KATALOG ZNANJA

ŠPORTNA  VZGOJA

NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

KONČANA OSNOVNA ŠOLA - trajanje dve leti

70 ur

Katalog znanja je določil SSRSSI na 17. seji 7.7.1998.

 

VSEBINA

1.  OPREDELITEV PREDMETA

2.  OBSEG IN STRUKTURA PREDMETA

3.  PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

3.1. SPLOŠNI CILJI

3.2. OPERATIVNI CILJI, VSEBINE IN RAVEN ZNANJA

4.  DIDAKTIČNA NAVODILA

5.  SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE


1. OPREDELITEV PREDMETA

Športna vzgoja je pomembna za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. S svojimi cilji, vsebinami, metodami in oblikami dela prispeva k skladnemu biopsihosocialnemu razvoju mladega človeka, hkrati pa ga razbremeni in sprosti po napornem šolskem delu. Vzgaja in nauči ga, da bo v letih zrelosti bogatil svoj prosti čas tudi s športnimi vsebinami in z njimi uravnovesil negativne vplive poklicnega udejstvovanja. Z zdravim načinom življenja bo skrbel za dobro počutje, zdravje, vitalnost, delovne sposobnosti in življenjski optimizem.

 

SPLOŠNA IZHODIŠČA

Športni pedagog sledi naslednjim izhodiščem:

 

2. OBSEG IN STRUKTURA PREDMETA

Program športne vzgoje se izvaja v obeh letnikih nižjih poklicnih šol (program traja 70 tednov). Obsega 70 ur rednega pouka, od tega 35 ur v prvem in 35 ur v drugem letniku, ter v vsakem letniku po štiri športne dneve v okviru interesnih dejavnosti. Program je obvezen za vse dijake in je z vidika razvojnih značilnosti, motivacijske strukture mladostnikov in odprtosti programa vsebinsko, organizacijsko ter metodično zaokrožen v eno obdobje. 

Časovni razpored ur (letni, mesečni) je prepuščen šoli zaradi upoštevanja časovnega odnosa med teoretičnim poukom in praktičnim izobraževanjem. Šola organizira proces športne vzgoje tako, da poteka v času pouka na šoli nepretrgano.


prvi in drugi letnik - ena ura pouka tedensko

osnovni program

polovica ur

izbirni program

polovica ur

športni dnevi*

štirje v vsakem letniku

* Cilje športne vzgoje šola uresničuje tudi s športnimi dnevi, ki jih organizira v okviru interesnih dejavnosti.

 

REDNI POUK

Redni pouk športne vzgoje, ki je obvezen za vse dijake, sestavljata:

Osnovni program je enoten za vse nižje poklicne šole. V prvem in drugem letniku mu je namenjenih polovico ur pouka. V osnovnem programu dijaki spopolnijo temeljna znanja, ki so jih pridobili v osnovni šoli.

Dijaki izbirajo športne zvrsti v določenem obsegu ur znotraj ponudbe, ki jo pripravi šola. Šola mora ponuditi vsako leto najmanj tri izbirne športe. Program oblikujejo športni pedagogi v letnem učnem načrtu. Prilagodijo ga interesom dijakov, možnostim in tradiciji šole, vendar skladno s cilji učnega načrta. Programu izbirnih športov je namenjenih polovica ur v obeh letnikih. Vadba poteka v okviru rednega pouka, tako da so dijakinje in dijaki deležni načrtnega in sistematičnega športnovzgojnega procesa.

Zaradi varnosti in individualizacije ne sme biti v vadbeni skupini več kot 20 dijakov (šolsko leto 1999/2000, Ur. list RS, št. 37/97). Pri rednem pouku športne vzgoje se dijaki delijo po spolu. Pri plavanju, smučanju in pohodništvu je treba upoštevati posebna normativna izhodišča.

 

ŠPORTNI DNEVI

V okviru interesnih dejavnosti organizira šola tudi športne dni. Navodila za izpeljavo so predstavljena v posebnem gradivu Interesne dejavnosti.

