KATALOG ZNANJA

KEMIJA

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

140 ur

Določil SSRSSI na 25. seji, 11. 2. 1999

 


VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA KEMIJA

2. TEMELJNA NAČELA UČNEGA NAČRTA

3. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

3.1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

3.2. OPERACIONALIZACIJA SPLOŠNIH CILJEV

3.3. VSEBINE KEMIJE ZA 140 UR

3.4. IZBIRNI PROGRAMI KEMIJE (dijaki izberejo eno od tem)

3.5. JEDERNI VSEBINSKI SKLOPI

3.6. IZBIRNE VSEBINE

4. STANDARDI ZNANJ

5. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA 

5.1. STRATEGIJA IZVAJANJA IZBIRNIH VSEBIN

6. MEDPREDMETNE POVEZAVE

7. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA 

8. LITERATURA IN DRUGI VIRI 

9. IZVEDBENI NAČRT


1. OPREDELITEV PREDMETA KEMIJA

Kemija je temeljna naravoslovna veda, za katero je značilna eksponentna rast informacij in podatkov, ki je pogojena z eksperimentalno podprtim raziskovalnim delom in s hitrim prenosom raziskovalnih dosežkov v prakso. Kemija je interdisciplinarno povezana z drugimi naravoslovnimi strokami, na njenih spoznanjih pa temelji tudi kemijska in sorodna industrija, ki je ključni element rasti kapitala in zato močno vpliva tako na ekonomske, kakor tudi socialne odnose v družbi. Kemija ima kot šolski predmet ključno nalogo razvijati procese naravoslovne kulture: (1) opazovanje in opisovanje pojavov, (2) sposobnost osmišljanja opažanj in (3) sposobnost komuniciranja. Z razvijanjem kemijskih pojmov uresničujemo štiri ključne stebre izobraževanja v novem tisočletju: (1) učiti se, da bi vedeli, (2) učiti se, da bi znali uporabljati, (3) učiti se za celovito osebnostno rast, (4) učiti se za skupno življenje. Ključni poudarki pri pouku kemije so na sistematičnem zbiranju podatkov, na prikazu soodvisnosti med temeljnim kemijskim znanjem in možnimi aplikacijami ter ekonomijo. V srednji šoli se dijaki izpopolnijo v sposobnosti komuniciranja infomacij v kemijskem jeziku in v skrbi za varnost pri delu ter podrobneje spoznajo pomen kemije in kemijske industrije pri zagotavljanju trajnostnega razvoja.

Pri uvajanju kemije v šoli moramo skrbeti za razvoj celovite osebnosti, ki jo opredeljujejo kritičnost, kreativnost, poštenost, vedoželjnost, svoboda misli in besed ter sposobnost preseganja dogem. Druga ključna funkcija kemije je razvijanje spoznavnih procesov pri učencih na osnovi opredeljevanja pojmov, razvrščanja primerov za pojme na osnovi lastnosti, razvijanje sposobnosti napovedovanja lastnosti, prepoznavanje soodvisnosti na osnovi ustreznih predstavitev znanja in posploševanje ter povezovanje s teorijo. Pri tem je ključna vizualizacija za povezovanje makroskopskih opažanj z mikroskopsko razlago.

Da bi lahko uresničevali naloge kemije kot šolskega predmeta, mora biti pouk nujno zasnovan na eksperimentalni osnovi. Pri razumevanju kemije je pomembna tako vsebina (dejstva, pojmi, modeli, teorije), kot tudi metode, s katerimi pridobivamo znanje. Bistvena značilnost metod poučevanja kemije so aktivnosti, s pomočjo katerih:

dijaki spoznavajo določeno vsebino ali pa lahko rešijo problem;

analizirajo empirične podatke, ki jih dobijo na osnovi eksperimenta ali pa s študijem virov informacij in razvijajo ob pomoči učitelja nove pojme, odkrivajo povezave med njimi in jih povezujejo v pravila.

Pri izboru dejstev in pojmov, ki jih posredujemo dijakom, je pomembno, da nadgrajujemo pojme, ki so jih že spoznali v osnovni šoli. Le-te v srednji šoli razširimo in poglobimo s primeri, ki so povezani z osnovno stroko srednješolskega programa. S takim pristopom povezujemo kemijsko znanje osnovne in srednje šole. Povezovanje primerov za kemijske pojme z življenjem je tudi v srednji šoli bistvena naloga profesorja kemije, ki mora imeti na voljo čim več informacij, iz različnih virov, od knjig in revij, pa do sodobnih v obliki zgoščenk, baz podatkov dostopnih linijsko ali na medmrežju (INTERNET). Da bi učiteljem kemije olajšali iskanje podatkov na medmrežju smo zasnovali Slovensko kemijsko izobraževalno mrežo KemInfo, ki je dostopna na naslovu: http://www2.arnes.si/~supddoln/keminfo.

2. TEMELJNA NAČELA UČNEGA NAČRTA

  • program kemije za srednje šole je vsebinsko zasnovan tako, da so izbrane vsebine nadgradnja nekaterih osnovnošolskih vsebin in ne njihovo podvajanje,

  • program je na določenih delih vsebinsko integriran, kar pomeni, da se pri obravnavi temeljnih kemijskih pojmov povezujejo primeri iz anorganske in organske kemije,

  • program je podan sintezno v 4 sklopih, na katere se navezujejo izbirne vsebine,

  • program omogoča notranjo diferenciacijo pouka in zagotavlja avtonomijo šole in profesorja s tem, da poleg jedrnih vsebin ponuja tudi izbirne vsebine, za katere se odloči šola ali profesor kemije po svoji lastni presoji in nagnjenjih,

  • izbirno vsebino, oziroma dele izbirnih vsebin ponudijo učitelji dijakom ali pa se za izbirno vsebino odločijo dijaki in jo obdelajo kot seminarsko nalogo,

  • poudarjena je vloga eksperimenta, informacijske tehnologije ter komunikacije pri iskanju, zajemanju, shranjevanju, analizi in sintezi kemijskih podatkov in informacij,

  • metodološki pristopi spodbujajo spoznavne procese in poudarijo soodvisnost med razvojem znanstvene misli in socialnimi ter zgodovinskimi danostmi,

  • poudarjen je pomen kemije in kemijske industrije za večanje kakovosti življenja,

  • poudarjena je vloga kemije za varnost, zdravje in okolje.

