodovinskih slogov ob novi tehnologiji gradnje - pojasniti posledice industrijske revolucije na oblikovanje arhitekture in prostora - posredovati informacijo o zidavi prvih industrijskih objektov in prvih delavskih naselij - pojasniti bogatenje meščanskega sloja, gradnjo železniških postaj, gledališč in razstavnih dvoran - pojasniti vpliv Palladiove arhitekture po evropskih deželah - poznati posnemanje historičnih slogov kot odraz družbenih, nacionalnih in političnih gibanj v evropskih državah
- predstaviti pomen arhitekture Schinkla, Garniera in Violette le Due
- predstaviti palače, grajene pred potresom in po potresu v Ljubljani in drugod po Sloveniji |
historicizem, historičen, eklekticizem, industrijska gradnja, skeletna gradnja
neozgodovinski slogi |
Otto Wagner Antonio Gaudi |
- predstaviti art nouveau kot slog napovedovanja svobodnih oblik modernega oblikovanja 20. stoletja - predstaviti evropska središča art nouveauja in različna poimenovanja za ta stil oblikovanja - predstaviti dunajsko Wagnerjevo šolo kot začetek modernih teženj v dunajski secesiji |
art nouveau, secesija, Liberty, Free Style |
UMETNOST 20. STOLETJA |
|
|
Arhitektura pred I. svetovno vojno Louis Sullivan
Arhitektura po I. svetovni vojni
Bauhaus Le Corbusier
Internacionalni stil po II. svetovni vojni Mies van der Rohe
Postmodernizem Michael Graves Dekonstruktivizem |
- predstaviti arhitekturo ameriških nebotičnikov - Louis Sullivan - predstaviti začetke moderne arhitekture v Evropi pred I. svetovno vojno - predstaviti Adolfa Loosa in njegov pomen v razvoju arhitekture
- predstaviti moderne arhitekturne tokove v evropskih deželah med obema vojnama - predstaviti politično vsiljeno arhitekturo diktatorskih režimov v Nemčiji, Italiji in Rusiji - predstaviti Bauhaus kot moderno šolo za arhitekturo in oblikovanje, usmerjeno v nove tendence oblikovanja modernega socialno naravnanega prostora (Gropius) - predstaviti Le Corbusijera in njegov pomen za razvoj moderne arhitekture in urbanizma - predstaviti vpliv Le Corbusijera na slovensko arhitekturo - predstaviti moderno arhitekturo v Ameriki in v Evropi
- pojasniti postmodernizem s ponovnim poudarkom na zgodovinskem pojmovanju
- pojasniti dekonstruktivizem kot zavračanje tradicionalnega, tektonskega, enovitega in iskanje razčlenjenega, dinamičnega trenutka prostora v gibanju |
dekonstruktivizem |
Slovenska moderna arhitektura pred I. svetovno vojno in po njej Maks Fabiani
Slovenska moderna arhitektura po II. svetovni vojni Edvard Ravnikar |
- predstaviti Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija na Dunaju - predstaviti Ivana Vurnika in njegova dela - predstaviti Jožeta Plečnika in njegova dela - predstaviti Vladimirja Šubica in njegova dela - predstaviti Plečnikove učence in začetke moderne arhitekture v Ljubljani (Tomažič, Glanz, Navinšek)
- predstaviti Ravnikarja, njegova dela in njegovo arhitekturno šolo - predstaviti Mihevca in njegovo delo - predstaviti povojne generacije funkcionalistov Ravnikarjeve arhitekturne šole: Savin Sever, Milan Mihelič, Stanko Kristl |
|
UMETNOST 20. STOLETJA Slikarstvo |
- pojasniti splošne oznake modernizma, prodore umetniških avantgard, absolutni pomen barve in forme, likovne konstrukcije in invencije - predstaviti nezavedno, fantazijo in nadrealno v moderni umetnosti - pojasniti avtonomijo likovnih sredstev: abstrakcija - predstaviti likovno umetnost v primežu političnih diktatur - pojasniti vpliv sodobnih občil ter tehnologije na moderno umetnost in obratno - razložiti dematerializacijo umetniškega predmeta in posledice za obstoj umetnosti - pojasniti pot iz modernizma v postmodernizem
|
abstrakcija, nadrealnost
|
Henri Matisse Ernst
|
- predstaviti leto 1905: Jesenski salon v Parizu in ustanovitev skupine Most (Die Brücke) v Dresdnu - predstaviti komplementarne kontraste v fauvizmu, barvni izraz v ekspresionizmu - pojasniti vpliv Gauguina, van Gogha in Muncha - razložiti razmerje med fauvizmom in skupino Most
|
fauvizem, ekspresionizem
|
Pablo Picasso
|
- predstaviti prelom v upodabljanju človeške figure: izguba idealnega
antropometričnega kanona (vpliv afriške plastike) in razkroj predmetnosti - pojasniti spekulacije o simultanosti pogledov in časovni razsežnosti kubizma v predstavitvi figure in predmeta - pojasniti vpliv Cézanna in predstaviti analitični in sintetični kubizem, kolaž |
kubizem, antropocentrični kanon, analitični in sintetični kubizem, orfizem, kolaž
|
Giacomo Balla
|