 

DODATNI PROGRAM ŠOLE

Šola lahko ponudi dijakom različne interesne športne programe, šole v naravi, tečaje, taborjenja, šolska športna tekmovanja, športne popoldneve ipd.; vključevanje dijakov v te programe je prostovoljno.

 

3. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

3.1. SPLOŠNI CILJI

S sredstvi športne vzgoje, ki so vsebinsko usmerjena v:

uresničujemo splošne cilje športne vzgoje:

Primerno izbrane vsebine, ustrezne metode in oblike dela pomagajo dijakom prijetno doživeti svoje športno udejstvovanje, se psihično sprostiti, hkrati pa osmisliti in bolje razumeti šport. Dijaki si oblikujejo stališča in vrednotni odnos do športa kot kulturne sestavine človekovega življenja. K celostnemu razumevanju športa in njegovih učinkov pripomore tudi povezovanje z vsebinami drugih predmetov (družboslovje, naravoslovje, slovenščina).

 

3.2. OPERATIVNI CILJI, VSEBINE IN RAVEN ZNANJA

Cilji so razdeljeni v štiri skupine, ki poudarjajo:

 

CILJI

telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

  • z izbranimi nalogami razvijati gibalne in funkcionalne sposobnosti (moč, hitrost, koordinacija gibanja, gibljivost, ravnotežje, natančnost, aerobna in anaerobna vzdržljivost); ugotavljati, spremljati in vrednotiti lastne gibalne in funkcionalne sposobnosti ter telesne značilnosti

  • znati samostojno izbrati določene naloge

  • z izbranimi nalogami preprečevati negativne vplive enostranskih obremenitev

  • z izbranimi nalogami ohranjati lepo telesno držo in oblikovati skladno postavo
  • spopolnjevanje različnih športnih znanj do stopnje, ki omogoča vključevanje v športne aktivnosti v šoli in zunaj nje

  • spopolniti osnovne elemente atletike, gimnastike in plesa

  • spopolniti tehniko in taktiko ene športne igre do stopnje, ki omogoča sproščeno igro

  • spopolniti znanje plavanja

  • spoznati, učiti se in utrditi športe po izbiri
  • seznanjanje s teoretičnimi vsebinami

  • razumeti vpliv športa na zdravje in dobro počutje

  • razumeti negativne vplive poklicnih obremenitev in poznati načine kompenzacij

  • seznaniti se z osnovnimi načeli varnosti v športu

  • spoznati osnovne teoretične informacije o vlogi in značilnostih izbranih športov

  • seznaniti se s pomenom in sredstvi kondicijske priprave

  • spoznati preventivno vlogo športa v ozaveščanju proti zasvojenosti

  • poznati možnosti vključevanja v športne dejavnosti v kraju bivanja
  • prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad ter načinov ravnanja

  • oblikovati odgovoren odnos do lastnega zdravja (redno ukvarjanje s športom v šoli in v prostem času, telesna nega, zdrava prehrana, odklanjanje zasvojenosti)

  • razvijati vztrajnost z raznovrstnimi dalj časa trajajočimi gibalnimi nalogami aerobnega značaja

  • spoštovati športno vedenje (fair play)

  • spodbujati medsebojno sodelovanje in sprejemanje drugačnosti

  • razvijati kulturni odnos do narave in okolja

  • doživeti sprostitveni vpliv športne vadbe

  •  

    PRAKTIČNE IN TEORETIČNE VSEBINE TER RAVEN ZNANJA

    OSNOVNI PROGRAM

     

    ATLETIKA

    Praktične vsebine

    Teoretične vsebine

    Vaje za spopolnjevanje tehnike teka, šprint, dolgotrajnejši tek v naravi v pogovornem tempu, štafetne predaje, skok v daljino, skok v višino, meti.

    Sredstva atletske vadbe za razvoj različnih gibalnih sposobnosti, ocena lastnega napredka v atletski motoriki.

