KATALOG ZNANJA

Madžarski jezik ima na narodnostno mešanem območju v Prekmurju poseben položaj. Za dijake z madžarskim maternim jezikom je to t.i. prvi jezik, za dijake s slovenskim maternim jezikom pa t.i. drugi jezik. Dijaki, ki jim madžarščina ni materni jezik, se z njim ne srečujejo le v šoli med poukom, ampak je stik z jezikom manjšine, njene kulture in z madžarskimi mediji sestavni del njihovega vsakdanjega življenja. Učenje tega jezika utemeljuje tudi bližina Madžarske in njena vse večja privlačnost zaradi trgovske, gospodarske in turistične povezave. Zaradi sočasnega priključevanja obeh držav v EU, nadaljevanja študija in zaposlovanja je pomembno poznavanje jezikov v regiji.

Ker je na narodnostno mešanem območju v Prekmurju poleg slovenskega jezika uraden tudi madžarski, je pri zaposlovanju določenih delovnih mest pogoj poznavanje madžarskega jezika.

V okviru predmeta poteka jezikovno izobraževanje s poudarkom na komunikaciji, vendar dijaki v okviru predmeta osvojijo kompetence, ki so potrebne pri opravljanju njihovega poklica in dobijo vpogled v madžarsko kulturno zgodovino. Predmet je zgrajen na gradivu, ciljih in standardih poklicnih šol in je nadaljevanje le-teh.

Cilj predmeta je, da bi dijaki do konca V. letnika dosegli raven B2 (glej prilogo).

Skupno število ur je 207, kar pomeni v 4. letniku 105 ur, v 5. letnu letniku pa 102 uri.

II. CILJ PREDMETA

1. SPLOŠNI CILJI

Dijaki razvijejo pozitiven odnos do avtohtonega jezika in kulture madžarske narodnosti.
Dijaki na ravni napredovanja usvojijo (regionalni) pogovorni jezik.
Dijaki razvijajo jezikovno komunikacijsko zmožnost, kultivirano jezikovno vedenje, ki je potrebna za družabno-družbeno dejavnost, prevsem pa v vsakdanjem življenju.
Dijaki razvijajo zmožnost sodelovanja in strategijo za učenje jezika.
Dijaki se seznanijo z nekaterimi madžarskimi književnimi deli, dobijo vpogled v madžarsko kulturo.

2. FUNKCIONALNI CILJI

Komunikacijske namere in pojmovne sklope razvijamo na vseh štirih področjih zmožnosti oziroma se en del pojmovnih sklopov ob uresničevanju izobraževalnih ciljev bolj izrazito pojavi.

KOMUNIKACIJSKE NAMERE

Dijak:

Komunikacijske namere, ki so potrebne zaradi družbenih stikov	- zna: pozdraviti, se posloviti, ogovoriti, predstaviti, poizvedovati po čem, odzvati se na zanimanje, zaprositi za dovoljenje in se na to odzvati, zahvaliti se za kaj, se odzvati na zahvalo, opravičiti se in se odzvati na to, čestitati, izraziti dobre želje in se na to odzvati;
Komunikacijske namere, ki služijo izražanju čustev	- zna izraziti: veselje, začudenje, otožnost, obžalovanje;
Komunikacijske namere, ki služijo izražanju mnenj	- zna izraziti: svoje mnenje in se zna odzvati na mnenje drugih, svoje nestrinjanje in nesoglašanje, ugajanje in nenaklonjenost, želje, sposobnosti, potrebo in možnost;
Komunikacijske namere, ki se navezujejo na izmenjavo informacij	določi in opiše stvari, pripoveduje dogodke, označi osebe, zaprosi za informacijo in jo nudi, odgovori pritrdilno ali odklonilno;
Komunikacijske namere, ki vplivajo na dejavnost partnerja	izrazi prošnjo, prepoved, poziv, zaprosi za pomoč in se odzove na prošnjo pomoči, predlaga in se odzove na predloge, izrazi vabilo in se na to odzove;
Komunikacijske namere, značilne za interakcije	zastavi povratno vprašanje, zaprosi za ponovitev, izrazi nerazumevaje, zaprosi npr. za glasnejši ali počasnejši govor.

POJMOVNI SKLOPI:

izražanje dejanja, dogajanja in obstajanja
izražanje svojilnosti
prostorske in časovne razmere
količinske in kvalitetne razmere
modalnost
odnosi med skloni
logična razmerja
sredstva za povezovanje besedil

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI ZA RAZUMEVANJE GOVORA

Dijaki poslušajo/ gledajo in sprejemajo govorjena umetnostna in neumetnostna besedila.

Poslušajo/ gledajo pogovore in govorne vaje, razberejo informacije in pomembne trenutke.
Razvijajo zmožnost kritičnega, logičnega razmišljanja, sklepanja in interpretiranja.

