KATALOG ZNANJA

GEOGRAFIJA PROMETNI TEHNIK, PLOVBNI TEHNIK, LADIJSKI STROJNI TEHNIK

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

 Določil SSRSSI na 38. seji, 19. 10. 2000

 

 

VSEBINA

1. ŠTEVILO UR PREDMETA

2. USMERJEVALNI CILJ PREDMETA

3.  VSEBINE IN OPERATIVNI CILJI PREDMETA

4. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

5. OBLIKE IN METODE DELA PRI POUKU GEOGRAFIJE

 

1.   ŠTEVILO UR PREDMETA

Letnik

Štev. ur

 Oblike izobraževalnega dela

 

II

70

teoretični pouk, praktični pouk, seminarji

Strokovna ekskurzija

III

70

teoretični pouk , seminarji

Terenske vaje , ekskurzije

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Mesto geografije v programu šole je utemeljeno s tem, da le-ta predmet mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi  se lahko orientira in  razume ožje in širše življenjsko okolje  ter ga vzgaja, da bi to okolje znal pravilno vrednotiti in spoštovati. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, ker vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Zato je to znanje nujno potrebno vsakemu mlademu človeku pred vstopom v delo ali v nadaljnje izobraževanje.

Z uresničevanjem  tega učnega načrta želimo dati bodočim "upravljavcem sveta" temelje za  razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov.

Pri geografiji usposabljamo dijake za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in vzajemno sožitje med naravo in človekom.

Pri pouku geografije dijaki razvijajo pozitivna čustva do lastne domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje ljudi in njihovih vrednot doma in po svetu prispeva k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.

Z vsebinami in aktivnimi metodami  pri pouku geografije razvijamo sposobnosti dijakov za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje  geografskih informacij.

Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese dijakov ter iščemo odgovore  na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje dijakov za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne izzive.  Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogajanja v lastnem in tujem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih izzivih življenja v skupnosti. 

Geografija ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine in cilje geografije v izobraževanju po osnovni šoli   prilagajamo glede na izobraževalni program oziroma poklic ter na potrebe in interese dijakov v njem. Takšno geografsko znanje je dragocena osnova številnim strokovno-teoretičnim predmetom.

Navedene cilje dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšem neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Zlasti pouku v realnem okolju posvečamo veliko pozornost, ker poveča doživljajsko učinkovitost pouka.

Geografija daje bodočim delavcem v prometni stroki temeljna znanja o prometu kot prostorskem pojavu, njegovi vlogi pri preoblikovanju človekovega okolja in vlogi prometa v sodobnem življenju. 

Razvoj tehnologije je v zadnjem stoletju povzročil silovite spremembe na vseh področjih človekovega delovanja. Dvajseto  stoletje označujemo z različnimi imeni, kot so »stoletje znanstvene, tehnične in tehnološke revolucije, atomska doba, doba informatike. Tem označbam bi lahko mirno dodali tudi ime »stoletje ali doba prometa«. Sodobni promet daje pokrajini značilno podobo  in jo s svojim razvojem nenehno spreminja z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami v našem okolju.   

S proučevanjem prometa se ukvarjajo številne stroke, ki proučujejo predvsem tehnične, ekonomske in sociološke učinke prometa. Za razloček od teh strok geografija v prometnih programih proučuje promet predvsem kot pojav v prostoru in njegovo vlogo v vseh mogočih oblikah poseganja človeka v naravno okolje, pokrajino in sprožanje procesov v njej. Tako razumevanje prometa oziroma tovrstna znanja še posebej potrebujejo bodoči delavci v prometu.

Geografija v prometnih programih se zato v srednjih prometnih šolah ne pojavlja le kot splošno izobraževalni predmet, ampak tudi kot strokovni predmet. Njena naloga je, da dijake seznani s prometom kot prostorskim pojavom, s posebnim poudarkom na prostorski razmestitvi prometa, njegovih ekonomskih in ekoloških učinkih v človekovem okolju, ker jim tega znanja  ne dajejo drugi strokovni predmeti.

Geografija v prometnih programih se mora nenehno posodabljati in slediti novostim na področju razvoja prometa, pri čemer so posebej pomembni sodobni učni pripomočki, filmsko in slikovno gradivo, raziskovalno delo in strokovne ekskurzije.