    3. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    3.1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

    Pri pouku kemije razvijamo naslednje procese:

    1. Sistematično zbiranje podatkov in informacij.

    2. Sposobnost komuniciranja kemijskih informacij.

    3. Pomen kemije za trajnostni razvoj.

    4. Pomen eksperimenta pri kemiji.

    5. Skrb za  varnost pri delu .

    3.2. OPERACIONALIZACIJA SPLOŠNIH CILJEV

    1.   Sistematično zbiranje podatkov in informacij

    Dijaki:

  • dopolnjujejo in poglabljajo osnovnošolsko znanje kemije, razvijajo razumevanje in spretnosti na osnovi reševanja praktičnih problemov in eksperimentalnih opažanj ob uporabi virov informacij,

  • spoznavajo načine iskanja  in vrednotenja kemijskih in sorodnih informacij iz različnih virov (zlasti računalniško čitljivih),

  • spoznavajo uporabo informacijske tehnologije za zbiranje, shranjevanje, iskanje in predstavitev informacij,

  • uporabljajo kvantitativen pristop pri opisovanju kemijskih procesov.

    2.   Sposobnost komuniciranja v kemiji

    Dijaki:

  • spoznavajo kemijsko terminologijo, simbole, formule in se navajajo na njeno uporabo pri opisovanju kemijskih pojavov in procesov,

  • znajo uporabljati SI enote,

  • spoznavajo, kako predstaviti kemijske informacije v simbolni obliki.

    3.   Pomen kemije za trajnostni razvoj

    Dijaki:

  • povezujejo kemijsko znanje in razumevanje z dogajanji v naravi in s stvarmi, ki so v vsakdanji rabi,

  • spoznajo vlogo in pomen kemije za zagotavljanje boljše kvalitete življenja,

  • spoznavajo, kako povezati kemijsko znanje in razumevanje s skrbjo za okolje,

  • spoznajo pozitivne učinke in slabosti tehnološkega napredka na okolje,

  • na izbranih primerih spoznavajo moč in omejitve znanosti pri reševanju tehnoloških, socialnih in okoljskih problemov ter spoznavajo etične dileme, ki so povezane s temi odločitvami.

    4.   Skrb za zdravje in varnost

    Dijaki:

  • uporabljajo informacijske vire za oceno nevarnosti pri delu z neznanimi snovmi v šolskem laboratoriju in v svojem ožjem in širšem okolju (zlasti doma),

  • spoznavajo, kako smotrno upravljati z delovnim okoljem in opremo.

    5.   Pomen eksperimenta pri kemiji

    Dijaki:

  • dijaki spoznajo eksperiment kot pomemben vir podatkov in informacij,

  • spoznajo pomen eksperimenta za potrjevanje hipotez,

  • se naučijo opazovati potek eksperimenta in poznajo načine zapisovanja opažanj (tabele, grafi),

  • na posameznih primerih spoznavajo načine analize opažanj, postavljanje zaključkov in vrednotenje zaključkov.

    3.3. VSEBINE KEMIJE ZA 140 UR

    Jedrni vsebinski sklop

    1. Gradniki snovi

    1.1 Zgradba atoma in periodni sistem

    1.2 Povezovanje gradnikov.

    1.2.1 Kemijska vez.

    1.2.2 Molekulske vezi.

    2. Spremembe

    2.1. Energijske spremembe.

    2.1.1 Kemijska reakcija kot energijska sprememba.

    2.2. Potek kemijske reakcije.

    2.2.1 Hitrost kemijske reakcije.

    2.2.2 Ravnotežje v vodnih raztopinah.

    2.2.2.1 Kisline, baze, soli.

    2.2.2.2 Redoks reakcije.

    3. Elementi v periodnem sistemu

    3.1. Področja v periodnem sistemu.

    3.2. Nekovine.

    3.3. Kovine.

    4. Pomen in vloga organskih spojin za življenje

    4.1. Ogljikovodiki in halogenirani derivati.

    4.2. Lipidi in površinsko aktivna sredstva.

    4.3. Ogljikovi hidrati in proteini.

    3.4. IZBIRNI PROGRAM KEMIJE

    Dijaki izberejo eno od tem.

    Tehnologija

    1.   Pridobivanje aluminija z elektrolizo glinice.

    2.   Silicij in polprevodniki.

    Kemija okolja

    1.   Onesnaževala.

    2.   Onesnaževanje zraka.

    3.   Ozonska luknja.

    4.   Onesnaženost vode in viri pitne vode.

    5.   Odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije.

    Izbrana poglavja organske kemije

    1.   Vonj in dišave.

    2.   Antibiotiki.

    3.   Barva in barvila.

    4.   Polimeri.


    • 3.5. VSEBINA KEMIJE - jedrni vsebinski sklopi

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    1. Gradniki snovi

     

     

     

     

    1.1 Zgradba atoma in periodni sistem

     

     

     

  • Dijaki naj:

  • opredelijo delce v atomu glede na njihov relativni naboj in relativno maso;

  • razložijo pomen in zvezo med atomskim in masnim številom, definirajo izotope;

  • spoznajo razporeditev elektronov po energijskih nivojih (lupine ) v atomih reprezentativnih elementov;

  • razumejo razporeditev elementov v periodnem sistemu kot posledico zgradbe njihovih atomov;

  • spoznajo periodično spreminjanje izbranih fizikalnih lastnosti elementov po skupinah in periodah na osnovi zgradbe njihovih atomov;

  • ·    spoznajo sodobno definicijo relativne atomske mase.

    		•

  • reševanje nalog, ki povezujejo atomsko in masno število;

  • reševanje nalog, ki povezujejo položaj elementa v periodnem sistemu in razporeditev elektronov v atomu;

  • razvrščanje vrednosti atomskih radijev;

    		•

    Zgradba elektronske ovojnice

    1. Definiranje lupin;

    2. Razvrščanje elektronov v lupinah reprezentativnih elementov.

    Zgradba periodnega sistema

    Povezava med razporeditvijo elektronov v atomu elementa in njegovim položajem v periodnem sistemu.

    Periodičnost fizikalnih lastnosti

    3. Opredelitev atomskega radija in njegovo spreminjanje v skupini in periodi

    4. Spreminjanje kovinskega značaja elementov po skupini in periodi

    Relativna atomska masa.

    Ponovitev pojmov: osnovni delci, atomsko in masno število, izotopi.

    Periodna sistema v tabelarični in računalniški obliki.