Dijak:

Vodene ure, interakcije	razume govor učitelja in sošolcev, navodila za delo in jim lahko sledi;
Razumevanje monolognih besedil in besedil sredstva množičnih občil	razume bistvo preprostejših besedil, razume in poišče pomembne podatke, ki se nahajajo v njem, razume preproste uradne objave, reklamna besedila, televizijski in radijski spored, poljudnoznanstvena besedila, ki so povezana z njegovim poklicem , razume preprosta besedila, ki so povezana z njegovim poklicem (npr. poročilo, obvestilo);
Razumevanje slišanih dvogovornih besedil	v vsakdanjem govornem položaju razume govornike v maternem jeziku, razume bistvo dvogovornega besedila, ki so povezana z njegovim poklicem (npr.poslovni razgovori);
	prepozna razlike med temeljnimi slogovnimi postopki (prijateljski, uradni itd.), zazna posebnosti registra
Razumevanje umetnostnih besedil	razume bistvo, sporočilo slišanih oziroma videnih umetnostnih besedil (pesem, gledališka predstava, film, odlomek romana, pripovednega besedila);
Reševanje nalog	reši ustne in pisne naloge v zvezi s slišanim besedilom (iskanje informacij, povzetek, videnje bistva, povezava slike in besedila, ugotovitev okoliščin govornega položaja iskanje pomena neznanih besed s pomočjo slovarja).

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI ZA RAZUMEVANJE BRANJA

Dijaki berejo in sprejemajo pisana umetnostna in neumetnostna besedila.

Razvijajo zmožnost kritičnega, logičnega razmišljanja, sklepanja in interpretiranja.
Ob šolskem in domačem branju razvijajo zmožnost razumevajočega in razumljivega (dobra intonacija, dober ritem) ter razumnega glasnega branja.

Dijak:

Razumevanje monolognih besedil	razume besedila o vsakdanjih temah, ki vsebujejo tudi elemente tujega jezika; se znajde v danem besedilu, razume pomembne informacije besedila in jih poišče; razume pogostejše besedilne vrste iz vsakdanjega življenja (zasebno pismo, reklama , jedilni list, vremenska napoved, informiranje, usmeritve ...); razume preprosta besedila, ki so povezana z njegovim poklicnim življenjem (oglasi, reklame , navodila za uporabo , razpis za službo) ;
Reševanje nalog	reši ustne in pisne naloge v zvezi s prebranim besedilom (iskanje informacij, povzetkov, videnje bistva, povezava slike in besedila, ugotovitev okoliščin govornega položaja, iskanje pomena neznanih besed s pomočjo slovarja);
Razumevanje umetnostnih besedil	razume bistvo, sporočilo prebranih umetnostnih besedil (pesem, gledališka predstava, film, odlomek iz romana ali pripovednega dela), ugotovi temo, kraj in čas, označi nastopajoče;
	ima željo po samostojnem branju ima akritičen odnos do prebranega besedila;
Branje, glasno branje	po učiteljevi predstavi ali pripravi prebere besedilo razumljivo, z ustreznim poudarkom in intonacijo;
Domače branje	za domače branje obravnava tri novele, krajši roman in tri strokovna besedila*

* Priporočena besedila za domače branje:

Povesti in novele:
Novele iz zbirke N so samo novele (serija Hungarolingue, Poletna univeza v Debrecenu) oziroma druga dela avtorjev zbirrke.
Krajši romani:

Tibor Déry: Umišljena reportaža o nekem ameriškem pop festivalu, Zsigmond Móricz: Bodi dober do smrti ( Hungarolingua), István Örkény: Tó tovi ( Hungarolingua), Imre Sarkadi: Strahopetec

RAZVIJANJE GOVORNE ZMOŽNOSTI

Dijaki se pogovarjajo (monolog, dialog), pripravijo in izvedejo govorne vaje.

Razvijajo zmožnost izražanja različnih govornih namer.
Osvojijo zahteve za pravilno izgovorjavo in jezikovno pravilnost, govorijo z ustreznim naglasom in intonacijo.
Osvojijo kultivirano jezikovno vedenje, ki ustreza govornemu položaju.

Dijak

Vključevanje v pogovor	se sproti in spontano vključi v pogovor o vsakodnevnih in zahtevnejših temah, večji del ustrezno uporablja jezikovni bonton, jasno izrazi namero komunikacje (se predstavi, predstavi koga, se zahvali...), se uspešno vljuči v strokovne pogovore (intervju v zvezi s službo, preprostejši poslovni razgovori), izrazi svoje mnenje o videnem ali slišanem dogodku, prebranem besedilu (npr. varstvo okolja);
Pridobivanje in posredovanje informacij	med vsakodnevnimi opravki zaprosi za informacijo, pomoč, napotek oziroma jih posreduje;
Tvorjenje preprostih neumetnostnih besedil	pripoveduje o dogajanju, opiše kraj, predmet, izdelek, delovni proces, označi osebo, po ustrezni pripravi naredi povzetek, poročilo, nastopi z določenim krajšim referatom (strokovno področje);
Umetnostna besedila	pripoveduje o vsebini del, označi udeležence, i zrazi svoje mnenje o delu , se nauči nekaj pesmi in jih pove razumljivo, z ustreznim poudarkom, intonacijo,
	izgovarjava le malo odstopa od pravil.