3. VSEBINE IN OPERATIVNI CILJI PREDMETA

2.   letnik -  2 uri pouka  tedensko

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

I. ČLOVEK IN POKRAJINA 

Dijaki znajo:

Dijaki:

  • predmet preučevanja geografije

  • elementi pokrajine in njihovo     prepletanje

  • preučevanje geografskih značilnosti     pokrajine

  • prikazovanje pokrajine na karti

  • pomen elementov pokrajine za človeka in posamezne gospodarske dejavnosti;

  • naravne nesreče;

  • posledice negativnih človekovih posegov v pokrajino;

  • varovanje naravne in kulturne dediščine     v Sloveniji in svetu;

     

    		•
  • ugotoviti, da je predmet proučevanje geografije pokrajina 

  • ob opazovanju slikovnega gradiva prepoznati in razlikovati različne tipe pokrajin

  • v domači pokrajini, Sloveniji in izbranih pokrajinah po svetu prepoznati elemente pokrajine in njihovo prepletanje;

  • uporabljati preproste metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij;

  • se orientirati v pokrajini s pomočjo zemljevida, položaja sonca

  • interpretirati in uporabiti informacije, ki jih dobi s pomočjo branja različnih vrst zemljevidov

  • primerjati značilnosti domače pokrajine z značilnostmi drugih izbranih pokrajin;

  • ob izbranih primerih ovrednotiti pomen posameznega elementa pokrajine za življenje človeka in specifično dejavnost;

  • s pomočjo izbranih primerov                  ugotoviti, da se pokrajina spreminja po naravni poti in zaradi delovanja človeka;

  • s pomočjo izbranih primerov opisati in razložiti glavne oblike naravnih nesreč ter njihov vpliv na pokrajino in na prebivalstvo

  • spoznati, da se pokrajina spreminja in kako se spreminja zaradi specifične človekove dejavnosti-

  • predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti

  • konkretno ravnati in odločati se v prid varovanja okolja

  • ob opazovanju slikovnega materiala ugotoviti oblike in pomen zavarovanih območij;

  • na konkretnih primerih ugotoviti oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu

  • razvijajo pozitiven odnos do pokrajine, domače regije in domovine,

  • razvijajo sposobnost odgovornega ravnanja z okoljem v konkretnih situacijah;

  • spoznavajo, da v poklicno etiko sodi tudi varovanje okolja;

  • razvijajo sposobnost kooperativnosti, odgovornosti in tolerance za varovanje okolja;

  • razvijajo sposobnost konkretnega ravnanja in odločanja v prid varovanja okolja.

    • II. POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE

     

     

  • naravno-geografska pestrost    slovenskih pokrajin

  • družbeno-geografska pestrost     slovenskih pokrajin

  • sodobni gospodarski in demografski procesi v Sloveniji

  • imenovati in na zemljevidu pokazati   geografske enote Slovenije

  • uvrstiti domač kraj v ustrezno geografsko enoto

  • ob izbranih primerih navesti bistvene značilnosti in posebnosti enot in ugotoviti v katerih značilnostih  se razlikujejo med seboj

  • na izbranih primerih dokazati soodvisnost naravnih in družbeno-geografskih značilnosti slovenskih pokrajin

     - s pomočjo analize grafičnih prikazov našteti glavne gospodarske dejavnosti v Sloveniji

  • ob tematski karti ugotoviti prostorsko razporeditev gospodarskih panog ter najti vzroke zanjo

  • ugotoviti različne vplive gospodarstva na pokrajino in oceniti možnost za nadaljnji razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti

  • razložiti sodobne družbeno-geografske procese v Sloveniji

  • prepoznati položaj specifične dejavnosti v gospodarstvu Slovenije in oceniti možnosti za njen nadaljnji razvoj

  • razvijajo pozitiven odnos do domovine;

  • razvijajo občutek narodne pripadnosti;

  • razvijajo sposobnost spoštovanja drugačnosti in različnosti;

  • razvijajo sposobnost vrednotenja različnih vplivov gospodarstva na pokrajino;

  • razvijajo sposobnost ohranjanja naravno in družbeno geografske pestrosti domovine.