     

    Raven sposobnosti in znanja

    Dijaki glede na svoje sposobnosti neprekinjeno pretečejo daljšo razdaljo v zmernem pogovornem tempu. Spopolnijo tehniko in vzdržujejo ali izboljšujejo dosežke v šprintu, skoku v daljino, skoku v višino in metih.

     

    Športni pedagog izbere vsebine gimnastike z ritmično izraznostjo ali plesa.

    GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO 

    Praktične vsebine

    Teoretične vsebine

    Sklopi gimnastičnih vaj; prvine akrobatike; skoki z male prožne ponjave; vaje v vesi in opori.

    Učinki in pomen pravilne izvedbe gimnastičnih vaj, pomen pravilne telesne drže.

     

    Raven znanja

    Dijaki znajo samostojno izbrati gimnastične vaje; znajo povezati preproste gimnastične prvine; znajo osnovne skoke z male prožne ponjave.

     

    PLES  

    Praktične vsebine

    Teoretične vsebine

    Družabni plesi; aerobika in osnovne tehnike sproščanja.

    Ples kot sredstvo druženja.

     

    Povezava z družboslovjem.

     

    Raven znanja

    Dijaki znajo osnove družabnih plesov; obvladajo osnovne programe aerobike in osnovne tehnike sproščanja.

     

    ŠPORTNE IGRE (košarka, odbojka, nogomet, rokomet) - športni pedagog izbere najmanj eno športno igro

     

    KOŠARKA

    Praktične vsebine

    Teoretične vsebine

    Spopolnjevanje igre z osnovnimi prvinami tehnike in taktike; igra 3:3 na en koš ter igra 5:5 na dva koša.

    Taktika in pravila igre.

     

     

     

    Raven znanja

    Dijaki spopolnijo prvine tehnike in taktike do stopnje, ki omogoča igro na en koš ali dva koša.

     

    ODBOJKA

    Praktične vsebine

    Teoretične vsebine

    Različni odboji in podaje; spodnji in zgornji servis; sprejem servisa; napadalni udarec; enojni in dvojni blok; lažje igralne kombinacije, igra 6:0.

    Taktika in pravila igre.

     

     

     

    Raven znanja

    Dijaki obvladajo prvine tehnike in taktike do stopnje, ki omogoča igro.

     

    NOGOMET

    Praktične vsebine

    Teoretične vsebine

    Podaje in sprejemanje žoge; vodenje; streljanje na vrata; tehnika pokrivanja igralcev in odvzemanja žoge; različne igre za spopolnjevanje tehničnih in taktičnih prvin; mali nogomet - igra.

    Taktika in pravila igre.

     

     

     

    Raven znanja

    Dijaki obvladajo prvine tehnike in taktike do stopnje, ki omogoča igro.

     

    ROKOMET

    Praktične vsebine

    Teoretične vsebine

    Podaje, lovljenje in pobiranje žoge; vodenje; streljanje na gol; osnove individualne in conske obrambe, taktika napada.

    Taktika in pravila igre.

     

    Raven znanja

    Dijaki obvladajo prvine tehnike in taktike do stopnje, ki omogoča igro.

     

    PLAVANJE IN NEKATERE VODNE DEJAVNOSTI (za šole, ki imajo ustrezne pogoje) 

    Praktične vsebine

    Teoretične vsebine

    Osnovna šola plavanja (dve tehniki); daljše vzdržljivostno plavanje.

    Nevarnosti v vodi, obnašanje in higiena na plavališču.

     

    Raven sposobnosti in znanja

    Dijaki obvladajo najmanj eno tehniko plavanja; vzdržljivostno plavajo 10 minut. 

     

    Šola mora organizirati plavalni tečaj za vse dijake neplavalce.

    SMUČANJE IN NEKATERE ZIMSKE DEJAVNOSTI (za šole, ki imajo ustrezne pogoje)

    Praktične vsebine

    Teoretične vsebine

    Smučanje na urejenih smučiščih, osnove smučarskega teka, drsanje.

    Red na smučiščih in drsališčih, pravila varnosti, oprema.