RAZVIJANJE PISNE ZMOŽNOSTI

Dijaki pišejo besedila različnih zvrsti.

Razvijajo zmožnost izražanja različnih govornih namer.
Osvojijo in uporabljajo okoliščine tvorjenja besedil in stilistične oznake, ki ustrezajo zvrsti.
Razvijajo pravopisne zmožnosti in jezikovno pravilnost.

Dijak:

Pisni komunikacijski položaji	napiše razglednico, zasebno in uradno pismo, sporočilo po elektronski pošti, po faksu, zaprosi za informacije in jih posreduje ;
Tvorjenje krajših neumetnostnih besedil	napiše krajša vsakodnevna besedila (pripoved, opis), napiše strokovna besedila (opis delovnega procesa, predstavitev izdelka), napiše javna in uradna besedila (natečaj, prošnjo, (strokovni) življenjepis , pooblastilo , potrdilo, vabilo, reklamacijo ) , izpolni obrazce ;
Umetnostna besedila	opiše vsebino prebranih del, pripravi oznako, na podlagi določenih vidikov poroča o prebranih delih;
	pozna in uporablja različne zvrsti pri spisih, pravila urejevanja zgradbe, obvlada uporabo ustreznih besed, slog in register; prepričljivo uporablja strukuro zložene povede, pazi na povezanost besedila
Reševanje nalog	pisno reši pravopisne, jezikovne naloge in naloge v zvezi z razumevanjem besedil .

* S pomočjo priročnika Niso samo novele razvijamo vse štiri področja zmožnosti. Učitelj pri izbiri novel iz zbirk upošteva znanje dijakov in njihovo zanimanje. Zmožnost lepega in izraznega govora dijaki razvijajo z deklamacijo madžarskih lirskih del, in sicer po lastni izbiri oziroma s pomočjo učitelja.

3. IZOBRAŽEVALNI CILJI

Dijaki spoznajo madžarski pogovorni in knjižni jezik.
Dijaki spoznajo in uporabljajo osnovne jezikoslovne izraze.
Dijaki spoznajo sistem pravilne izgovorjave in pravopisa.
Dijaki se seznanijo z madžarsko kulturno zgodovino; svojo splošno in književno izobraženost obogatijo z branjem, ogledom gledaliških predstav in na strokovnih ekskurzijah.
Dijaki bogatijo svoj besedni zaklad oziroma razvijajo pragmatične-logične-slovnične zmožnosti (jezikovne, pravorečne in pravopisne).

4. TEMATSKI SKLOPI

Predstavitev (ime, starost, narodnost, poklic)
Družina (predstavitev družine in doma, družinski prazniki, stiki s sorodniki)
Šola (življenje dijakov, odnos med učiteljem in dijakom, šolske prireditve, dejavnosti)
Človeški stiki (običaji, prijateljstvo, ljubezen)
Iz vsakdanjega življenja (pri zdravniku, urejanje zadev na pošti, v banki, na policiji, druge storitve)
Vreme in oblačenje (letni časi, moda)
Nakupovanje (nakupovalni običaji, blagovne znamke, nakupovalni centri, načini plačila)
Prehrana (priljubljene jedi, pijače, gostoljubje)
Prosti čas, zabava (šport, glasba, branje)
Potovanje (turizem, nakupovalni turizem, madžarska mesta)
Zdrav način življenja (bolezni zaradi odviostnosti, pomembnost gibanja in prehrane),
Okolje (varstvo okolja, odgovornost posameznika)
Svet dela, načrti za prihodnost (besedila, ki se navezujejo na določeno strokovo področje oziroma na izbiro poklica, zaposlovanje, gospodarstvo, socialne razmere itd.)
Kultura in književnost (evropska in madžarska kulturna zgodovina, pomembni evropski in madžarski dogodki, nacionalni praznikil)

Knjževnost ( evropska, madžarska in slovenska romantika; Prešeren, Prešernove pesmi; pesniška izpoved o domovini, prijateljstvu, svobodi; ljubezenske pesmi, izpovedi pisateljev o maternem jeziku)

5. SLOVNICA

• Glagol in spreganje

osebkova spregatev in spregatev prehodnih glagolov; spregatev glagolov v povednem, velelnem in pogojnem naklonu (tudi nepravilni glagoli), spreganje glagolov; glagoli na - ik; -lak, -lek (sedanji in pretekli čas); glagol biti in zanikanje le-tega; uporaba glagolov, ki izražajo ponavljanje; tvorba in uporaba kavzativnih in modalnih pomožnih glagolov

• Glagolske predpone
funkcije, zapisovanje

• Nedoločniki
tvorba in uporaba samostalniških, pridevniških nedoločnikov in deležja (pretvorba stavka)

