KATALOG ZNANJA

KEMIJA

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

70 ur

Določil SSRSSI na 25. seji, 11. 2. 1999

 

 

VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA KEMIJA

2. TEMELJNA NAČELA UČNEGA NAČRTA

3. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

3.1.SPLOŠNI CILJI PREDMETA

3.2. OPERACIONALIZACIJA SPLOŠNIH CILJEV 

3.3. VSEBINE KEMIJE ZA 70 UR

3.4. JEDRNI VSEBINSKI SKLOPI

3.5. IZBIRNE VSEBINE

3.5.1. MOLEKULSKE VEZI  

3.5.2. HITROST KEMIJSKE REAKCIJE

3.5.3. TEHNOLOGIJA

3.5.4. KEMIJA OKOLJA

3.5.5. VONJ IN DIŠAVE

3.5.6. LIPIDI IN POVRŠINSKO AKTIVNA SREDSTVA 

3.5.7. OGLJIKOVI HIDRATI IN PROTEINI

3.5.8. POLIMERI 

3.5.9. BARVA IN BARVILA

4. STANDARDI ZNANJ

5. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA 

5.1. STRATEGIJA UVAJANJA IZBIRNE VSEBINE

6. MEDPREDMETNE POVEZAVE

7. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA 

8. LITERATURA IN DRUGI VIRI 

9. IZVEDBENI NAČRT

1. OPREDELITEV PREDMETA KEMIJA

Kemija je temeljna naravoslovna veda, za katero je značilna eksponentna rast informacij in podatkov, ki je pogojena z eksperimentalno podprtim raziskovalnim delom in s hitrim prenosom raziskovalnih dosežkov v prakso. Kemija je interdisciplinarno povezana z drugimi naravoslovnimi strokami, na njenih spoznanjih pa temelji tudi kemijska in sorodna industrija, ki je ključni element rasti kapitala in zato močno vpliva tako na ekonomske, kakor tudi socialne odnose v družbi. Kemija ima kot šolski predmet ključno nalogo razvijati procese naravoslovne kulture: (1) opazovanje in opisovanje pojavov, (2) sposobnost osmišljanja opažanj in (3) sposobnost komuniciranja. Z razvijanjem kemijskih pojmov uresničujemo štiri ključne stebre izobraževanja v novem tisočletju: (1) učiti se, da bi vedeli, (2) učiti se, da bi znali uporabljati, (3) učiti se za celovito osebnostno rast, (4) učiti se za skupno življenje. Ključni poudarki pri pouku kemije v gimnaziji so na sistematičnem zbiranju podatkov, na prikazu soodvisnosti med temeljnim kemijskim znanjem in možnimi aplikacijami ter ekonomijo. V srednji šoli se dijaki izpopolnijo v sposobnosti komuniciranja informacij v kemijskem jeziku in v skrbi za varnost pri delu ter podrobneje spoznajo pomen kemije in kemijske industrije pri zagotavljanju trajnostnega razvoja.

Pri uvajanju kemije v šoli moramo skrbeti za razvoj celovite osebnosti, ki jo opredeljujejo kritičnost, kreativnost, poštenost, vedoželjnost, svoboda misli in besed ter sposobnost preseganja dogem. Druga ključna funkcija kemije je razvijanje spoznavnih procesov pri dijakih na osnovi opredeljevanja pojmov, razvrščanja primerov za pojme na osnovi lastnosti, razvijanje sposobnosti napovedovanja lastnosti, prepoznavanje soodvisnosti na osnovi ustreznih predstavitev znanja in posploševanje ter povezovanje s teorijo. Pri tem je ključna vizualizacija za povezovanje makroskopskih opažanj z mikroskopsko razlago.

Da bi lahko uresničevali naloge kemije kot šolskega predmeta, mora biti pouk nujno zasnovan na eksperimentalni osnovi. Pri razumevanju kemije je pomembna tako vsebina (dejstva, pojmi, modeli, teorije), kot tudi metode, s katerimi pridobivamo znanje. Bistvena značilnost metod poučevanja kemije so aktivnosti, s pomočjo katerih:

1.   dijaki spoznavajo določeno vsebino ali pa lahko rešijo problem;

2.   analizirajo empirične podatke, ki jih dobijo na osnovi eksperimenta ali pa s študijem virov informacij in razvijajo ob pomoči učitelja nove pojme, odkrivajo povezave med njimi in jih povezujejo v pravila.

Pri izboru dejstev in pojmov, ki jih posredujemo dijakom, je pomembno, da nadgrajujemo pojme, ki so jih če spoznali v osnovni šoli. Le-te v srednji šoli razširimo in poglobimo s primeri, ki so povezani z osnovno stroko srednješolskega programa. S takim pristopom povezujemo kemijsko znanje osnovne in srednje šole. Povezovanje primerov za kemijske pojme z življenjem je tudi v srednji šoli bistvena naloga profesorja kemije, ki mora imeti na voljo čim več informacij različnih virov, od knjig in revij, pa do sodobnih v obliki zgoščenk, baz podatkov dostopnih linijsko ali na medmrežju (INTERNET). Da bi učiteljem kemije olajšali iskanje podatkov na medmrežju smo zasnovali Slovensko kemijsko izobraževalno mrežo KemInfo, ki je dostopna na naslovu http://www2.arnes.si/~supddoln/keminfo.