     

    Raven sposobnosti in znanja

    Dijaki varno smučajo na urejenih smučiščih; opravijo daljši pohod na tekaških smučeh; varno drsajo.

     

    IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO, GORNIŠTVO

    Praktične vsebine

    Teoretične vsebine

    Najmanj en vsakoletni daljši pohod v sredogorje ali visokogorje, če je mogoče po delu ene od veznih poti; orientacijski pohod.

    Odgovornost za kulturen odnos do narave; gorništvo kot del slovenske narodne identitete; tehnika hoje, taktika pohoda, orientiranje v naravi; nevarnosti v gorah in načini ravnanja v primeru nesreče, varna oprema.

     

    Povezava z družboslovjem in naravoslovjem.

     

    Raven znanja

    Dijaki poznajo pravila varne hoje v gore in osnove orientiranja.

     

    PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV

    Namen programa je približati šport dijakovim interesom in željam, omogočiti spoznavanje novih športov in poudariti razvedrilni značaj športa. Program je prilagojen kompenzaciji specifičnih obremenitev pri opravljanju poklicnega dela, za katerega se dijaki šolajo.

    Program lahko vključuje športne zvrsti iz osnovnega programa (atletika, gimnastika, ples, košarka, odbojka, nogomet, rokomet, plavanje, pohodništvo, tek na smučeh, drsanje), lahko pa tudi druge športe, ki jih ponudi šola (npr. fitnes, aerobika, namizni tenis, badminton, tenis, borilni športi, hokej na travi, rolkanje, plezanje na umetni plezalni steni...).

     

    Praktične vsebine

    Teoretične vsebine

    Spoznavanje, učenje, utrjevanje elementov športov po izbiri.

    Osnovne značilnosti izbranega športa (pravila, tehnika, taktika, oprema); pomen izbranega športa za kakovostno preživljanje prostega časa.

     

    Raven znanja

    Dijaki spopolnijo različna športna znanja do stopnje, ki omogoča vključevanje v športne aktivnosti v šoli in zunaj nje ter ukvarjanje s temi športi tudi v kasnejših življenjskih obdobjih.


     

    SPLOŠNE TEORETIČNE VSEBINE IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    pomen rednega in varnega ukvarjanja s športom

    sprostitev, zabava, zdravje, druženje, kompenzacija negativnih poklicnih obremenitev z izbranimi nalogami

    povezava z družboslovjem

    šport in zdravje

    pojem zdravja, vloga športa v zdravem razvoju in ohranjanju zdravja, telesna drža, prehrana, higiena, ravnovesje med delom, učenjem, spanjem in telesno aktivnostjo

    povezava z družboslovjem in naravoslovjem

    kondicijska pripravljenost

    spremljanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

     

    osnovne značilnosti športov iz učnega načrta

    predstavitev, tehnika, taktika, pravila, izrazoslovje, oprema

     

    odklanjanje dejavnikov tveganja sodobnega življenja s športom

    pomanjkanje gibanja, stres, alkohol, nikotin, droge, prevelika telesna teža

    povezava z družboslovjem

    ekološki problemi, ohranjanje naravne in kulturne dediščine

    povezava z družboslovjem, naravoslovjem in slovenščino

    dileme sodobnega športa

    agresivnost in tekmovalnost, športno vedenje (fair play), vloga posameznika v skupini, liderstvo, zvezdništvo

    povezava z družboslovjem


    Učitelj predstavi teoretične vsebine ob praktičnem delu.

     

    4. DIDAKTIČNA NAVODILA

     

    SPLOŠNA NAVODILA

    Sodelovanje pri športni vzgoji

    Športna vzgoja je obvezna za vse dijake. Opravičeni so le tisti, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo sodelovati.

    Po šolski zakonodaji so dijaki lahko oproščeni sodelovanja pri posameznih oblikah športne vzgoje. Po presoji zdravnika so dijaki lahko opravičeni delno ali popolno, za krajše ali daljše časovno obdobje. Če so dijaki delno opravičeni sodelovanja, mora športni pedagog vsakemu posamezniku z zdravstvenimi indikacijami prilagoditi proces dela skladno z napotki zdravnika. Gibanje in šport lahko v teh primerih predstavljata pomembno sredstvo kineziterapije in rehabilitacije.

