KATALOG ZNANJA
TUJI JEZIK
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
164 ur
Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 63. seji, 18. 12. 2003.
VSEBINA
I. VLOGA IN POMEN PREDMETA
II. ŠTEVILO UR
III. GLOBALNI CILJI
IV. OPERATIVNI CILJI
V. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
VI. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
a. Vrste besedil
b. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije
c. Učne strategije
VII. VIRI
VIII. ZNANJA IZVAJALCEV
Sporazumevanje v tujem jeziku je sestavina obveznega splošnoizobraževalnega programa na osnovnošolski in srednješolski stopnji. Dijaki v srednji poklicni šoli usvajajo jezikovno znanje, razvijajo jezikovne zmožnosti in strategije, ki so pomembne pri rabi tujega jezika v osebnem in poklicnem življenju, branju tuje strokovne literature (jezik stroke), stalnem strokovnem spopolnjevanju ali nadaljnjem študiju.
Katalog znanj temelji na nacionalnem standardu ključne kvalifikacije za tuji jezik.
164
S poukom tujega jezika dijaki pridobivajo znanja in razvijajo zmožnosti:
- sprejemanja (branja in poslušanja) besedil v tujem jeziku,
- tvorjenja besedil v ustreznih sporočanjskih okoliščinah,
- osnovnega sporazumevanja na svojem poklicnem področju.
Pri tem:
- poglabljajo zavest o jezikih in globalni kulturi in se hkrati zavedajo pomena maternega jezika;
- pridobivajo strategije za delo s sodobnimi tehnologijami, viri, podatki in gradivi;
- razvijajo zmožnost za učinkovito vseživljenjsko učenje.
Dijaki na različnih ravneh pouka usvajajo stopnji primerne sestavine vseh jezikovnih sposobnosti in zmožnosti: slušne, govorne, bralne in pisne. Zaradi posebnosti vsakega poklica dijaki še dodatno razvijajo določene zmožnosti, ki so za posamezno področje pomembnejše. Kljub temu pa moramo v učni proces vključevati vse zmožnosti, tako da se med seboj dopolnjujejo, ena drugo krepijo in nadgrajujejo ter s tem bogatijo dijakovo zmožnost sporazumevanja. Tako se dijaki sistematično usposabljajo za govorne in pisne stike s tujci ter pridobivajo podatke iz pisnih in drugih virov.
Temeljne zmožnosti opredeljujejo sporazumevalne zmožnosti in znanja, ki naj bi jih dijaki pridobili v času izobraževanja.
Temeljne zmožnosti, povzete po ravni znanj A2 , ki jo opredeljuje sklepni dokument Sveta Evrope, Common European Framework of Reference for Language Learning and Teaching, Language Learning for European citizenship , so:
- razumevanje globalnega sporočila preprostih, jasno oblikovanih sporočil in razumevanje besedja, ki se nanaša na najbolj temeljne reči v osebnem in poklicnem življenju,
- sporazumevanje o preprostih vsakdanjih opravilih,
- tvorjenje govornih besedil, s pomočjo katerih dijak predstavi sebe in druge, predmete, življenjske razmere in trenutne dejavnosti,
- tvorjenje preprostih pisnih besedil, ki se nanašajo na trenutne potrebe (npr.: opozorilo, SMS/faks sporočilo, kratko osebno pismo).
TEMELJNE ZMOŽNOSTI |
OPERATIVNI CILJI |
Sporazumevalne zmožnosti v tujem jeziku |
Sprejemanje besedil (poslušanje in branje) |
Poslušanje |
Dijak: |
| razume globalno sporočilo preprostih besedil znane tematike (strokovno/interesno področje), če je govor razločen |
| sledi jezikovno preprostim in slikovno opremljenim medijskim besedilom |
| v neposrednih stikih s strankami razume bistvo sporočila in se nanj ustrezno odzove |
| razume njemu namenjena navodila, ki so jasno oblikovana ali dodatno razložena |
Branje |
Dijak: |
| ob večkratnem branju razume globalno sporočilo preprostih besedil |
| razume vsebino besedila z osnovnim strokovnim izrazoslovjem |
| razbere določene podatke iz besedila (npr. številčni zapis, kraj dogajanja, osebe ...)