    Preglednice velikosti atomov in ionov elementov.

    Reševanje nalog in enostavnih problemov.

    Slike atomov (STM).

    Multimedijske enote in medmrežje.

    fizika

    zgodovina

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    1.2 Povezovanje gradnikov

     

     

     

     

    1.2.1 Kemijska vez

     

     

     

     

    Dijaki naj znajo:

  • definirati ionsko in kovalentno vez;

  • spoznajo zgradbo ionskih kristalov na primeru natrijevega klorida;

  • razlikovati in določiti vezne in nevezne elektronske pare v strukturnih formulah enostavnih molekul;

  • na osnovi odboja veznih in neveznih elektronskih parov razložiti obliko enostavnih molekul;

  • razložiti zgradbo kovalentnih kristalov na primeru diamanta;

  • spoznajo kovinsko vez.

    		•

  • gradnja in uporaba modelov;

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanj v povezavi s prevladujočo vrsto vezi v spojini;

    		•

    Vrste vezi

    1. Ionska vez, ionski kristali,

    2. Kovalentna vez, kovalentni kristali.

    Kovinska vez

    3. Značilnosti kovinske vezi,

    4. Kovinski kristali.

    Zgradba trdnih snovi in fizikalne lastnosti.

    Ponovitev pojmov: ionska vez, kovalentna vez, fizikalne lastnosti snovi z ionsko in kovalentno vezjo.

    Eksperimenti za ponazoritev značilnih fizikalnih lastnosti snovi s posamezno vrsto vezi.

    Uporaba modelov za prikaz ionskega kristala natrijevega klorida, kovalentnega kristala diamanta.

    Medmrežje.

     

    1.2.2 Molekulske vezi

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • definirajo molekulske vezi;

  • znajo sklepati o polarnosti molekul na osnovi polarnih vezi in oblike molekul;

  • razumejo vpliv molekulskih vezi na fizikalne lastnosti snovi;

  • spoznajo vodikovo vez in njen vpliv na fizikalne lastnosti snovi.

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanj z medmolekulskimi silami;

  • uporaba modelov molekulskih kristalov.

    		•

    Medmolekulske sile

    1. Vrste medmolekulskih sil.

    2. Molekulski kristali.

    Vodikova vez
    in fizikalne lastnosti snovi; voda, amoniak, alkoholi.

    Modeli molekulskega kristala joda ali ogljikovega dioksida in model za prikaz vodikovih vezi v vodi.

    Eksperiment: amonijakov vodnjak, vplivi na topnost, vrelišče.

    Molekulske vezi in vodikove vezi ponazorimo na primerih iz anorganske in organske kemije.

    fizika

    biologija

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    2. Spremembe

     

     

     

     

    2.1 Energijske spremembe

     

     

     

     

    2.1.1 Kemijska reakcija  kot energijska sprememba

     

     

     

    Dijaki naj:

  • opredelijo  eksotermne in endotermne reakcije;

  • spoznajo in znajo uporabljati energijski diagram.

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanj na osnovi energijskih sprememb;

    		•

    1. Standardna reakcijska entalpija.

    2. Energijski diagram.

    Eksperimenti

    1. Reakcija kalcijevega oksida v vodi, eksotermna reakcija.

    2. Reakcija med amonijevim kloridom in barijevim hidroksidom, endotermna reakcija.

    3. Entalpija reakcije med cinkom in vodno raztopino bakrovega(II) sulfata.

    4. Sežigna entalpija etanola.

    Uporaba tabel za vrednosti entalpij.

    fizika

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    2.2 Potek kemijskih reakcij

     

     

     

     

    2.2.1 Hitrost kemijskih reakcij

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • definirajo hitrost kemijske reakcije;

  • proučijo vpliv koncentracije in temperature na hitrost kemijske reakcije;

  • opredelijo aktivacijsko energijo;

  • opredelijo katalizo in katalizatorje.

    		•

  • eksperimentalno delo.

    		•

    Hitrost kemijske reakcije

    1.   Hitrost kemijske reakcije in vplivi na njeno vrednost;

    2.   Aktivacijska energija;

    3.   Kataliza, katalizatorji.

    Eksperimenti

    4.   Vpliv koncentracije in temperature na hitrost reakcije med natrijevim tiosulfatom in klorovodikovo kislino

    5.   Homogena kataliza, reakcija med natrijevim oksalatom in kalijevim manganatom(VII) v prisotnosti manganovega sulfata(VI) kot katalizatorja

    6.   Heterogena kataliza, razpad vodikovega peroksida v prisotnosti manganovega(IV) oksida kot katalizatorja

    Učni filmi.

    Multimedijske enote.

    biologija

    tehnologija

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    2.2.2 Ravnotežja v vodnih raztopinah

     

     

     

    2.2.2.1 Kisline, baze, soli

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • definirajo kisline in baze v vodnih raztopinah po Bronsted - Lowryevi teoriji;

  • opredelijo pojem protolitskega ravnotežja;

  • znajo izračunati množinsko koncentracijo vodnih raztopin kislin in baz;

  • znajo izračunati pH vodnih raztopin kislin in baz;

  • znajo oceniti pH raztopine soli na osnovi jakosti kislin in baz iz katerih so soli nastale;

  • spoznajo primere nastanka netopnih soli pri reakcijah med elektroliti;

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov z zakonitostmi protolitskih ravnotežij, ionske reakcije;

  • reševanje nalog in enostavnih problemov, ki vključujejo računanje pH;

    		•

    Definicija kislin in baz v vodnih raztopinah po Bronsted – Lowryevi teoriji.

    Množinska koncentracija vodnih raztopin kislin in baz.

    pH, indikatorji.

    Reakcija nevtralizacije, titracija močne kisline z močno bazo.

    Hidroliza soli.

    Ionske reakcije.

    Ponovitev pojmov

    1. Opredelitev kislin in baz na osnovi reakcije oksidov z vodo.

    2. Opredelitev kislega in bazičnega značaja vodnih raztopin na osnovi pH.

    3. Poznavanje nevtralizacije kot reakcije med kislinami in bazami.

    4. Poznavanje osnov kemijske nomenklature kislin, baz in njihovih soli.

    5. Eksperimenti - delo dijakov

    6. Reakcije med kislinami in bazami.

    7. Hidroliza soli, merjenje pH.

    Primeri ionskih reakcij.