     

    Organizacija osnovnega programa in programa izbirnih športov

    Obvezni del pouka športne vzgoje je razdeljen na osnovni program in program izbirnih športov. Razporeditev ur v letni pripravi je prepuščena šoli, vendar naj bodo ure razporejene tako, da so dijaki deležni načrtnega in čim bolj nepretrganega športnovzgojnega procesa.

    Normativ za velikost vadbenih skupin je enak za osnovni in izbirni program.

    V osnovnem programu se športni pedagog odloči za vsebine gimnastike z ritmično izraznostjo ali plesa in izmed ponujenih štirih športnih iger izbere najmanj eno. Vsebine plavanja in vodnih dejavnosti ter smučanja in zimskih dejavnosti šola izpelje, če ima ustrezne pogoje ali pa v okviru programa izbirnih športov ali športnih dni. Šola mora za vse dijake neplavalce organizirati plavalni tečaj.

    Športni pedagog večkrat letno ugotavlja, spremlja in vrednoti poleg športnih znanj tudi  gibalne sposobnosti in telesne značilnosti dijakov. Ugotavljanje in vrednotenje daje pomembne informacije tako športnemu pedagogu pri načrtovanju pedagoškega procesa kot tudi dijaku za spoznavanje nekaterih individualnih sposobnosti in značilnosti, saj lahko dosežke primerja z dosežki slovenskih vrstnikov. Skladno s šolsko zakonodajo za dijake, ki pisno soglašajo, podatke športnovzgojnega kartona enkrat letno centralno obdelamo in ovrednotimo.

    Programu izbirnih športov je namenjeno v obeh letnikih polovica ur. Program mora biti zasnovan tako, da upošteva interese in želje dijakov in sočasno omogoča oblikovanje homogenih vadbenih skupin. Oboje zagotavlja kakovostnejše delo in prilagojeno intenzivnost športne vadbe.

    Športni pedagogi načrtujejo in uresničujejo program izbirnih športov skladno z materialnimi možnostmi vsake posamezne šole. Optimalen način dela je tak, da poteka izbirni program znotraj rednega pouka, da proces vodi sočasno več športnih pedagogov, dijaki pa so razvrščeni v več interesnih skupin. V tem primeru lahko poteka športna vzgoja za več oddelkov hkrati. Kjer teh možnosti ni, je ponudba skladna z možnostmi šole. V vsakem primeru pa mora šola sočasno ponuditi vsaj tri programe, ki lahko trajajo celo šolsko leto ali krajše obdobje (npr. tri mesece). Izjeme so lahko organizirani planinski pohodi, tečaji plavanja in dejavnosti, ki jih je mogoče izvesti le v strnjeni obliki. Pri ponudbi naj da šola prednost dejavnostim, za katere ima materialne in kadrovske možnosti, ki ne zahtevajo posebnih finančnih sredstev udeležencev in s katerimi se lahko dijaki ukvarjajo tudi v prostem času.

    Pri nekaterih vsebinah programa izbirnih športov je odločitev o delitvi po spolu prepuščena strokovni presoji učitelja.

     

    Športni dnevi, šola v naravi in tečaji v okviru interesnih dejavnosti s športnimi vsebinami

    Šola v okviru interesnih dejavnosti ponudi dijakom športne dni, šolo v naravi,  športni tabor ali tečaje. Navodila za izpeljavo so predstavljena v posebnem gradivu Interesne dejavnosti.

     

    Športne interesne dejavnosti in šolska športna tekmovanja

    Na šoli lahko deluje šolsko športno društvo s ponudbo različnih športnih interesnih dejavnosti. S ponudbo šola spodbuja redno športno dejavnost dijakov in bogati njihov prosti čas.