zna poiskati uporabne podatke in informacije na svetovnem spletu in jih ustrezno uporabiti. Splet pojmuje kot vir informacij, uporabnih v življenju in stroki |
Tvorjenje besedil
(govorjenje in pisanje) |
Govorjenje |
Dijak: |
| ob spodbudi se vključuje v preprost pogovor, odziva se z uporabo stalnih oblik sporočanja |
| poizveduje o podatkih/postopkih in jih posreduje drugim |
| na preprost način opisuje osebe, predmete in postopke |
Pisanje |
Dijak: |
| dopolnjuje besedila (obrazec, dvogovorno besedilo) in zna oblikovati preprosto računalniško preglednico, uporabiti enostavne funkcije in izdelati graf
povzame vsebino besedila s pomočjo kratkih odgovorov na vprašanja |
| vodeno oblikuje preproste povedi o sebi, svojih doživetjih, načrtih in interesih
preoblikuje besedilo (organizira podatke v zapisanem besedilu)
na različne načine predstavi vsebine izdelkov v okviru svojega strokovnega področja (grafično, slikovno, pisno, zvočno, večpredstavno...) |
Pri vseh oblikah preverjanja, ki naj se obvezno izvajajo pred ocenjevanjem znanja, učitelj upošteva sodobne težnje, ki uvajajo:
- neposredni način preverjanja: učitelj uvaja izvirna besedila in vrednoti znanje s pomočjo prostih odgovorov na vprašanja, s povzemanjem poslušanih/govorjenih/ekraniziranih besedil in ustvarjalnim oblikovanjem besedil;
- celostni pristop: globalno preverjanje vseh zmožnosti in ne le posameznih (npr. slovnično znanje);
- opisno ocenjevanje: opisi dosežkov v sporočanju in ocenjevalne lestvice posameznih ravni jezikovnih zmožnosti;
- preverjanje stopnje obvladovanja sporočanjskih položajev v življenjskih okoliščinah (pragmatično oziroma "izvirno" preverjanje);
- uporaba raznolikih oblik preverjanja: samovrednotenje in samoocenjevanje, projektno delo, spremljanje in vrednotenje dijakovega napredka glede na zastavljene vmesne cilje.
Preverjanje znanja pozitivno deluje na notranjo motivacijo, kadar in če dijaku omogoča, da pokaže vse zmožnosti in mu nudi povratno informacijo o napredovanju k zastavljenim ciljem. Preverjanje naj bo zato pozitivna izkušnja, gradi naj samozaupanje, naj bo del dialoga med učiteljem in dijaki. Preverjanje znanja in poučevanje sta tesno povezana in soodvisna. Kadarkoli dijak odgovori na vprašanje, ko poskuša uporabiti ali izgovoriti novo besedo, besedno zvezo ali strukturo, učitelj preverja njegovo znanje, hkrati pa lahko svoje znanje preverjajo tudi dijaki sami.
Da bi bilo učenje in vrednotenje znanj učinkovito, naj dijaki v okviru pouka svobodno preizkušajo in izražajo usvojeno znanje, ne da bi se čutili "ocenjene".
Pouk tujih jezikov si postavlja danes vse bolj stvarne in uporabne cilje. Osnovni pristop v učnem procesu je celostnojezikovni pristop, to je t. i. komunikacijski model .
Opredeljujejo ga naslednja izhodišča:
- znanje tujega jezika omogoča in spodbuja medosebno komunikacijo ;
- ta je učinkovita, če je govorec jezikovno in sporočanjsko samostojen ;
- predpogoj za uspešno učenje/poučevanje tujega jezika je motivacija za učenje in uporabo jezika.
Pri komunikacijskem pristopu je pouk osredinjen na dijaka .
Udeleženca učnega procesa sta učitelj in dijak in oba enakovredno pripomoreta k sproščenemu komuniciranju: učitelj posreduje svoje znanje in spodbuja dijaka k čim večji samostojnosti, dijak pa dejavno sodeluje v tem procesu glede na njegove zmožnosti. S tem nastajajo možnosti za medsebojno sodelovanje, ki omogočajo uspešno usvajanje jezika.
- Pomembno je, da si učitelji zastavi vmesne cilje za ugotavljanje napredka dijakov.
- Z različnimi dejavnostmi pri pouku tujega jezika (projektno delo, skupinsko delo itd.) učitelj spodbuja razvijanje zmožnosti in socialno integracijo (timsko delo).
- Z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in različnih metod oziroma oblik dela (individualno, v parih, skupinah, projektno delo) uvaja dijake k izbiri ustreznih učnih strategij glede na posameznikov učni stil, sposobnost, interes in izkušnje.
- Spodbuja jih k prevzemanju pobud, inovativnosti in razreševanju problemov v svojem delovnem okolju. Z razvijanjem teh spretnosti gradi zavest o strokovni odgovornosti.
- Seznanja jih tudi s pravili vedenja na delovnem mestu .
Učitelj v okviru učnega procesa razvija zmožnosti, ki so primerne dijakovim sposobnostim in interesom. Tem ciljem učitelj prilagaja usvajanje jezikovnih struktur in besedišča, uvaja primerno tematiko, ob kateri je dijak v čim večji meri dejaven. Zato so izjemno pomembni priprava gradiv, izbira besedil in uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije.
a) Umetnostno besedilo: pesmi in krajša pripovedna besedila
b) Neumetnostno besedilo: članek, intervju, življenjepis, oglas, obvestilo, opozorilo, urnik, sporočilo, čestitke, voščilo, tabelni in grafični zapis, reklamni oglas, vabilo, opravičilo, navodilo, opis postopka, cenik blaga in storitev; imenik, rezervacija, vabilo na poslovni sestanek in preklic sestanka, reklamacija, ponudba, priročnik, slovar itd.