    Vključujemo primere iz anorganske in organske kemije.

    biologija

    okoljska vzgoja

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    2.2.2.2 Redoks reakcije

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • opredelijo pojme: oksidacija, redukcija, oksidant, reducent;

  • znajo urejati enostavne redoks reakcije;

  • poznajo galvanski člen kot vir istosmernega toka;

  • razlikujejo med galvanskim členom in elektrolitsko celico;

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov z zakonitostmi oksidacijsko - redukcijskih procesov;

  • reševanje nalog urejanje enostavnih redoks enačb;

    		•

    Redoks reakcije

    1. Oksidacija, redukcija, oksidant, reducent.

    2. Urejanje enostavnih redoks reakcij.

    3. Galvanski členi.

    Elektrolitske celice.

    Eksperimenti

    1. Raztapljanje kovin v klorovodikovi kislini.

    2. Priprava in merjenje napetosti Danielovega galvanskega člena.

    3. Elektroliza vode.

    4. Oksidativna in reduktivna razgradnja org. spojin.

    5. Oksidacija etanola (Alko test).

    Učni filmi

    1. Pridobivanje kovin z elektrolizo.

    2. Korozija in zaščita.

    fizika

    tehnologija

    3. Elementi v periodnem sistemu

     

     

     

     

    3.1 Področja v periodnem sistemu

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • razdelijo periodni sistem v področja glede na polnjenje vrste orbital z valenčnimi elektroni;

  • spoznajo, da imajo elementi v s, p, d in f področju nekatere skupne lastnosti;

    		•   

    Področja elementov v periodnem sistemu

    1. s, p, d in f področje.

    2. Značilnosti elementov v posameznem področju.

    Periodni sistem v tabelarični in računalniški obliki.

    Učni filmi.

    		  

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI – AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    3.2. Nekovine

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • opredelijo značilne nekovinske lastnosti;

  • opredelijo značilnosti halogenov;

  • opredelijo značilnosti žvepla in njegovih spojin;

  • opredelijo značilnosti dušika in fosforja ter njihovih spojin.

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov;

  • reševanje enostavnih problemov;

    		•

    Značilnosti nekovin

    1. Glavni tipi spojin.

    2. Fizikalne in kemijske lastnosti.

    VII. skupina, halogeni

    1. Značilnosti skupine.

    2. Vodikovi halogenidi.

    VI. skupina

    1. Značilnosti skupine.

    2. Žveplo in njegove spojine.

    V. skupina

    1. Značilnosti skupine.

    2. Dušik in njegove spojine.

    3. Fosfor in njegove spojine.

    Eksperimenti

    Učni filmi

    tehnologija

    biologija

    3.3 Kovine

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • opredelijo bistvene značilnosti elementov I, II. skupine;

  • opredelijo značilnosti prehodnih elementov.

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov;

  • reševanje enostavnih problemov.

    		•

    Značilnosti elementov

    1. Glavni tipi spojin.

    2. Fizikalne in kemijske lastnosti.

    1. skupina

    2. Značilnosti skupine.

    3. Reakcije s kisikom in vodo.

    4. skupina

    1. Značilnosti skupine.

    2. Reakcije s kisikom.

    3. Trdota vode.

    Eksperimenti

    Učni filmi

    tehnologija

    geologija

    biologija

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    4. Pomen in vloga organskih spojin

     

     

     

     

    4.1 Ogljikovodiki in derivati

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • spoznajo pomen ogljikovodikov kot virov energije in surovin;

  • poznajo trende na področju razvoja novih pogonskih goriv in alternativnih virov energije (bioplin);

  • poznajo učinke uporabe ogljikovodikov na okolje;

  • poznajo vidike uporabe halogeniranih ogljikovodikov kot sredstev za zaščito rastlin;

  • poznajo učinke halogeniranih ogljikovodikov na okolje.

    		•

  • iskanje podatkov po različnih virih podatkov;

  • urejanje podatkov v tabele in grafe;

  • prepoznavanje relacij in zaključevanje o uporabni vrednosti informacij;

  • seminarska naloga o vplivih ogljikovodikov na okolje;

  • načrtovanje eksperimentov za ponazoritev biorazgradljivosti;

  • delo z modeli.

    		•

    1. Nafta, zemeljski plin vir ogljikovodikov.

    2. Bencin kot pogonsko gorivo.

    3. Uporaba goriv in učinki tople grede.

    4. Alternativni viri energije.

    5. Halogenirani ogljikovodiki kot topila, potisni plini, sredstva za gašenje in aktivne sestavine fitofarmacevtskih pripravkov, ozonska luknja.

    6. Problemi biorazgradljivosti in biokoncentracije halogeniranih C/H.

    Uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, medmrežja (INTERNET).

    Samostojno delo dijakov pri pripravi diskusijske ure: alternativni viri energije.

    Zasnova in izvajanje eksperimentov:

    1. gorenje, gašenje,

    2. kreking C/H,

    3. reakcija bromiranja nasičenih in nenasičenih C/H.

    Lastnosti in zgradba ogljikovodikov ponovimo iz programa OŠ.

    fizika

    biologija

    4.2 Lipidi in površinsko aktivna sredstva

     

     

     

    Dijaki naj:

  • poznajo definicijo lipidov in klasifikacijsko shemo lipidov in znajo opredeliti relacije na osnovi strukture;

  • poznajo delovanje površinsko aktivnih snovi;

  • poznajo vplive zgradbe detergentov na biorazgradljivost;

  • poznajo probleme onesnaževanja z detergenti;

  • poznajo uporabo maščob v prehrani in procese kvarjenja maščob;

  • poznajo funkcijo lipidov v živih sistemih.

    		•

  • iskanje podatkov po različnih virih;

  • urejanje podatkov v tabele in grafe;

  • prepoznavanje relacij in zaključevanje o uporabni vrednosti informacij;

  • načrtovanje eksperimentov

  • delo z modeli.

    		•

    1. Klasifikacijska shema lipidov.

    2. Masti in olja.

    3. Maščobe v prehrani.

    4. Kvarjenje maščob.

    5. Površinsko aktivne snovi.

    6. Funkcije lipidov v živih sistemih.

    Uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, medmrežja.

    Samostojno delo dijakov pri pripravi diskusijske ure: vpliv detergentov na okolje.

    Zasnova in izvajanje eksperimentov:

    1. lastnosti površinsko aktivnih spojin.

    2. vpliv dodatkov na lastnosti površinsko aktivnih sredstev.