    Šola lahko organizira različna športna tekmovanja. Ta so sestavni del in nadgradnja šolske športne vzgoje in interesnih dejavnosti. Športa tekmovanja so smiselna takrat, če v svoji celovitosti upoštevajo fiziološka, socialna in pedagoška načela. Na tekmovanje naj se dijaki načrtno pripravljajo, najpomembnejši cilj pa mora biti poštena igra (fair play), spoštovanje tekmecev in kulturno spremljanje športnega dogodka.

     

    Status športnika

    Šola perspektivnim in vrhunskim športnikom nudi ustrezno pomoč in jim prilagodi obveznosti vzgojnoizobraževalnega programa skladno s Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti.

     

    SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    Uspešnost in motivacija dijakov

    Eno od osnovnih izhodišč učnega načrta je zagotoviti uspešnost in motiviranost vseh dijakov. Pri zasledovanju obeh izhodišč mora športni pedagog upoštevati različnost dijakov. Njegov cilj je, da napredujejo vsi dijaki.

    V procesu športne vadbe se morajo prepletati čustveni, razumski, socialni in vrednotni vidiki vzgoje. Učitelj izbira cilje, vsebine, metode in oblike dela tako, da se vsi dijaki počutijo prijetno in igrivo, kar jim ob drugih globalnih ciljih omogoči psihično razbremenitev in sprostitev od naporov, ki jih prinaša ustaljen šolski ritem. Igra ostaja nujen sestavni del športne vzgoje v vseh obdobjih dijakovega razvoja. Vsi učiteljevi ukrepi morajo biti naravnani k oblikovanju pozitivnih stališč do športa, podpirati morajo oblikovanje pozitivne samopodobe in prijateljski odnos do sošolcev.

    Športni pedagog gradi motivacijo z ustrezno izbiro vsebin in postopkov, še posebno pa s spodbujanjem in vrednotenjem napredka posameznika. Osebni cilji dijakov so različni in temeljijo na specifični storilnosti. Biti morajo takšni, da jih dijak lahko doseže. Predvsem ne smejo biti osredotočeni le na zmago in poraz ter na tekmovanje z drugimi. Pri oblikovanju osebnih ciljev se učitelj opira na redno spremljanje telesnih značilnosti in gibalne učinkovitosti posameznikov.

    Pri zagotavljanju uspešnosti in motivacije naj učitelj posveti posebno pozornost dijakom s skromnejšimi prirojenimi gibalnimi sposobnostmi in s tem povezano slabšo gibalno učinkovitostjo. Ti dijaki potrebujejo veliko gibanja, pozitivnih spodbud, prilagojenih vsebin in obremenitev.

    Prav tako naj upošteva različno motivacijo deklet in fantov. Dekletom naj ponudi več vsebin plesa in prvin ritmike, ki jim omogočajo izražanje občutkov in razpoloženj ter doživljanje usklajenosti gibanja ob glasbeni spremljavi.

     

    Cilji in vsebine

    Učni načrt je osnova za pripravo učiteljevega letnega učnega načrta. Učiteljem priporočamo, da uporabljajo publikacijo Cilji šolske športne vzgoje (več avtorjev, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1994), ki je spremljevalno gradivo učnega načrta. Cilji in vsebine učnega načrta so urejen povzetek omenjene publikacije.

    Cilji so razčlenjeni v štiri skupine, ki odgovarjajo na vprašanja: katere gibalne sposobnosti naj si dijaki razvijajo, katera praktična in teoretična znanja naj pridobijo ter kakšna stališča, navade in načine ravnanja naj si oblikujejo. Opredeljeni so skupaj za prvi in drugi letnik. Namerna odprtost prinaša učitelju relativno veliko stopnjo avtonomije, hkrati pa odgovornost za smotrno in prilagojeno izbiranje vsebin, upoštevajoč predložene cilje, posebnosti skupine in posameznikov znotraj nje, posebnosti šole in kraja ter drugih možnosti za izpeljavo programa.