- Razumevanje pojma baze podatkov (zna vnašati in poiskati podatke).
- Predstavitev in zapis podatkov v računalniku ter predstavitev, zapis in prenos podatkov na različnih medijih (CD, disketa...).
- Uporaba vrste programske opreme (operacijski sistem, uporabniška programska oprema in razvojna orodja).
- Uporaba urejevalnika besedil za preprosto urejanje besedil in pisno predstavitev svojih izdelkov.
- Spoznavanje pomena omrežja internet in uporaba njegovih osnovnih storitev: svetovnega spleta in elektronske pošte.
- Sporazumevanje preko elektronske pošte ter delo z ustreznimi programi za pošiljanje, shranjevanje in arhiviranje sporočil oziroma dokumentacije v priponkah.
- Poznavanje in uporaba programske opreme in računalniške aplikacije na nivoju poklicne šole za snemanje dijakovih učnih dosežkov pri govornem sporočanju (pri preverjanju, za predstavitve staršem) in za razvijanje jezikovnih zmožnosti.
Pri usvajanju tujega jezika na stopnji srednjega poklicnega izobraževanja učitelj poudarja pomen razvijanja učnih strategij, s pomočjo katerih bo dijak dosegel predpisano raven znanja in uresničil stvarne in uporabne učne cilje. Učitelj naj zato organizira pouk tako, da dijak:
- pri sprejemanju besedil (poslušanje in branje):
- pozorno posluša besedilo,
- pozorno posluša sogovorca in ga ne prekinja,
- na osnovi intonacije zazna trditve, zanikanje, vpraševanje, ukaz,
- predvideva vsebino besedila s pomočjo napovedane teme, naslova, podnaslova, ilustracij ali zvočnih elementov,
- razbere ključne besede/temeljne podatke,
- ob morebitnem nerazumevanju ponovno prebere besedilo ali vztraja pri pozornem poslušanju,
- pozorno prebere besedilo, da izlušči globalno sporočilo ali podrobnosti, natančneje prebere dele besedila, poišče specifične podatke,
- poišče podatke iz priročnikov, slovarjev,
- pomni nove besede in besedne zveze.
- pri tvorjenju besedil (govorjenje in pisanje)
- govori razločno,
- izrablja vsako priložnost za pogovor v tujem jeziku,
- se odziva tudi s pomočjo nebesednih izraznih sredstev (npr. govorica telesa),
- spodbuja sogovorca k nadaljevanju pogovora,
- pri morebitnem nerazumevanju prosi sogovorca, da besedo ali besedno zvezo ponovi ali razloži njen pomen,
- popravlja svoje izdelke in spremlja svoj napredek s pomočjo samovrednotenja (jezikovna mapa).
Ker je jezik sredstvo, s katerim obvladujemo celotno realnost, je poučevanje in učenje tujega jezika samodejno povezano z vsemi drugimi predmeti, zato je pri izbiri tematike ali načrtovanju pouka nujno sodelovanje z učitelji različnih predmetov.
- Grosman in druge 1998. Angleščina. Predmetni katalog za srednje poklicno izobraževanje . Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
- Grosman in druge 1998. Angleščina. Predmetni katalog za poklicno tehniško izobraževanje . Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
- ---------1998. Predmetni katalog za italijanščino kot tuji jezik v srednjem poklicnem izobraževanju . Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
- ---------1998. Predmetni katalog za italijanščino kot drugi jezik v srednjem poklicnem izobraževanju . Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
- ---------1998. Predmetni katalog za nemščino v srednjem poklicnem izobraževanju . Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
- ---------2001/02. Compétences et ses manifestations. (franaçais, langue seconde). Cycle 3. Extrait du Programme de formation de l'école québécoise.
- ------- 2000. The National Language Standards . London: The National Training Organisation.
Publikacije Sveta Evrope
- Council of Europe 1996. Common European Framework of Reference for Language Learning and Teaching, Language Learning for European citizenship . Strasbourg: Council of Europe.
- Council of Europe 1996. A Common European Framework of reference, Language learning for European citizenship: Modern Languages, Learning, Teaching, Assessment - Guide for Teachers,Teachers trainers, Examiners, Curriculum developers, Learners in upper secondary education, Council for Cultural co-operation, Education Committee. Strasbourg: Council of Europe.
- Council of Europe 1996. Language for work and life. The Council of Europe and vocationally oriented language learning. Strasbourg: Council of Europe.
- De' Paratesi, N.G. 1994. Livello soglia . Strasbourg: Council of Europe.
- Sheils, J. 1991. La communication dans la classe de langue . Strasbourg: Council of Europe
- Counseil de l' Europe. 1991. Objectifs de l'apprentissage des langues vivantes, Contenu et portée, Niveaux. Strasbourg: Council of Europe
- Ek, J. van, Trim, J. L. M. 1991. Threshold Level 1990 . Strasbourg: Council of Europe
Tuji jezik v srednjem poklicnem izobraževanju lahko poučuje, kdor je pridobil univerzitetno izobrazbo iz ustreznega tujega jezika in strokovni naziv profesor.