- predstaviti umetnost in tehnično sodobnost: futuristični manifesti in teatrske manifestacije F. T. Marinetija ter Boccionija in njegovih kolegov (po letu 1909); lepota strojev in užitek v dinamiki, hitrosti, v simultanem prikazu gibanja - pojasniti pomen kronofotografije in začetkov filmske umetnosti |
futurizem, kronofotografija, filmska umetnost
|
Hennri Rousseau
|
- pojasniti pojav fantazije in nezavednosti - predstaviti De Chirica in metafizično slikarstvo - razložiti tehniko naključja, proste asociacije, igro " slastni mrtvec" in frotaž - predstaviti Bretonov nadrealistični manifest (1924) - razložiti vzporednost slikarstva in poezije predstaviti dadaistične fotomontaže - predstaviti Bunuela, Dalija in nadrealistični film - predstaviti pojav naključno "najdenih predmetov" v dadaizmu in nadrealizmu
|
dadizem, nadrealizem, frotaž, fotomontaža |
Vasilij Kandinski (Wassily Kandinsky) |
- predstaviti postopke abstrahiranja: od naravne podobe k abstraktni sliki, od abstraktnih idej h konkretnim oblikam, likom in barvni kompoziciji (hipostazija) - pojasniti oblike abstrakcije: brezpredmetno slikarstvo, geometrična abstrakcija - razložiti pomen teorije: Kandinski - O duhovnem v umetnosti, 1912 - predstaviti Almanah Modri jezdec (Der Blaue Reiter), Munchen 1912
|
abstrahiranje, abstraktna umetnost
|
Moderno kiparstvo
Constatin Brancusi |
- razložiti snov, volumen, maso in površino v modernem kiparstvu - pojasniti pomen gravitacije in kiparstva kot tridimenzionalne risbe v prostoru ter stilizacije človeške figure - predstaviti moderno tehnologijo, nove materiale in kiparske izume |
prostorska plastika, kinetična plastika, ready-made |
Jackson Pollock
|
- pojasniti zamiranje pariške šole in vzpon newyorške šole - predstaviti naglo sledenje izmov od abstraktnega ekspresionizma do minimalizma - predstaviti umetnost pop-arta - pojasniti razslojevanje umetniškega predmeta in konceptualno umetnost - predstaviti umetnost v zunajgalerijskih, specifičnih prostorih (land-art) - predstaviti in razložiti sodobni umetnostni sistem: umetniki, kritiki, galeristi, zbiralci, moč medijev in učinki velikih razstav sodobne umetnosti |
pop - art
|
Slovensko kiparstvo in slikarstvo 20. stoletja |
|
|
France Kralj |
- pojasniti razmere, v katerih se je porajala slovenska povojna umetnost: izkušnja svetovne vojne in nastanek slovenskega likovnega ekspresionizma - pojasniti likovno spremembo: nov odnos do predmetnosti (nova stvarnost) |
ekspresionizem, nova stvarnost |
Avgust Černigoj Stane Kregar
|
- pojasniti specifično dejavnost slovenske avantgarde (njene stike z evropsko) in razložiti njeno politično vsebino (ideološke vidike levičarske orientacije v dvajsetih letih); avantgarda kot politična umetnost - opredeliti likovni in ideološki položaj revije TANK - razložiti kratkotrajno, a pomembno obdobje Kregarjevega nadrealizma (pomen nezavednega v ustvarjanju nadrealizma) - opredeliti likovne izume slovenske avantgarde: kolaž, tipografija (Tank), scenografija, prve instalacije
|
avantgarda, politična umetnost |
Gojmir A. Kos
|
- opredeliti barvni realizem kot obliko poetične barvne rekonstrukcije optične stvarnosti in vrnitev slikarstva k tradicionalnim ikonografskim temam: tihožitje, akt, figuralna kompozicija - opredeliti razmerje med barvnim realizmom in tradicijo slovenskega impresionizma, socialne vsebine v barvnem realizmu in regionalne posebnosti slovenskega barvnega realizma |
barvni realizem |
Zoran Mušič |
- predstaviti uveljavitev modernizma po letu 1950 - opredeliti avtonomijo umetniškega izraza v slovenskem povojnem slikarstvu in kiparstvu - pojasniti pomen novih umetniških gibanj (OHO, IRWIN) - predstaviti premik iz modernizma v postmodernizem - predstaviti usodo slovenske umetnosti ob koncu tisočletja: nove generacije, galerije, teoretiki in kritiki postmodernizma |
modernizem |
Dijak zna z osvojitvijo znanj, opredeljenih pri vsebinah in operativnih ciljih, predstaviti in razložiti razvoj likovnega ustvarjanja z najpomembnejšimi umetninami in avtorji po posameznih umetnostnozgodovinskih obdobjih in smereh.
Pouk umetnostne zgodovine lahko poteka po različnih metodah, odvisno od vsebine in števila ur, ki so na voljo. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in pogovor), posredovana tako, da predavanje spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, videoposnetki ter drugo gradivo). Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem vsebine in operativne cilje pouka.