• Samostalnik
edninski in množinski

• Pridevnik in stopnjevanje

• Števnik
vrste, in števniki s končnicami (-a, -e, -án, -én, -szor, - szer, -ször)

• Zaimki
osebni zaimek in različne oblike s končnicami, povratni zaimek, recipročni zaimek, svojilni zaimek, kazalni zaimek

• Predlogi
pravilna raba

• Predlogi (postpozicija) stoječi za samostalnikom (za izrazanje kraja, časa, vzroka in oblika v dajalniku)

• Prislovi (krajevni-, časovni-, načinovni-)

• Izražanje svojilnosti
v primeru samostalnikov in zaimkov, obrazko -i za izražanje svojine

• Stavek
tvorba, pretvorba prostega stavka-, razširjenega stavka in nepopolnega stavka; zložene povedi

• Usklajevanje osebka in povedka

• Predmet
odnos med predmetom in povedkom

• Določila

kraja, časa, načina, stanja in druga določila

Končnice sklonov:
za izražanje kraja (-ból, -ből; -ban, -ben; -ba, -be; -ról, -ről; -n, -on, -en, -ön; -ra, -re; -tól, -től; -nál, -nél; -hoz, hez, höz; -ig)
za izražanje časa (-kor; -tól, -től, -ig; -nta, -nte; -nként )
za izražanje načina (-an, -en; -ul, -ül)
v orodniku (za živo/neživo) (-val, -vel)
za izražanje vzroka in namena (-ért )
v dajalniku (-nak, -nek)

• Prilastki

kakovostni, količinski in svojilni

Tvorjenje glagolov, samostalnikov in pridevnikov
Sopomenke, protipomenke, blizuzvočnice, večpomenke
Priredne in podredne besedne zveze
Vrste prostega stavka glede na zgradbo
Vrste prostega stavka glede na namero sporočevalca
Vrste zložene povedi gleda na zgradbo (priredno in podreno zložene povedi)
Podredno zložene povedi ( časovni, vzročni, namerni odvisnik)
Splošna besedilna znanja

Dijakom ni treba vedeti za razlago slovničnih izrazov, saj gre le za spoznavanje, v besedilu pa bodo pojme prepoznali. Ne širimo slovničnih znanj, ampak ob obravnavi in tvorbi ustnih in pisnih besedil vadimo vse tisto, kar je povezano z njimi, torej jih uporabljamo v vlogi funkcionalne jezikovne rabe.

Primer:

Ni treba poznati definicije samostalnika, vendar ga je treba prepoznati v besedilu in pravilno uporabiti množino, uporabiti prilastke in sklanjatev.

6. PRAVOPIS

• Način pisave po izgovorjavi (pripone (oznaka za pretekli čas, končnica predmeta, -ú, -ű, tvorba/povezava pridevnika z - val, -vel, vezava - j znaka v velelnem naklonu), pravilen zapis)

• Etimološki način pisave (asimilacija, zlitje, spremembe soglasnikov v glagolskih oblikah)

• Tradicionalna pisava (pisava ly )

• Poenostavljen način pisanja

• Pisava skupaj in narazen (preprostejši primeri sestava besed)

• Velike in male začetnice (male začetnice: prazniki, prireditve, narodi; velike začetnice: zemljepisna imena (naselja, gore, reke, morja, države, ulice), imena inštitutov, blagovnih znamk, naslovov)

• Deljenje (preprosti primeri)

• Ločila (ločila, ki se postavljajo za prostim stavkom, pogostejši primeri ločil med stavčnimi členi ( in, ali, vendar, ker,… ))

• zapisovanje številk in datumov

Od dijakov ne pričakujemo, da se naučijo in ponovijo navedena načela in pravila, ampak da jih znajo uporabiti med obravnavo in pri tvorjenju besedil.

III. STANDARDI

Standarde napredovanja smo v ciljih poudarili z debelimi črkami.

IV. DIDAKTIČNA NAVODILA

V okviru predmeta poteka predvsem razvijanje štirih področij zmožnosti (razumevanje govora, govorjenje, pisava in branje). Pridobivanje in širitev spoznanj vedno opravljamo v službi razvijanja zmožnosti, torej s tem pomagamo pri usvajanju in tvorjenju. V središču pozornosti pouka naj bo vedno besedilo, vedno izhajamo iz besedila (sprejemanje) in pridemo do besedila (tvorjenje). Ker se dijaki pripravljajo na uspešno opravljanje svojega poklicnega življenja, jih moramo ob vsakodnevnih govornih položajih pripraviti tudi do govornih položajev v poklicnem življenju. Učitelj se mora potruditi, da poklicne in življenjske govorne položaje izbere glede na obliko izobraževalnih programov.

Učitelj mora skrbno načrtovati svoje delo , za uspešno uresničitev pa bo potreboval veliko zbiralnega dela (zbiranje ustreznih besedil, v danih primerih tvorjenje le-teh).