    V učnem načrtu so predstavljene vsebine posameznih športnih zvrsti za osnovni program. Vsebine izbirnega programa določijo športni pedagogi v svojem letnem učnem načrtu. Učitelj predstavi teoretične vsebine ob praktičnem delu.

    Šola, ki opredeljenih vsebin plavanja ne more izpeljati med rednim poukom, jih lahko izpelje v okviru športnih dni ali v tečajni obliki. Na enak način lahko šola izpelje tudi programe pohodništva, gorništva, smučanja in drugih zimskih športnih dejavnosti.

     

    Raven znanja

    Raven znanja je v učnem načrtu opredeljena ločeno za vsako športno zvrst. Predstavlja tisto športno osnovo, ki naj jo osvojijo dijaki. Ker je neizogibno, da se bodo nekateri naučili več in hitreje kot drugi ter bodo v nekaterih gibalnih nalogah bolj učinkoviti, mora učitelj vsebine in zahteve prilagoditi zmožnostim posameznikov. To pomeni, da raven znanja ni enaka za vse dijake, temveč jo učitelj skladno z načeli diferenciacije in individualizacije prilagodi njihovim zmožnostim.

     

    Skrb za varnost dijakov

    Pri športni vzgoji je treba posebno pozornost posvetiti varnosti. Športni pedagog mora upoštevati naslednja izhodišča:

  • spoštovanje normativnih izhodišč (velikost vadbene skupine, posebni normativi pri plavanju, smučanju in pohodništvu),

  • zaščita vadbenega prostora, pozornost pri pripravljanju in pospravljanju orodja,

  • prilagajanje vsebin, metodičnih postopkov, organizacije vadbe in obremenitve sposobnostim in predznanju dijakov,

  • doslednost pri uporabi varne športne opreme,

  • upoštevanje načel pomoči in varovanja,

  • upoštevanje osnovnih načel varnosti pri pohodništvu, plavanju, smučanju in gimnastiki,

  • seznanjanje dijakov z nevarnostmi v gorah.

    V telovadnici in v neposredni bližini drugih vadbenih objektov morajo biti nameščene omarice prve pomoči.

     

    5. SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

    Spremljava in vrednotenje stopnje osvojenosti posameznih športnih znanj, osebnih športnih dosežkov in mladostnikovega telesnega ter gibalnega razvoja sta neločljivi in nepogrešljivi sestavini vsakega vzgojno-izobraževalnega dela. Načrtno spremljanje in vrednotenje zbranih podatkov o dijakovem napredku ter opazovanje in analiziranje procesa dela omogočajo učitelju ustrezno načrtovanje športnovzgojnega procesa, prilagoditev pouka posamezniku, svetovanje pri izboljšanju njegovih dosežkov ali odpravljanju pomanjkljivosti ter pri vključevanju v različne zunajšolske dejavnosti.

    Športni pedagog vse leto načrtno spremlja dijakov telesni, gibalni in funkcionalni razvoj, stopnjo osvojenosti različnih športnih znanj, osebne športne dosežke pri športni vzgoji, na razrednih, šolskih in drugih tekmovanjih, odsotnost, opravičevanje zaradi zdravstvenih problemov in vključevanje dijaka v zunajšolske športne dejavnosti.

    Spremljava in vrednotenje sta podlagi za ocenjevanje športne vzgoje. Pri ocenjevanju upoštevamo naslednja temeljna izhodišča:

  • Vrednotimo predvsem dijakovo gibalno znanje ob upoštevanju individualnih sprememb v telesnem in gibalnem razvoju.

  • Podlaga za vrednotenje dijakovih dosežkov so standardi znanja, ki jih iz obstoječega učnega načrta določi učitelj v svojem letnem učnem načrtu.

  • Predvsem naj bo ocena spodbuda, da se dijak vključi v šport. Ocena pa ni le ponazoritev dijakovih dosežkov, saj z njo športni pedagog posredno oceni tudi uspešnost svojega dela. 

  • Merila ocenjevanja morajo biti na začetku šolskega leta jasno predstavljena vsem dijakom.