    • III. SLOVENIJA V EVROPI IN V SVETU       

     

     

  • geografski položaj Slovenije in njena povezanost z Evropo in svetom

  • narodnostne manjšine na obeh straneh mej

  • na karti določiti in opisati lego Slovenije in posledice lege na stičišču Srednje, Južne in Jugovzhodne Evrope

  • ovrednotiti pomembno vlogo slovenskega državnega ozemlja v gospodarskih (zlasti prometnih), političnih in kulturnih tokovih Evrope

  • imenovati in na karti pokazati sosednje države Slovenije

  • oblikovati kratek geografski oris sosednjih držav (glavno mesto, gospodarska usmerjenost ipd.)

  • na karti pokazati in imenovati narodnostno mešana območja ob slovenski meji

  • ovrednotiti položaj narodnostnih manjšin ob slovenski meji

  • navesti in opisati konkretne primere  sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami

  • razvijajo sposobnosti vrednotenja  pomena sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami;

  • razvijajo sposobnosti razumevanja pomena narodnostnih manjšin za sodelovanje držav;

    • IV. SODOBNI SVET    

     

     

  • pretok ljudi in dobrin v geografskem prostoru

  • vzroki in posledice različne gospodarske razvitosti

  • pereči problemi sodobnega sveta: gospodarski, demografski, ekološki in politični problemi

  • s pomočjo analize podatkov za izbrane primere ugotoviti velike razlike v stopnji gospodarske razvitosti držav ter analizirati vzroke in posledice takšnega stanja;

  • analizirati vzroke in posledice različne stopnje gospodarske razvitosti držav v primerjavi s stopnjo razvitosti Slovenije.

  • razložiti propadanje tradicionalnih in nastajanje modernih oblik kmetijstva in industrije;

  • pojasniti problem pomanjkanja hrane;

  • opisati vzroke in posledice hitre rasti prebivalstva

  • na karti pokazati območja hitre rasti števila prebivalstva

  • predvideti negativne posledice hitre rasti števila prebivalstva

  • s pomočjo različnih virov ugotoviti vzroke in posledice ter oblike selitev

  • opisati raznolikost prebivalstva sveta z vidika rase, vere, izobrazbe...

  • ovrednotiti spreminjanje pomena različnih energetskih virov

  • našteti glavne ekološke probleme sodobnega sveta in pojasniti vzroke zanje;

  • na izbranih primerih analizirati vpliv človeka  na nastanek tople grede, ozonske luknje, širjenje puščav, krčenje tropskih gozdov, onesnaževanje vode, zraka prsti in predvideti posledice

  • imenovati aktualna krizna žarišča v svetu in razložiti vzroke zanje

  • predlagati načine reševanja perečih problemov sodobnega sveta

  • razvijajo sposobnost razumevanja pomena enakopravnosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti;

  • razvijajo sposobnosti delovanja v konfliktnih situacijah;

  • razvijajo sposobnost pozitivnega odnosa do raznolikosti prebivalstva z vidika rase, vere, izobrazbe;

    • 3. letnik -  2 uri pouka  tedensko

    INFORMATIVNI   CILJI

     FORMATIVNI CILJI

     SOCIALIZACIJSKI  CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    NARAVNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI PRI RAZVOJU PROMETA

    		      

    Vloga reliefa pri razvoju prometa

    Dijaki znajo razločevati osnovne reliefne oblike in njihov vpliv na razvoj prometa v mikro in makro reliefnem smislu

    Pridobijo predstavo o pomenu reliefa pri razvoju prometnega omrežja

    Proučevanje reliefnih oblik na terenskih vajah

    Vloga podnebja v razvoju prometa

    Dijaki poznajo različne vrste podnebja in njegovo vlogo  pri razvoju prometa

    Pridobijo predstavo o vlogi podnebja pri razvoju prometa v posameznih  klimatskih pogojih

    Ugotavljanje vpliva podnebja na razvoj prometa v naših razmerah

    Vloga rečnega omrežja in jezer v razvoju prometa

    Dijaki spoznajo različne tipe rek in jezer in njihov pomen v prometu

    Pridobijo predstavo o pomenu rek in jezer v prometu v posameznih delih sveta

    Spoznavanje rečnega prometa na strokovni ekskurziji

    Vloga morja kot naravnogeografskega dejavnika v razvoju prometa

    Ugotavljajo pomen morja v prometu

    Pridobijo predstavo o vlogi morja v prometu in razvitosti pomorskega prometa

    		 

    DRUŽBENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI PRI RAZVOJU  PROMETA

    		     

    Družbenoekonomski dejavniki

    Spoznavajo vlogo družbenoekonomskih dejavnikov v razvoju prometa

    Analizirajo pomen družbenoekonomskih interesov pri gradnji prometnic

    		 

    Družbenopolitični dejavniki pri razvoju  prometa

    Spoznajo vlogo političnih sistemov in oblikovanja držav pri razvoju prometnega omrežja

    Ugotavljajo vlogo političnih sistemov v razvoju prometa

    Seminarsko delo

    Vloga prometa pri preobrazbo naravnega okolja 

    Dijaki spoznavajo različne oblike onesnaževanja in uničevanja okolja kot posledico delovanja prometa  

    Ugotavljajo posledice gradbenih posegov in delovanja prometa v okolju

    		  

    Ekološke posledice v delovanju in razvoju prometa in omejevanje teh posledic

    Dijaki znajo ločevati različne ekološke posledice v delovanju prometa

    Ugotavljajo možnosti omejevanja  onesnaževanja okolja pri razvoju in delovanju prometa

    Semin. delo – ekološke posle-dice prometnih nesreč

    Prednosti in pomanjkljivosti posameznih prometnih panog

    Dijaki znajo ločevati prometne panoge

    Na osnovi delovanja posameznih prometnih panog ugotavljajo njihove prednosti in pomanjkljivosti

    		 

    PROMET KOT GOSPODARSKA DEJAVNOST

    		      

    Vloga prometa v gospodarstvu, vrste prometa, promet kot samostojna gospodarska panoga 

    Dijaki opredelijo vrste prometa po fizikalnih, ekonomskih in tehnoloških zakonitosti in opredeliti promet kot samostojno gospodarsko panogo     

    Dijaki spoznajo delovanje posameznih prometnih panog in definirajo ekonomske učinke prometa kot samostojne panoge   

    		 

    Proizvodnja prometnih sredstev in pomen  gradbenih del v prometu 

    Dijaki ugotavljajo oblike proizvodnje prometnih sredstev in vrste  gradbenih dosežkov v razvoju prometa

    Ugotavljajo pomen proizvodnje prometnih sredstev in gradnje prometnic v gospodarstvu              

    		 

    Vloga prometa v prostorski razmestitvi gospodarskih panog

    Dijaki  spoznajo  različnost v prostorski razporeditvi gospodarskih panog

    Dijaki analizirajo pomen prometa v prostorski razporeditvi gospodarskih panog

    		 

    Promet kot povezovalec gospodarskih panog in pomen povezanosti prometnih panog

    Dijaki  poznajo oblike povezovanja gospodarstva  s pomočjo prometa in oblike povezovanja posameznih panog prometa

    Dijaki ugotavljajo pomen prometa v povezovanju gospodarskih dejavnosti in pomen povezovanja in konkurenčnosti posameznih panog prometa   

    		 

    PREGLED RAZVOJA PROMETA

    		     

    Razvoj človeka in njegova prva potovanja, izumi prvih prometnih sredstev

    Dijaki poznajo razvoj in širjenja poselitve človeka, uporabo živali v prometu, izume prvih prometnih sredstev

    Ugotavljajo povezanost razvoja človeštva z razvojem prometne dejavnosti

    		  

    Razvoj prometa v starem veku in prva velika geografska odkritja v razvoju človeštva

    Dijaki poznajo nastanek prvih državnih tvorb, raziskovanje sveta in nastajanje stikov med človeškimi skupnostmi

    Spoznavajo pomen prometa pri raziskovanju sveta in razvoju državnih skupnosti in posledično koloniziranje odkritih dežel

    		  

    Razvoj prometa v srednjem veku in obdobje velikih geografskih odkritij

    Dijaki poznajo razvoj prometnih sredstev v srednjem veku in najpomembnejša geografska odkritja

    Ugotavljajo povezavo med razvojem prometnih sredstev, geografskih odkritij in nastajanjem kolonialnih imperijev

    		  

    Razvoj prometa  v moderni dobi, najpomembnejši izumi in izoblikovanje modernih prometnih panog

    Poznajo razvoj sodobnih prometnih sredstev in izgradnjo sodobnega  prometnega omrežja  