Učitelj mora pri uri ustvariti takšno vzdušje, da bodo imeli dijaki voljo do izražanja, čeprav govorijo z napakami ali imajo skromen besedni zaklad. Pri urah naj bo pogovor glavna dejavnost (skupinski, v parih ali v skupinah).

V nadaljevanju posredujemo navodilo za razvijanje zmožnosti na štirih področjih.

1. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI ZA RAZUMEVANJE GOVORA

Razumevanje besedila ima v jezikovnem sporazumevanju vsaj tako veliko vlogo kot sama beseda. Dijake moramo že od začetka učenja jezika navajati (lahko tudi z izvirnimi besedili, ki so težja od njihove ravni ali z uporabo besedil, ki so jih pripravili za jezikovni pouk), da razumevanje besedilnega okolja in nekaterih ključnih besed nudi dovolj opore k razumevanju bistva besedila. Dijaki se naj pri razvijanju zmožnosti za razumevanje govora trudijo za globalno razumevanje celotnega besedila, k temu jih je treba spodbujati.

Izvajanje vaj za razvijanje zmožnosti razumevanja govora:

1.1 Priprava vaj za razumevanje govora. Učitelj še pred vključitvijo magnetofona pripravi dijake v madžarskem jeziku za sprejem besedila (ustrezno jezikovni ravni dijakov), in sicer:

predstavi besedilno vrsto in splošne ugotovitve, ki se navezujejo na vsebino besedila,
predstavi slikovno gradivo,
predstavi neznane besede,
usmerja pogovor v zvezi s temo (npr. na podlagi naslova ali izbranih besed iz besedila, slikovnega gradiva),
ključne povedi besedila (ključne informacije) ne navede v pravilnem zaporedju, dijaki jih poskusijo postaviti v pravilen vrstni red),
bere o podobni temi.

1.2. Razumevanje govora med vajami

Dijaki naj večkrat poslušajo besedilo.
Možne vrste nalog:

vprašanja, ki se nanašajo na najpomembnejše informacije besedila (zvrst, tema, kraj, čas),
učitelj navaja trditve, o katerih morajo dijaki ugotoviti, ali so resnične ali ne,
vprašanja z možnostjo izbire odgovorov (test),
zapis dejstev (dopolnitev manjkajočih elementov v tabeli, osnutek dogajanja),
igra vlog – učitelj izklopi magnetofon, dijak nadaljuje (monolog, dvogovor) zgodbo, po ponovnem poslušanju primerja svoj nastop z izvirnikom.

1.3 Razumevanje govora po poslušanju

Po izvedbi vaj se dijaki vse bolj oddaljijo od izvirnega besedila in obstaja možnost za večje osebno izražanje.

Takšne vaje so lahko npr.:

izbira naslova,
nadaljevanje zgodbe, pripovedovanje z drugega zornega kota,
preoblikovanje pripovednega besedila v dialog in obratno,
priprava osnutkov o besedilu,
razprava, pogovor, komentarji o besedilu.

2. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI RAZUMEVANJA BRANJA

Vaje za razvijanje zmožnosti razumevanja branja pripravijo dijake za branje in razumevanje avtentičnih besedil različnih zvrsti. Dijaki med dejavnostjo uporabljajo enojezične oziroma dvojezične slovarje, različna slikovna gradiva ali druga pomožna sredstva.

Naloga učitelja je, da z dijaki usvoji različne bralne strategije. Dijaki naj najprej tiho preberejo celo besedilo, saj je cilj razumevanje besedila. Glasno branje lahko gre na škodo razumevanja, razčlenjevanje po povedih pa razdrobi enotno besedilo in ne omogoča izsleditve neznanih izrazov iz besedilnega okolja. Zaradi vadbe pravilne izgovorjave pa naj dijaki glasno berejo.

Dijak bralno strategijo izbere v skladu z zastavljenim ciljem, ki lahko temelji:

na hitrem globalnem pregledu celotnega besedila,
na iskanju določenih odlomkov in ključnih informacij,
na interpretaciji in vrednotenju besedila.

Tri faze zmožnosti razvijanja razumevanja branja:

2.1. Dejavnosti pred branjem

Obravnavo besedila naj prehiti faza navajanja na besedilo. Dijaki lahko na podlagi naslova besedila, pripadajočih slik in izbranih besedil iz besedila ugibajo, o čem bo govorilo besedilo. Za usmerjanje dijakove pozornosti in za kasnejše preverjanje, razumevanja jim je treba dati pred branjem besedila naloge ali izhodiščne točke za opazovanje, vprašanj ne zastavljamo le naknadno.

Učitelj lahko na primer izbira med naslednjimi možnostmi:

Besedilo predstavi s citatom elementov že znanega besedila.
Dijake seznani s ključnimi besedami.
Pokaže slikovno gradivo, ki se navezuje na temo besedila; dijaki izrazijo svoje vtise, občutja, mnenje.
Pomembnih elementov besedila ne predstavi po ustreznem vrstnem redu, dijaki pa jih postavijo v pravilen vrstni red.