Za sodoben pouk umetnostne zgodovine so pomebni umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, retrospektivnih razstav, ateljejev, arheoloških izkopanin, konservatorskih projektov, restavratorskih delavnic itd. S tem dijak spoznava kulturno dediščino in pridobiva smisel za vrednotenje in ohranjanje le-teh. Priporočamo, da je v vsakem šolskem letu organizirana vsaj ena celodnevna umetnostnozgodovinska ekskurzija z ogledom spomenikov v Sloveniji, v okviru celotnega učnega načrta pa vsaj ena ekskurzija v tujino. Vsekakor pa je potrebno obiskati Narodno in Moderno galerijo v Ljubljani.
Dijaki sodelujejo na različne načine, na primer: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorec za določeno obdobje, slog, umetnika, kraj itd., s predstavitvijo svojega lastnega doživetja ob umetnini (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled), pri čemer se naučijo tudi pravilne uporabe virov in literature in iskanja bistvenih informacij (aktiven odnos do informacij) ter s tem navajanja na samostojno delo.
Prispevki, ki jih pripravijo dijaki, naj bodo vezani na stvaritve, ki so jim dosegljive; pri tem si pomagajo z literaturo. V povezavi z drugimi predmeti, npr. s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr., lahko pripravijo tudi teoretično zasnovane projekte, raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov itd.). Navežejo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo v mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.
Kot vpogled v eno najstarejših in najpomembnejših ustvarjalnih poti umetnostna zgodovina zelo pripomore k razumevanju človeške zgodovine in družbe. V tem smislu se predmet povezuje z zgodovino in sociologijo, prek ustvarjalnega prispevka z literarno in glasbeno umetnostjo, prek refleksije umetnosti pa s filozofijo in estetiko.
1. Strokovna literatura kot učiteljev pripomoček pri izvajanju pouka
Ars Sloveniae, zbirka. Mladinska knjiga
Badurina, Andjelko: Leksikon ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990
Brejc, Tomaž: Slikarji o slikarstvu od Cézanna do Picassa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984
Butina, Milan: Slikarsko mišljenje, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994
Cankar, Izidor: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Slovenska matica, Ljubljana, 1930, ponatis 1994
Cankar, Izidor: Uvod v umevanje likovne umetnosti, Sistematika stila, Slovenska matica, Ljubljana, 1929, ponatis 1996
Delo kiparjev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
Fister, Peter: Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Cankarjeva založba, 1986
Golob, Nataša: Srednjeveški rokopisi - Stavbarnice, Ljubljana, 1992
Gotika na Slovenskem, rastavni katalog, Narodna galerija, Ljubljana, 1995
Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993
Janson, H. W.: Istorija umetnosti, Pregled razvoja likovnih umetnosti od praistorije do danas, Izdavački zavod Jugoslavija, Beograd, 1966
Kako se je razvijalo slikarstvo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
Komelj, Milček: Poteze, Nova revija, Ljubljana, 1998
Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine
Lynton, Norbert: Zgodba moderne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994
Menaše, Luc: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971
Novak, Boris A.: Zarja časa, in Tavčar, Lidija: Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997
Pevsner, Nicolas: Oris evropske arhitekture, DZS, 1966
Semenzato, Camillo, Golob, Nataša: Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991
Slovenija, Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995
Sproccati, Sandro: Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
Šumi, Nace: Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990
Šumi, Nace: Arhitektura 16. stoletja , DZS, Ljubljana, 1997
Tavčar, Lidija: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991
Umetnost na slovenskih tleh, več avtorjev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998
Umetnost v slikah, 1-9, DZS, Ljubljana, 1969
Umetnostne monografije, zbirka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995-97
Vrhunci likovne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995
VHS kaseta filma Podobe preteklosti dr. Nataše Golob in Toneta Freliha, Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997.
Likovna umetnost na Slovenskem dr. Naceta Šumija, zbirka diapozitivov, Jaka Plus založba Novljan, Ljubljana 1998
Navedeno literaturo lahko uporabijo tudi dijaki pri pripravi referatov, seminarskih in raziskovalnih nalog, projektnem delu ipd.
Preverjanje naj poteka ustno in pisno ob slikovnem gradivu. V vsakem ocenjevalnem obdobju morajo dobiti dijaki najmanj po eno oceno. Tako pri preverjanju kot pri ocenjevanju naj bodo upoštevani znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in vrednotenje (Bloomova taksonomija ciljev).
Ocenjujejo se tudi referati, komentarji, poročila, izdelki projektnega dela, seminarsko delo in druge oblike sodelovanja in nastopanja dijaka v okviru učne ure.
Honour, Hugh in Fleming, John: A World History of Art, 5. izdaja, London, 1995.
Janson, H. W. in Janson, Anthony F.: History of Art for Young People, 5. izdaja, 1997.
Predmetni izpitni katalog za maturo za zgodovino umetnosti, RIC, 1997.
Učni načrt za predmet zgodovina umetnosti, Ljubljana, 1994.