    Učna tema je nadgradnja osnovnošolskega programa – maščobe.

    biologija

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    4.3 Ogljikovi hidrati in proteini

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • ponovijo zgradbo ogljikovih hidratov iz osnovne šole;

  • spoznajo klasifikacijsko shemo ogljikovih hidratov;

  • poznajo fotosintezo kot reakcijo pri kateri se svetlobna energija pretvarja v kemično;

  • poznajo funkcije ogljkovovih hidratov v organizmih;

  • poznajo aminokisline kot gradnike proteinov in proteidov;

  • poznajo pomen proteinov kot sestavin encimov;

  • poznajo probleme vezane na pomanjkanje proteinov in ogljikovih hidratov v prehrani.

    		•

  • iskanje podatkov po različnih virih podatkov;

  • urejanje podatkov v tabele in grafe;

  • prepoznavanje relacij in zaključevanje o uporabni vrednosti informacij;

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov;

  • delo z modeli.

    		•

    1. Klasifikacija strukturne značilnosti ogljikovih hidratov in delitev.

    2. Viri ogljikovih hidratov in funkcije v živih sistemih

    3. Fotosinteza.

    4. Zgradba proteinov in funkcija v živih organizmih.

    Uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, medmrežja.

    Zasnova in izvajanje eksperimentov:

    1. dokazne reakcije za ogljikove hidrate,

    2. encimska hidroliza škroba,

    3. dokazovanje aminokislin, dokaz peptidne vezi.

    biologija

    3.6. IZBIRNE VSEBINE

    TEHNOLOGIJA

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • spoznajo izbrana področja kemijske industrija in njihov vpliv na okolje;

  • spoznavajo tehnologijo pridobivanja izbranih snovi, vplive na izkoristek postopka in ekonomske vidike;

    		•

  • zbiranje podatkov;

  • branje tehnoloških shem;

  • povezovanje pogojev reakcije z izkoristkom reakcije;

  • ogled pridobivanja v industriji.

    		•

    Pridobivanje aluminija z elektrolizo glinice.

    Silicij in polprevodniki.

    Primer iz organske tehnologije.

    Ekskurzije v kemijske tovarne, elektroliza glinice, farmacevtske industrije.

    Učni filmi.

    Referati dijakov; plenarna predstavitev problema in delo v skupinah.

    Možna je izbira posameznih vsebinskih sklopov.

    tehnologija

     

    Kemija okolja

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • spoznajo onesnaževala in njihove lastnosti;

  • onesnaženje zraka in kisli dež; poglobijo znanje o onesnaženosti zraka in nastanka kislega dežja;

  • ozonska luknja;

  • spoznajo vzroke za nastanek ozonske luknje in posledice na življenje;

  • onesnaženost vode in viri pitne vode;

  • ovrednotenje onesnaženosti vode kot svetovni problem in spoznajo načine pridobivanja pitne vode;

  • odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije;

  • spoznajo odpadke, ki jih lahko uporabimo kot sekundarne surovine in sekundarne vire in načine uporabe;

  • biorazgradnja odpadkov;

  • spoznajo pogoje in načine biorazgradnje nekaterih odpadkov.

    		•

  • reševanje problemov;

  • zbiranje in urejanje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov;

  • postavljanje in preverjanje hipotez;

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov.

    		•

    Onesnaževala

    1. Klasifikacija.

    2. Kriteriji nevarnosti.

    Onesnaževanje zraka

    1. Glavni onesnaževalci zraka.

    2. Nastanek kislega dežja in njegov vpliv na okolje.

    Ozonska luknja

    1. Nastanek ozonske luknje.

    2. Vplivi ozonske luknje na življenje.

    3. Preprečevanje nastanka ozonske luknje.

    Onesnaženost vode in viri pitne vode

    1. Zaloge pitne vode in pridobivanje pitne vode.

    2. Preprečevanje onesnaženje voda.

    Odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije.

    Primeri uporabe odpadkov kot sekundarnih surovin in sekundarnih virov energije.

    Eksperimenti

    1. Merjenje in spremljanje pH padavin.

    2. Biorazgradnja izbranega odpadka.

    Učni filmi o okolju.

    Možna je izbira posameznih vsebinskih sklopov.

    biologija

    fizika

    okoljska vzgoja

     

    Vonj in dišave

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • spoznajo osnove delovanja kemijskih receptorjev pri človeku (kemijska in biološka osnova zaznavanja vonja);

  • spoznajo vpliv kemijske strukture spojin na zaznavanje vonja;

  • spoznajo eterična olja kot skupino naravnih zmesi;

  • spoznajo naravne vire eteričnih olj;

  • spoznajo metode pridobivanja eteričnih olj (na osnovi eksperimentov);

  • spoznajo pomen in uporabo eteričnih olj v prehrambeni, farmacevtski in kozmetični industriji.

    		•

  • prepoznavanje tipov organskih spojin v eteričnih oljih;

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov;

  • priprava zbirke rastlin (virov eteričnih olj) iz domačega okolja;

  • iskanje in uporaba podatkov z medmrežja za izdelavo seminarskih nalog;

  • seminarska naloga o izdelkih v domačem okolju, ki vsebujejo eterična olja.

    		•

  • Biokemijske osnove zaznavanja vonja in vpliv kemijske strukture spojin

  • Glavne skupine spojin v eteričnih oljih

  • Naravni viri eteričnih olj (živalski in rastlinski)

  • Metode pridobivanja eteričnih olj

  • Uporaba eteričnih olj v prehrambeni, farmacevtski in kozmetični industriji.

    		•

    Eksperimenti

    1. Prag zaznavnosti vonja (standardiziran eksperiment).

    2. Sinteza izbranih estrov.

    3. Topnost in polarnost eteričnih olj.

    4. Ekstrakcija eteričnih olj iz rastlinskih virov (glede na letni čas in okolje).

    Uporaba računalniške multimedijske predstavitve.

    Uporaba zbirke vzorcev.

    Uporaba medmrežja.

    biologija

    zgodovina

    umetnost

    religije in etika

     

    Antibiotiki

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Učenci naj:

  • spoznajo zgodovino uporabe antibiotičnih snovi in njihovega načrtnega pridobivanja;

  • spoznajo načine klasifikacije antibiotikov glede na izvor, način pridobivanja, učinek, spekter delovanja;

  • spoznajo načine delovanja antibiotikov in problem razvoja rezistence pri mikroorganizmih;

  • prepoznavajo glavne kemijske skupine antibiotikov in bistvene strukturne elemente izbranih spojin;

  • spoznajo gospodarski pomen in uporabo antibiotikov.