Če čas in okoliščine omogočajo, učitelj lahko besedila "ponudi" tudi v obliki, ki odstopa od običajne, npr.:

natipkano besedilo razreže na stavke, odstavke,
nekatere besede nadomesti s sopomenkami in pomnoži besedilo,
besedilo natipka tako, da izpusti besede,
dijakom izroči besedilo brez vmesnih ločil,
ključno poved izpusti brez napovedi - dijaki pa morajo po branju ugotoviti mesto in vsebino le-te.

2.2. Dejavnosti med branjem

Učitelj uporabi takšne strategije, ki omogočajo, da dijaki hitreje razumejo madžarski jezik, kljub temu da ta vsebuje več neznanih izrazov.

Najpogostejše vrste nalog:

nekaj vnaprej posredovanih vprašanj, ki se nanašajo na najpomembnejše informacije v besedilu,
trditve, o katerih morajo dijaki ugotoviti, ali so resnične ali ne,
test z izbiro odgovorov,
poprava napačnih učiteljevih trditev,
dopolnitev manjkajočih elementov v tabeli,
pravilen vrstni red informacij,
dopolnitev praznih mest povedi/besedila z izpustom besed,
prepoznavanja teme in namena besedil.

2.3. Dejavnosti po branju

Obravnava besedila se ne zaključi po branju besedila in z rešitvijo vaj. Pri zaključnih vajah, ki sledijo obravnavi besedil, se dijaki vse bolj oddaljijo od izvirnega besedila, tako imajo več možnosti za osebno izražanje (vtisi, mnenja, občutja).

Tovrstne vaje so lahko naslednje:

nadaljevanje zgodbe in/ali ugotovitev predhodne zgodbe,
pripovedovanje zgodbe iz drugega zornega kota,
preoblikovanje pripovedne zgodbe v dialog in obratno,
dramatizacija besedila,
razprava, pogovor, komentar v zvezi z besedilom.

3. RAZVIJANJE GOVORNE ZMOŽNOSTI

Eden od najpomembnejših ciljev pri pouku/poučevanju madžarskega jezika kot drugega jezika je, da dijaki znajo naučene jezikovne oblike uporabljati v resničnih življenjskih položajih za izražanje svojih namer, misli in občutij.

Ker samoizražanje v drugem jeziku povzroča ali lahko povzroči dijakom težave, jih mora učitelj spodbujati k pogovoru v madžarskem jeziku. Ustno izražanje pri pouku jezika igra ključno vlogo (jezikovno izobraževanje, ki temelji na komunikaciji). Učitelj se mora potruditi, da pri urah pogovori ne bi bili prisiljeni (vprašanje-odgovor, izzvati razpravo med dijaki) oziroma zelo svobodni, s čimer bi prestopili okvir pogovora. Med nalogami za razvijanje govorne zmožnosti naj bodo tudi igrive naloge. Ob običajnih pogovornih temah si lahko izberete nenavadne, morda celo absurdne položaje, ki razgibajo domišljijo dijakov in jih spodbujajo k samoizražanju. Dijaki se bodo tako vključili v pogovore in izoblikuje se zdrav tekmovalni duh, naučijo se, da so v posameznih položajih lahko zmagovalci ali pa poraženci.

Pogovor lahko poteka nevezano ali usmerjeno.
Neformalni pogovor je treba tudi načrtovati, npr. učitelj med pogovorom razdeli naloge, določi čas, ki je namenjen vaji, ustvari tekmovalno vzdušje itd.

Učitelj med vodenim pogovorom pričakuje od dijakov rabo določenih jezikovnih oblik. Zelo pomembna je vadba spraševanja, saj je to v komunikaciji ravno tako pomembno kot odgovarjanje. Igrivost najpogosteje temelji na komunikaciji, vendar lahko uporabimo tudi elemente neverbalne komunikacije (gesta, mimika, gibanje, pantonima).

3.1. Dvogovor

Dvogovor je eden najpomembnejših elementov v vsakodnevni ustni komunikaciji, zato mora biti velik poudarek na vadbi le-tega.
Učitelj naj dijake vedno seznani z dejavniki sporazumevalnega procesa, dijak naj izhaja iz tega in naj se prilagaja govornemu položaju.

3.2. Igra vlog

Dijake glede na starost in zanimanje spremljajo različne oblike iger v izobraževalnem procesu.
Dijak v igri vlog upodobi ali samega sebe ali izmišljeno osebo v izmišljenem položaju. Načrtovanje naj bo premišljeno in temeljito, navodila učitelja morajo biti enoumna in natančna.

Potek iger vlog:

1. predstavitev/razlaga okoliščin, razdelitev vlog, določitev nalog,
2. izvajanje (delo v parih, v skupinah),
3. analiza izvajanja:
- samovrednotenje dijakov,
- komentar udeležencev v igri,
4. vrednotenje opravljenega dela.