    Ugotavljajo vpliv razvoja prometa na druge gospodarske dejavnosti in povezanost razvitosti prometa in gospodarske razvitosti držav

    		  

    Razvoj specialnih prometnih panog in nadaljevanje geografskih odkritij v moderni dobi 

    Poznajo moderne panoge prometa, nastanek specialnih oblik prometa in pojav novih oblik geografskih odkritij

    Ugotavljajo vpliv sodobne tehnologije na razvoj novih oblik prometa

    		 

    PROMETNE KARTE

    		      

    Vrste in vsebina prometnih kart in njihova uporaba

    Poznajo osnovne zakonitosti risanja  geografskih kart in posebnosti prometnih kart

    Spoznavajo vlogo prometnih kart in njihovo uporabo  

    Vaje s kartami, terenske vaje,

    PROMET V SLOVENIJI

    		      

    Geografske značilnosti Slovenije, njena reliefna in regionalna podoba  

    Obnovijo osnovna geografska znanja o Sloveniji

    Ugotavljajo vpliv prirodnogeografskih dejavnikov v Sloveniji na razvoj prometnega omrežja 

    		 

    Pregled političnega in gospodarskega razvoja Slovenije, oblikovanje državnih mej kot dejavnika v prometu

    Obnovijo znanja o političnem in gospodarskem razvoju Slovenije in vlogo prometa v razvoju

    Ugotavljajo povezanost političnega in gospodarskega razvoja Slovenije z razvojem prometnega omrežja 

    		 

    Promet v Sloveniji, osnovne prometne smeri, prirodni in družbenogeografski dejavniki v razvoju prometa

    Poznajo osnovne prometne smeri v Sloveniji in oblikovanje prometnega omrežja

    Ugotovijo vpliv prirodnih in družbenogeografskih dejavnikov na razvoj prometa

    		 

    Program razvoja prometa in oblikovanje nacionalnega programa razvoja prometa v Sloveniji

    Poznajo sedanje stanje v prometu in predlog bodočega razvoja

    Na osnovi poznavanja stanja  prometa v Sloveniji analizirajo pogoje za bodoči razvoj in prednostne naloge pri razvoju

    Seminarske vaje

    Cestni promet v Sloveniji  - pretekli razvoj, sedanje stanje, prednostne naloge v bodočem razvoju 

    Dijaki poznajo dosedanji razvoj in program razvoj cestnega prometa v Sloveniji

    Analizirajo vlogo cestnega prometa v slovenskem gospodarstvu in na osnovi nacionalnega programa ugotavljajo prednostne naloge

    		 

    Železniški promet v Sloveniji – razvoj, sedanje stanje, vloga v slovenskem gospodarstvu 

    Dijaki poznajo razvoj železniškega prometa v Sloveniji, železniško omrežje, povezavo z sosednjimi državami, vlogo železnice v slovenskem gospodarstvu

    Analizirajo vlogo železnice v razvoju Slovenije, navezavo na evropske prometne tokove, možnost gradnje hitrih prog in skušajo oceniti bodočo vlogo železnice  

    		 

    Pomorski promet in pristaniška dejavnost v Sloveniji

    Poznajo razvoj in sedanje stanje pomorskega prometa, naravne pogoje za pristaniško dejavnost

    Analizirajo pomen pomorskega in pristaniškega prometa v slovenskem gospodarstvu in konkurenčne možnosti v bodočem razvoju

    		  

    Letalski promet v Sloveniji, razvoj in pomen

    Poznajo razvoj in stanje letalskega prometa in možnosti razvoja

    Ugotovijo pomen letalskega prometa, vlogo slovenskega prevoznika v tem delu Evrope   

    		 

    Ostale oblike prometa v Sloveniji

    Dijaki poznajo poštni, cevni, žični in informacijski promet v Sloveniji

    Dijaki analizirajo ostale oblike prometa in njihovo vlogo v Sloveniji

    		 

    Vloga prometa kot gospodarske dejavnosti v slovenskem gospodarstvu 

    Dijaki poznajo učinke prometa pri številu zaposlenih, in ustvarjenem prihodku v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi

    Dijaki analizirajo gospodarske učinke prometne dejavnosti in vlogo prometa v našem razvoju 

    		 

    PROMETNA GEOGRAFIJA EVROPE

    		      