    		•

  • prepoznavanje strukturnih elementov antibiotičnih spojin;

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov;

  • iskanje in uporaba podatkov z medmrežja za izdelavo seminarskih nalog;

  • seminarska naloga o domačih zdravilnih rastlinah z antibiotičnim učinkom;

  • obisk farmacevtske tovarne ali lekarne.

    		•

    Zgodovina uporabe antibiotičnih snovi.

    Razvoj antibiotikov

    Načini klasifikacije antibiotikov.

    Načini delovanja antibiotikov na mikroorganizme.

    Glavne kemijske skupine antibiotikov z značilnimi predstavniki.

    Rezistenca mikroorganizmov na antibiotike in njen razvoj.

    Pomen in uporaba antibiotikov.

    Eksperimenti

    1. Inhibicija rasti mikroorganizmov s kovinami.

    2. Inhibicija rasti mikroorganizmov s plesnimi.

    3. Inhibicija rasti mikroorganizmov z antibiotiki.

    Uporaba računalniške multimedijske predstavitve.

    Uporaba medmrežja.

    biologija

    zgodovina

    zdravstvena vzgoja

     

    Barva in barvila

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • spoznajo in preizkusijo možnosti iskanja literature za področje barvil v specializiranih knjižnicah;

  • spoznajo in preizkusijo strategije za iskanje tekstovnih in grafičnih podatkov ter fotografij za tematiko barvil prek medmrežja;

  • se naučijo kritično oceniti pridobljene informacije, jih analizirati in oblikovati v zaključke;

  • pripravijo načrt za izolacijo in identifikacijo izbranih naravnih barvil.

    		•

  • delo z literaturo;

  • delo z Internetom (zlasti baze podatkov);

  • prepoznavanje relacij med strukturo kemijskih spojin in obarvanostjo;

  • prepoznavanje sorodnosti in razlik med skupinami barvil, strukturiranje v sisteme;

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov (sinteza in/ali izolacija barvil, barvanje in obtojnost barvil);

  • priprava urejene učne zbirke za področje barvil (fotografije, uporabni tržni izdelki, umetniški izdelki);

  • ekskurzija.

    		•

    Kemijska zgradba in obarvanost spojin.

    Glavne skupine in predstavniki naravnih in sintetičnih barvil / pigmentov.

    Pomen naravnih barvil v fizioloških procesih.

    Priprava načrta za sintezo ali izolacijo barvila.

    Uporaba barvil in pigmentov v industriji in vsakdanjem življenju.

    Barvila skozi zgodovino.

    Barva in barvila v oblikovanju in umetnosti.

    Učitelj dijaka usmerja v samostojno delo: analizo literature, iskanje dodatnih informacij, primerjave in kritično oceno podatkov, prepoznavanje strukturnih sorodnosti in razlik, načrtovanje eksperimentov.

    Osnovni viri informacij so enciklopedije, specializirane monografije, članki, baze podatkov in slik ter drugi viri, ki so dostopni preko medmrežja.

    Za naravna barvila je primerna računalniška multimedijska predstavitev Barva in naravna barvila.

    biologija

    fizika

    zgodovina

    umetnost

     

    Polimeri

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • poznajo značilne organske molekule, ki tvorijo poliadicijske in polikondenzacijske polimere;

  • znajo opredeliti ponavljajočo se enoto v polimeru;

  • poznajo primer poliadicijske polimerizacije;

  • poznajo primer kondenzacijske polimerizacije;

  • znajo iz lastnosti polimerov sklepati na uporabo;

  • poznajo pomen in uporabo polimerov v različnih dejavnostih in okoljske probleme, ki so vezani na uporabo polimerov.

    		•

  • načrtovanje izvedbe eksperimentov;

  • beleženje rezultatov;

  • iskanje relacij med zgradbo substratov, pogoji reakcije in produkti ter njihovo uporabnostjo;

  • zapisovanje reakcij z reakcijskimi shemami in postopno povezovanje reakcijskih shem;

  • priprava seminarskih nalog

  • iskanje informacij po bazah podatkov za prepoznavanje trendov.

    		•

    Klasifikacija polimerov na poliadicijske in polikondenzacijske.

    Radikalska ali kislinsko/bazično katalizirana poliadicija.

    Polikondezacija:

    1. poliamidi.

    2. poliestri.

    3. študij vpliva zamreženosti na lastnosti poliestra.

    Uporaba polimerov in problemi okolja.

    Eksperimenti

    1. Študij pogojev nabrekanja poliadicijskega polimera Agrogela v različnih topilih in raztopinah elektrolitov.

    2. Sinteza najlona.

    3. Sinteza različno premreženih poliestrov in študij vplivov zamreženja na lastnosti.

    Uporaba zgoščenk z lastnostmi polimerov, uporaba medmrežja.

    Osnovna šola (9. razred) – polimeri.

    4. STANDARDI ZNANJ

    Za oceno zadostno mora dijak:

  • znati ob pomoči učitelja z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali poiskati podatke iz literature in jih predstaviti v naprej pripravljeni tabeli,

  • poznati definicije pojmov jedrnih vsebin,

  • poznati simbole za ključne elemente jedrnega vsebinskega sklopa,

  • poznati pomen formul za ključne spojine jedrnega sklopa,

  • znati ob pomoči učitelja zapisati kemijske spremembe jedrnega sklopa z enačbo in poznati osnovne reakcijske sheme za opis pretvorb organskih molekul,

  • znati ob pomoči učitelja reševati preproste računske naloge,

  • poznati osnovna načela varnega ravnanja s snovmi, ki jih obravnavamo v sklopu jedrnega vsebinskega sklopa.

    Za oceno dobro mora dijak:

  • znati izvajati eksperimente po navodilih,

  • znati iskati in urejati podatke v tabele in grafe,

  • prepoznati vzorce v podatkih,

  • poznati definicije pojmov jedrnih vsebin,

  • poznati simbole elementov, ki so vključeni v jedrni vsebinski sklop,

  • znati zapisovati formule spojin, ki so vključene v jedrni vsebinski sklop,

  • znati samostojno reševati preproste računske naloge,

  • znati samostojno zapisati kemijske spremembe z enačbami in poznati osnovne reakcijske sheme za opis pretvorb organskih molekul,

  • poznati glavne uporabe in funkcije elementov in spojin jedrnega vsebinskega sklopa,

  • poznati vplive snovi na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami.