Vrste iger vlog:

izmenjava informacij: predstavitev oseb, njihovih interesov, spoznanj, ki se nanašajo na vsakodnevno življenje,
igra vlog na podlagi vnaprej napisanega scenarija; učitelj pripravi scenarij, dijaki si lahko izberejo vloge,
navezava stikov in vzdrževanje stikov:
- z neznano osebo (na avtobusu, v trgovini…),
z določenim ciljem (opravičilo izostanka, izražanje dobrih želja....),
situacijske igre.

3.3 Enogovorno izražanje

Pri učenju jezika, ki je osredotočen na komunikacijo, pogosto obstaja možnost, da dijaki povedo kaj o sebi, o svojih pričakovanjih izrazijo veselje in skrbi, hkrati pa spoznajo sošolce in poglobijo zmožnost sočustvovanja s sočlovekom.

3.4 Projektno delo

V okviru projektnega dela imajo vsi dijaki možnost, da v njem sodelujejo na podlagi svojih sposobnosti. Učitelj ima vlogo koordinatorja.
Elementi priprave projektnega dela:

uvod: učitelj predstavi temo, vizualna in druga sredstva,
priprava na projektno delo: dijaki zberejo ideje in glede na svoje zanimanje izoblikujejo skupine,
delo v parih: načrtovanje, razdelitev dela, način prikaza projektnega dela, v prvi fazi učitelj vodi in usmerja delo, nato pa dijaki samostojno delajo,
plenarna predstavitev projektnega dela,
vrednotenje opravljenega dela (dijaki ga opravijo, učitelj naredi povzetek).

4. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI PISNEGA IZRAŽANJA

Vaje za razvijanje zmožnosti pisnega izražanja temeljijo na predhodni ustni obravnavi besedil. Dijaki najprej, v skladu z načelom postopnosti, tvorijo besedne zveze in krajša besedila. Ker zmožnost pisnega izražanja dijakov lahko razvijemo le z vajami, moramo za njih pripraviti veliko različnih nalog. Vaja, ki je na začetku uvedena kot vodena dejavnost, se mora sčasoma razviti v prosto ustvarjalno dejavnost.

Usmerjanje dejavnosti za razvijanje zmožnosti pisnega izražanja:

obravnava besedilnega vzorca > vaja, ki se navezuje na besedilni vzorec > tvorjenje novega besedila > vrednotenje > poprava,
primerjava ustvarjenega besedila s podobnim besedilom oziroma besedilnim vzorcem > vrednotenje > poprava > tvorba novega besedila.

4.1. Nekaj primerov vaj za razvijanje zmožnosti pisnega izražanja:

tvorjenje stavkov: dijake navadimo na izbiro ustreznih besed, na pravilno jezikovno rabo, na spoštovanje pravopisnih pravil,
dopolnjevanje pomanjkljivega besedila: učitelj napiše pomanjkljivo besedilo, dijaki ga dopolnijo z manjkajočimi podatki,
krajši opisi in vsebine: običajno ga predhodno spremlja ustna dejavnost, (govor/poslušanje/zgoščena vsebina),
tvorjenje besedil z uporabo posredovanih podatkov/izrazov,
predstavitev besedilnega vzorca, s pomočjo le-tega se dijaki seznanijo z zgradbo in vsebino besedila (npr. življenjepis).

• Nekaj primerov za usmerjeno in ustvarjalno pisanje:

tvorba besedil na podlagi navodil (s pomočjo ključnih besed),
tvorba besedil z določeno namero znanemu naslovniku (zasebno pismo)
spremenitev značaja znane osebe (učitelj, sošolec, zgodovinska osebnost),
tvorba reklamnega besedila (prepričevanje, navdušitev).

Zelo pomembno je, da učitelj dijake postopoma privede do rešitev težjih nalog.

5. Medpredmetna povezava

Učitelj madžarskega jezika se mora pri pripravi učnega načrta informirati o ciljih in vsebinah slovenskega jezika in književnosti ter strokovnih predmetov.

V. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

1. Obvezni obliki preverjanja sta ustno in pisno preverjanje znanja.

2. Navodilo učiteljem:

Najpomembnejši dokumenti, ki urejajo preverjanje in ocenjevanje znanja, določajo načela preverjanja in ocenjevanja znanja, so: ocenitev spoznanj in zmožnosti na različnih taksonomskih ravneh, raznolike oblike preverjanja in vrednotenja, povratna informacija dijakom in njihovim staršem.

Preverjanje in ocenjevanje je smiselno skrbno načrtovati v letnem načrtu. Pomembno je, da naredimo razliko med obema in preverjanja ne uporabimo le za to, da bi si pridobili ocene. Če preverjanje zadošča namenu, pri ocenjevanju pisnih nalog in testih ni potrebna ponovitev.

Učitelj ob preverjenju ugotavlja raven znanja in zmožnosti dijakov. Odvisno od tega, kdaj to poteka, ima preverjanje tri funkcije:

ugotoviti predznanje (pred novo snovjo ali tematskim sklopom),
ugotoviti stopnjo usvojitve novih spoznanj in zmožnosti (tekoče ob obravnavi nove snovi),
ugotoviti pregledno znanje (ob koncu tematskega sklopa ali druge zaokrožene enote).