    Geografske značilnosti Evrope in naravnogeografske regije v njej

    Dijaki znajo opisati temeljne prirodnogeografske značilnosti Evrope našteti geografske regije in  prirodne pogoje za razvoj prometa

    Analizirajo prirodne pogoje in politično ureditev Evrope in njun vpliv na razvoj in povezanost prometnih omrežij v Evropi 

    		 

    Geografsko prometni položaj Evrope v svetu, najpomembnejše prometne smeri, transregionalni in regionalni prometni tokovi

    Dijaki poznajo prometnogeografsko lego Evrope s svetovnem merilu in najpomembnejše prometne tokove

    Dijaki ocenijo geografsko lego Evrope v svetu, ugotavljajo prednosti posameznih delov Evrope pri vključevanju v svetovne prometen tokove in pojasnijo vzroke za različno razvitost  

    		 

    Politično in gospodarsko povezovanje  v Evropi, pomen prometa

    Dijaki obnovijo znanje o političnem razvoju Evrope v 20. stol. in vlogi prometa v povezovanju regij

    Dijaki  ocenijo vpliv političnega razvoja Evrope pri razvoju prometnega omrežja in pomen prometa v sodobnem evropskem gospodarstvu

    		 

    Pregled razvitosti posameznih prometnih panog v medmorski Evropi: cestni, železniški, pomorski, letalski promet 

    Dijaki poznajo razvitost posameznih prometnih panog, njihove prednosti in pomanjkljivosti, posamezna prometna omrežja, nosilce posameznih prometnih panog v Evropi

    Dijaki analizirajo prometno omrežje Evrope, razvoj novih prometnih panog in pomen prometa pri povezovanju evropskih regij oziroma držav

    		 

    Ostale oblike prometa v Evropi, najpomembnejša prometna vozlišča 

    Dijaki poznajo ostale oblike prometa v Evropi

    Ocenjujejo bodoči razvoj drugih prometnih panog

    		 

    Prometno omrežje vzhodne Evrope, glavni prometni tokovi

    Spoznajo prometno omrežje vzhodne Evrope in glavne prometne tokove in smeri 

    Analizirajo razvitost in gostoto prometnega omrežja vzhodne Evrope in njegov vpliv na razvitost ostalega gospodarstva

    		  

    Pregled razvitosti posameznih prometnih panog vzhodne Evrope in prometna povezanost z medmorsko Evropo in deželami Daljnega vzhoda

    Poznajo razvitost prometa glede na ostale pokazatelje – zaposleni, prihodek in povezanost prometnih omrežij

    Ugotavljajo stopnjo razvitosti prometa in vzroke za sedanje stanje povezanosti prometnega omrežja vzhodne Evrope z medmorsko Evropo in deželami Daljnega vzhoda 

    		 

    Ostale oblike prometa v vzhodni Evropi

    Poznajo razvitost drugih prometnih oblik s posebnim poudarkom na cevovodih

    Ugotavljajo pogoje za razvoj ostalih oblik prometa in perspektivnost razvoja

    		 

    4. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    Preverjanje in ocenjevanje znanja je najbolj občutljiva in za dijake ter starše najpomembnejša faza učiteljevega vzgojno-izobraževalnega dela, ki od učitelja zahteva veliko znanja ne le iz stroke, ampak predvsem tudi iz didaktike in psihologije. Vsebina in način preverjanja in ocenjevanja  vpliva na to, kaj se bodo dijaki učili,  koliko se bodo učili in s kakšno vnemo. Od učiteljevega vrednotenja znanja dijakov je odvisno, ali bo znanje ostajalo le na ravni reprodukcije ali pa bodo dijaki poskušali snov tudi razumeti,  znanje pa uporabiti za reševanje nalog v šoli in v vsakdanjem življenju. Pri preverjanju in ocenjevanju učitelj pridobiva povratno informacijo o vrednotah in stališčih dijakov (odnos do okolja, strpnost in spoštovanje različnosti) ter vpliva nanje. Preverjanje znanja dijakov je za učitelja hkrati tudi barometer njegove uspešnosti pri poučevanju.