    Za oceno prav dobro mora dijak :

  • znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente,

  • znati samostojno iskati podatke v literaturi,

  • samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki in prepoznavati vzorce,

  • znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin,

  • znati reševati računske naloge in probleme,

  • znati opisovati tudi zahtevnejše kemijske spremembe z enačbami,

  • poznati  glavne vplive snovi in kemijskih sprememb na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami,

  • obvladati del ene izbirne vsebine, ki ga predstavi kot seminarsko nalogo.

    Za oceno odlično mora dijak:

  • znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi skupino,

  • samostojno poiskati informacije po različnih virih,

  • samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki, postavljati hipoteze,

  • znati povezovati ekseprimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin,

  • znati samostojno reševati naloge in probleme,

  • znati posploševati lastnosti na novih primerih,

  • znati predstaviti z enačbami tudi zahtevnejše kemijske spremembe,

  • poznati soodvisnost med družbenim razvojem in dosežki kemije,

  • poznati vplive snovi na okolje,

  • znati varno eksperimentirati in ravnati s snovmi in aparaturami in skrbeti za varnost sošolcev,

  • obvladati vsaj del ene izbirne vsebine, ki pa jo obdela tako dobro, da jo lahko predstavi sošolcem.

    5. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

    Pri posredovanju kemijskih pojmov izhajamo iz znanja, ki so ga dijaki pridobili v osnovni šoli. Pred začetkom vsakega obravnavanega sklopa naj dijaki ponovijo vsebino iz osnovnošolskega programa. Pri tem je zelo pomembno, da postanejo soodgovorni za svoje znanje. Pri nadgrajevanju pojmov navajamo dijake na samostojno iskanje lastnosti posameznih pojmov tako v virih podatkov, kakor tudi na osnovi eksperimentalnih opažanj. Eksperiment ima v šoli dvojno vlogo. Z eksperimentom preučujemo lastnosti snovi, pridobivamo podatke, jih urejamo, ugotavljamo soodvisnosti med konstantami in spremenljivkami in  postavljamo raziskovalne hipoteze. Po drugi strani pa nam eksperiment služi za preverjanje raziskovalnih hipotez in teorij. V šoli pokažemo obe vlogi eksperimenta. Pomembno je, da učitelj skupaj z dijaki načrtuje izvedbe eksperimentov, tako je dijak v središču procesa izobraževanja in je za svoj uspeh neposredno tudi odgovoren. Sodelovanje dijakov pri zasnovi eksperimentov je pomembno tudi pri demonstracijskih eksperimentih, ki jih praviloma izvaja učitelj ali pa jih pokaže kot video posnetke.

    Pri nadgrajevanju splošnih kemijskih pojmov ne razlikujemo med anorgansko in organsko kemijo, ampak obravnavamo primere tako iz enega, kakor tudi drugega področja.

    Učno snov predstavimo dijakom problemsko, vendar naj bo problem vezan na njihove interese. Na začetku ure učitelj za obravnavani vsebinski sklop našteje nekaj vprašanj, na katere bo skušal skupaj z dijaki v učni uri poiskati primerne odgovore. Pri zasnovi eksperimentov ne smemo pozabiti, da pojme razvijamo na osnovi primerov, kar pomeni, da je treba izvajati eksperimente primerjalno. Takšna zasnova tudi podpira višje spoznavne procese: opazovanje in zapisovanje opažanj, iskanje soodvisnosti med pojavi, postavljanje zaključkov, njihovo posploševanje in povezovanje s teoretično razlago. Vseh informacij o pojavih ne moremo dobiti le z eksperimenti, zato se moramo posluževati virov informacij. Naloga učitelja je, da usmerja dijake k informacijskim virom, jih vodi pri iskanju podatkov in njihovem kritičnem vrednotenju. Pri izbiranju primerov za pojme postopno prehajamo od enostavnih, že poznanih primerov, k vedno bolj zahtevnim. Pri opisovanju pojavov navajamo dijake na uporabo kemijskega jezika in kvantitativnih veličin. Pri povezovanju eksperimentalnih opažanj oziroma podatkov iz literature s teoretično razlago se moramo često posluževati tehnik vizualizacije, s katerimi osmislimo makroskopska opažanja z mikroskopsko razlago.

    Kemijske vsebine so zasnovane na dveh nivojih: (1) kot jedrne vsebine, ki  predstavljajo nadgradnjo jedrnih vsebin osnovne šole in (2) kot izbirne vsebine, ki naj pripomorejo k večji avtonomnosti šole, učitelja in dijaka v procesu šolanja. Jedrne vsebine predstavljajo od 60 do 80 % učnih ur, vsak učitelj oziroma šola pa naj bi praviloma izbrala iz ponujenega programa še od 20 do 40 % izbirnih vsebin. Delitev učne snovi na jedrne in izbirne vsebine je tudi element diferenciacije pouka. Dijaki jih lahko izbirajo v skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Aktivnosti pri izbirnih vsebinah so zahtevnejše, terjajo skupinsko raziskovalno ali individualno delo učencev, načrtovanje diskusijskih ur in  seminarskih predstavitev.

    5.1. STRATEGIJA IZVAJANJA IZBIRNIH VSEBIN

    Za izbirno vsebino se lahko odločijo učitelji kemije na šoli. V tem primeru ponudiju učencem samo eno ali največ dve izbirni vsebini, oziroma dele izbirnih vsebin, v primeru, da je izbirna vsebina pojmovno obsežnejša. Šola se odloči za tiste izbirne vsebine, ki jih bo glede na razpoložljivo opremo, socialno in kulturno okolje, pričakovanja dijakov in njihovih staršev,  razvojne programe šole ter finančne možnosti, lahko optimalno izvedla. Izbirne vsebine niso element ocenjevanja. Praviloma naj bi jih obvladovali le najboljši dijaki.

    Druga možnost je, da se za izbirno vsebino, oziroma njene dele odloči učitelj samostojno, glede na svojo strokovno usposobljenost in opremljenost šole za izvajanje programa izbirne vsebine. V tem primeru, lahko učitelj ponudi v različnih razredih različne izbirne vsebine, oziroma dele izbirnih vsebin. Tudi v tem primerui izbirne vsebine niso element ocenjevanja, obvladovali naj bi jih le najboljši dijaki.