Paziti moramo, da bo preverjanje redno, vsestransko in da zajame vsa štiri področja splošne zmožnosti (razumevanje slišanega besedila, govorna zmožnost, razumevanje prebranega besedila, zmožnost pisanja in preverjanje besednega zaklada, funkcionalna raba jezika).

Pri ocenjevanju je zelo pomembno, kakšne pripombe damo na šolsko nalogo ali na ustno odgovarjanje.

Dijake je treba na začetku šolskega leta seznaniti, kaj in kako ocenjujemo in treba jim je povedati kriterij ocenjevanja.

Med šolskim letom ocenjujemo naslednje ustne dejavnosti:

tvorjenje enogovornih neumetnostnih besedil,
tvorjenje dvogovornih neumetnostnih besedil,
tvorjenje besedil, ki se navezujejo na literarno delo (vsebina, oznaka, izražanje mnenj)
nastop s pesmijo ali odlomkom proze.

Med šolskim letom ocenjujemo naslednje pisne dejavnosti:

razumevanje slišanega neumetnostnega besedila,
razumevanje branega neumetnostnega besedila, vrsta nalog za uporabo jezika,
pisno trvorjenje neumetnostnega besedila.
tvorjenje besedil, ki se navezujejo na literarno delo (vsebina, oznaka, izražanje mnenj)

VI. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

V programih srednjih šol lahko uči madžarščino, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naziv profesor madžarskega jezika ter izpolnjuje druge pogoje, ki jih predpisuje Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja.

VII. PRILOGA

Razlaga opisov jezikovne ravni na podlagi priporočil Sveta Evrope za pouk tujih jezikov *
C2		Z lahkoto razume vsa slišana in prebrana besedila. Zna povzeti informacije, ki izvirajo iz različnih govornih ali pisnih virov, povezano ponovi argumente in poročila. Se zna spontano izraziti, govori povezano in točno, zna razlikovati med manjšimi pomenskimi odtenki, to obvlada tudi v zapletenih položajih.
C1		Razume zahtevnejša, daljša besedila različnih vrst in zazna skrite pomenske vsebine. Tekoče in spontano se izraža, ne da bi bil pogosto prisiljen v iskanje izrazov. Jezik zna fleksibilno in učinkovito uporabljati v družbeni namen, nadalje pri učenju in delu. Zna tvoriti obsežno besedilo z dobro zgradbo tudi v sestavljenih temah, pri čemer zanesljivo uporablja vzorce za tvorbo besedil ter elemente za povezavo besedil.
B2		Razume glavno misel zahtevnejših ali abstraktnih besedil, vključno poklicne pogovore, ki ustrezajo njegovemu poklicnemu področju. Z govorcem maternega jezika je zmožen tekoče in spontane interakcije na ravni, ki ni obremenjujoča za nobeno stran. Zna tvoriti jasna, podrobna besedila o različnih temah in je zmožen izraziti svoje menje o določeni temi tako, da podrobno navede prednosti in pomanjkljivosti, ki izhajajo iz različnih možnosti.
B1		Razume pomembnejše informacije v jasnih standardnih besedilih, ki govorijo o znani temi in se povezujejo s pogostimi položaji med delom v šoli ali v prostem času itd. Znajde se v čim več položajih, ki so povezani s prehodom na jezikovno področje. Zna tvoriti preprosta besedila o temi, ki jo pozna ali ki je v njegovem krogu zanimanja. Zna opisati svoje izkušnje in različna dogajanja, sanje, upanje in ambicije, nadalje zna okvirno utemeljiti različna stališča in načrte.
A2		Razume takšne stavke in bolj pogosto uporabljene izraze, ki se navezujejo na področje, s katerim je neposredno povezan (npr. zelo osnovne osebne informacije ali informacije, povezane z družino, nakupom, poznavanjem mesta in službe). V preprostih in rutinskih jezikovnih položajih se zna sporazumevati tako, da na preprost in neposreden način izmenja informacije o družini in vsakodnevnih stvareh. V zelo preprosti obliki zna zapisati odnos do nečesa, v neposrednem okolju in na področjih, ki zadevajo najosnovnejše potrebe.
A1		Razume in uporablja pogostejše vsakodnevne izraze, ki zahtevajo zelo preproste preobrate, katerih cilj je konkretna zadostitev vsakdanjim potrebam. Zna se predstaviti in zna predstaviti druge, zna odgovoriti na vprašanja osebne narave (npr. kje stanuje) in jih zna zastaviti, zna odgovoriti na vprašanja, ki se nanašajo na poznane ljudi ali na stvari, s katerimi razpolaga. Zmožen je zelo preproste interakcije, če druga oseba govori počasi, razločno in je pripravljena pomagati.
*	Modern Languages: Learning, Teaching, Assessment. A Common European Framework of Reference (1996). Strasbourg, Council of Europe, 131. p.