    Prav zato mora učitelj posvetiti preverjanju in ocenjevanju znanja veliko pozornosti,  ter dobro poznati zakonodajo na tem področju. Opozarjamo na velik pomen utrjevanja in preverjanja znanja, preden učitelj znanje dijakov tudi oceni. Kvaliteta preverjanja in ocenjevanja znanja bo na najvišji kakovostni ravni z upoštevanjem  strokovnih  didaktičnih načel pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kot so: uporaba različnih pristopov, metod, načinov in oblik, upoštevanjem individualnih posebnosti učencev, doslednost, objektivnost, strpnost, načrtovanost in  javnost ocenjevanja.

    V vsakem ocenjevalnem obdobju mora dijak dobiti najmanj dve oceni od katerih mora biti  ena pisna in ena ustna. (Pravilnik govori, da mora biti ena ustna, druge pa so lahko tudi likovni, tehnični, praktični izdelki, nastopi in projektno delo).

    5. OBLIKE IN METODE DELA PRI POUKU GEOGRAFIJE

    Kot obliko pouka geografije s tem učnim načrtom posebej utemeljujemo tudi ekskurzije in kot metodo terensko delo, ki omogočajo dijakom pridobivati znanje, sposobnosti in vrednote na primarnih lokacijah v bližnji ali daljni okolici šole. To so priložnosti, ko dijaki najlaže povezujejo teorijo s prakso ter spoznavajo in prepoznavajo vzročno-posledične zveze med procesi in pojavi v naravnem in družbenem okolju.

    Terensko raziskovanje je tista metoda pouka, kjer se dijaki urijo v uporabi preprostih raziskovalnih metod, kot so opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje, primerjanje, razvrščanje, umeščanje, analiziranje, sintetiziranje in poročanje. Učitelj ga organizira med rednimi urami na primernih lokacijah v bližini šole, ki tako dobijo status “geografskega laboratorija”. Druge priložnosti za terensko delo so interesne dejavnosti, projektno delo in geografske oziroma interdisciplinarne ekskurzije v slovenske pokrajine.

    Geografske  ekskurzije so krajše, usmerjene v domačo regijo. Dijaki tu pridobivajo predvsem geografske pojme ter spoznavajo pojave in procese.

    Celodnevne ekskurzije so interdisciplinarne, usmerjene v spoznavanje naravnogeografskih enot Slovenije, kulturnozgodovinskih znamenitosti  in spoznavanje prometnega omrežja Slovenije, prometnih vozlišč in posameznih prometnih panog.   Vsako leto planiramo ekskurzijo najmanj v eno geografsko regijo tako, da v  dveh letih dijaki spoznajo najbolj tipične elemente vseh štirih.

    Poti ekskurzij načrtujejo aktivi učiteljev geografije skupaj z drugimi predmeti (zgodovine, sociologije,  maternega jezika in strokovnih predmetov), ki skupaj določijo in uskladijo cilje, vsebino in  pot ekskurzije.

    Program ekskurzij je sestavni del letnega delovnega načrta šole, za njegovo kakovostno  uresničevanje pa je odgovoren celoten učiteljski zbor.

    Na ekskurzijah v slovenske pokrajine dijaki  razvijajo prostorske predstave, utrjujejo geografske pojme tako, da od blizu opazujejo in  proučujejo pokrajino in se v stroki seznanjajo z razvitostjo posameznih prometnih panog v naši državi. Ob spoznavanju in doživljanju lepot naše naravne in kulturne, dediščine ter ob srečevanju z ljudmi razvijajo  ljubezen do domovine in zavest pripadnosti našemu narodu.

    Učitelj geografije v sodelovanji z učitelji strokovnih predmetov  dijake pred odhodom na ekskurzijo dobro pripravi. Seznani jih s cilji in potjo ekskurzije. Dijakom razdeli zadolžitve, ki lahko obsegajo pripravo dela poti po literaturi, poročanje v avtobusu, anketiranje domačinov na določenih lokacijah, nabiranje vzorcev kamnin ipd.

    Spoznavne cilje pouka na terenu učitelj najbolje uresničuje z metodo dela z zemljevidom (orientacija, spremljanje in označevanje poti na zemljevidu), vodenim opazovanjem na izbranih lokacijah, kjer dijaki izpolnjujejo naloge z delovnega lista. Delovne liste z ekskurzij dijaki nato zbirajo v posebni mapi.

    Po vrnitvi učitelj preveri, v kolikšni meri so bili uresničeni cilji ekskurzije.