    Tretja možnost je, da se za izbirne vsebine, oziroma dele izbirnih vsebin odločijo dijaki, ki jih obdelajo samostojno pod vodstvom učitelja kot seminarsko nalogo. Najboljše naloge dijaki predstavijo svojim sošolcem.

    6. MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Medpredmetne povezave so vključene v vsebine kemije.

    7. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    Pri ocenjevanju dela dijakov je pomembno, da učitelji ocenjujejo:

    1. motivacijo za delo,

    2. sodelovanje pri pouku, zlasti ob razlagi in pri izvajanju aktivnosti),

    3. znanje,

    4. uporabo znanja.

    Ocenjevanje je:

    1.   ustno,

    2.   in pisno (test).

    Ocenjuje se tudi:

    1.   laboratorijsko delo,

    2.    seminarji.

    3.   in ostale izdelke dijakov.

    8. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Vsa obvezna in spremljevalna učna gradiva najdejo učitelji na naslovu KemInfo v poglavju Zakladnica znanja in Učni materiali.

    Naslov na medmrežju: http://www2.arnes.si/~supddoln/keminfo.

    9. IZVEDBENI NAČRT

    V modelu izvedbenega učnega načrta so za vsak vsebinski sklop predpisane obvezne laboratorijske in druge individualne oziroma skupinske aktivnosti dijakov. Za eksperimentalno ponazoritvi pojmov  pa so navedeni  le predlogi, ki jih učitelji lahko poljubno dopolnjujejo. Tudi opredelitev skupnega števila ur na vsebinski sklop je zgolj predlog, ki ga bo šele neposredno preverjanje učnega načrta v razredu dokončno potrdilo oziroma bodo učitelji v skladu s svojim znanjem in poznavanjem dijakov pripravili svoje lastne predloge.

    Laborant skrbi: za nabavo kemikalij in laboratorijske opreme, za vzdrževanje opreme in zbirke učil, za varnost, čiščenje laboratorija - (dela, ki jih ne sme izvajati čistilka).

    Vsebinski sklop

    Dem. Eksperimenti

    Laboratorijsko delo

    Iskanje informacij
     

    Primeri eksperimentov

    VAJE

    Medmrežje, ali MM

    Zgradba atoma in periodni sistem
    (10 ur)

    		    

    Iskanje podatkov
     (2 uri)

    Kemijska vez
    (10 ur)

    Lastnosti ionskih in molekulskih snovi: raztapljanje v vodi, tališče.

    Lastnosti ionskih in molekulskih snovi:

    primerjava lastnosti: natrijevega klorida, kremena , saharoze in voska.

    (2 uri vaj na skupino)

    		  

    Molekulske vezi
    (5 ur)

    Amoniakov vodnjak, tališča izbranih snovi.

    		  

    Iskanje podatkov o vrelišču, tališču, topnosti izbranih skupin spojin.
    (1 ura)

    Kemijska reakcija kot energijska sprememba
    (10 ur)

    Reakcija kalcijevega oksida z  vodo, reakcija med amonijevim kloridom in barijevim hidroksidom; bromoranje cikloheksana v temi in na svetlobi.

    Entalpija reakcije med cinkom in vodno raztopino bakrovega(II) sulfata.

    ali

    Sežigna entalpija etanola.

    (1 ura vaj na skupino)

    Iskanje podatkov o sežignih entalpijah.
    (1 ura)

    MM: kemijski eksperimenti.
    (1 ura)

    Hitrost kemijske

    Reakcije
    (10 ur)

    Homogena in heterogena kataliza.

    Vpliv  koncentracije na hitrost reakcije.

    		  

    Kisline, baze, soli
    (10 ur)

    Primeri kislin (anorganskih in organskih), raztapljanje v vodi, merjenje pH; primeri baz (organskih in anorganskih) merjenje pH; indikatorji, pH meter.

    Reakcije med kislinami in bazami – titracija.

    ali

    Hidroliza soli - merjenje pH.

    (2 uri vaj na skupino)

    Ionske reakcije.

    (1 ura vaj na skupino)

    Iskanje primerov kislin in baz, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.
    (1 ura)

    Redoks reakcije
    (10 ur)

    Ooksidativna in reduktivna razgradnja organske spojine.

    Oksidacija kovin na zraku, kovin v kislinah, alkohola s kromovo kislino.

    Priprava in merjenje napetosti Danielovega člena.

    ali

    Reakcije izpodrivanja.

    (1 ura vaj na skupino)

    		  

    Področja v periodnem sistemu
    (5 ur)

    Značilnosti elementov s, p, d področja.

    		  

    Periodni sistem na medmrežju.
    (1 ura)

    Nekovine
    (8 ur)

    Lastnosti izbranih nekovin in njihovih spojin.

    		    

    Kovine
    (8 ur)

    Lastnosti izbranih kovin

    Določanje trdote različnih vzorcev vode.

    (2 uri vaj na skupino)

    Novo odkriti elementi na medmrežju.
    (1 ura)

    Ogljikovodiki in halogenirani derivati
    (10 ur)

    Demonstracije lastnosti nasičenih, nenasičenih ogljikovodikov.

    Kreking ogljikovodikov.

    ali

    Ogljikovodiki kot topila.

    (2 uri vaj na skupino)

    MM Svetloba in kemijska sprememba.

    Ozonska luknja.

    Topla greda.
    (1 ura)

    Lipidi in površinsko aktivna sredstva
    (10 ur)

    Topnost masti in olj, žarkost, hidroliza maščob, površinsko aktivna sredstva in vplivi na topnost.

    Površinsko aktivna sredstva.

    (1 ura vaj na skupino)

    Modeli lipidnih molekul in celične membrane na medmrežju.
    (1 ura)

    Ogljikovi hidrati in proteini
    (10 ur)

    Dokazne reakcije za ogljikove hidrate, dokazne reakcije za aminokisline  in peptide.

    Kislinska in encimska hidroliza škroba in beljakovin.

    (2 uri vaj na skupino)

    Modeli aminokislin.

    Modeli proteidov in proteinov na medmrežju.
    (1 ura)

    S=116 ur

    		  

    S=14 ur

    		  

    Razlika ur do 140,  24 ur,  je namenjena utrjevanju znanja, za najboljše dijake pa delu na izbirnih vsebinah.