2. TEMELJNA NAČELA UČNEGA NAČRTA

  • program kemije za srednje šole je vsebinsko zasnovan tako, da so vsebine nadgradnja izbranih osnovnošolskih vsebin in ne njihovo podvajanje,

  • program je na določenih delih vsebinsko integriran, kar pomeni, da se pri obravnavi temeljnih kemijskih pojmov povezujejo primeri iz anorganske in organske kemije,

  • program je podan sintezno v 3 sklopih, na katere se navezujejo izbirne vsebine,

  • program omogoča notranjo diferenciacijo pouka in zagotavlja avtonomijo šole in profesorja s tem, da poleg jedrnih vsebin ponuja tudi izbirne vsebine, za katere se odloči šola ali profesor kemije po svoji lastni presoji in nagnjenjih,

  • izbirno vsebino, oziroma dele izbirnih vsebin ponudijo učitelji dijakom ali pa se za izbirno vsebino odločijo dijaki in jo obdelajo kot seminarsko nalogo,

  • poudarjena je vloga eksperimenta, informacijske tehnologije ter komunikacije pri iskanju, zajemanju, shranjevanju, analizi in sintezi kemijskih podatkov in informacij,

  • metodološki pristopi spodbujajo spoznavne procese in poudarijo soodvisnost med razvojem znanstvene misli in socialnimi ter zgodovinskimi danostmi,

  • poudarjen je pomen kemije in kemijske industrije za večanje kakovosti življenja,

  • poudarjena je vloga kemije za varnost, zdravje in okolje.

    3. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    3.1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

    Pri pouku kemije razvijamo naslednje procese:

    1.   Sistematično zbiranje podatkov in informacij.

    2.   Sposobnost komuniciranja kemijskih informacij.

    3.   Pomen kemije za trajnostni razvoj.

    4.   Pomen eksperimenta pri kemiji.

    5.   Skrb za varnost pri delu.

    3.2. OPERACIONALIZACIJA SPLOŠNIH CILJEV

    1.   Sistematično zbiranje podatkov in informacij

    Dijaki:

  • dopolnjujejo in poglabljajo osnovnošolsko znanje kemije na izbranih vsebinskih sklopih, razvijajo razumevanje in spretnosti na osnovi reševanja praktičnih problemov in eksperimentalnih opažanj ob uporabi virov informacij,

  • spoznavajo načine iskanja in vrednotenja kemijskih in sorodnih informacij iz različnih virov (zlasti računalniško čitljivih).

    2.   Sposobnost komuniciranja v kemiji

    Dijaki:

  • spoznavajo kemijsko terminologijo, simbole, formule in se navajajo na njeno uporabo pri opisovanju kemijskih pojavov in procesov,

  • znajo uporabljati SI enote,

  • spoznavajo, kako predstaviti kemijske informacije v tabelarični in grafični obliki.

    3.   Pomen kemije za trajnostni razvoj

    Dijaki:

  • povezujejo kemijsko znanje in razumevanje z dogajanji v naravi in s stvarmi, ki so v vsakdanji rabi,

  • spoznajo vlogo in pomen kemije za zagotavljanje boljše kvalitete življenja,

  • spoznavajo, kako povezati kemijsko znanje in razumevanje s skrbjo za okolje,

    4.   Pomen eksperimenta pri kemiji

    Dijaki:

  • dijaki spoznajo eksperiment kot pomemben vir podatkov in informacij,

  • spoznajo pomen eksperimenta za potrjevanje napovedi,

  • se naučijo opazovati potek eksperimenta in poznajo načine zapisovanja opažanj (tabele, grafi) in sklepanje na osnovi opažanj.

    5.   Skrb za zdravje in varnost

    Dijaki:

  • znajo varno eksperimetirati s snovmi v šolskem laboratoriju in v svojem ožjem in širšem okolju (zlasti doma),

  • spoznavajo, kako smotrno upravljati z delovnim okoljem in opremo.

    3.3. VSEBINE KEMIJE ZA 70 UR

    Jedrni vsebinski sklop

    1.   Spremembe snovi

    1.1 Kemijska reakcija kot energijska sprememba.

    1.2 Ravnotežje v vodnih raztopinah:

    1.2. 1. Kisline, baze, soli,

    1.2. 2. Redoks reakcije.

    2.   Elementi v periodnem sistemu

    2.1 Nekovine,

    2.2 Kovine.

    3.   Pomen in vloga organskih spojin za življenje

     

  • Ogljikovodiki in halogenirani derivati.

    Izbirni program (dijaki izberejo eno od tem)

  • Medmolekulske vezi;

  • Hitrost kemijske reakcije;

  • Tehnologija;

    • 1.   Pridobivanje aluminija z elektrolizo glinice.

    2.   Silicij in polprevodniki.

    3. Silikati-cement, steklo, keramika*.

  • Kemija okolja;

    • 1.   Onesnaževala.

    2.   Onesnaževanje zraka.

    3.   Ozonska luknja.

    4.   Onesnaženost vode in viri pitne vode.

    5.   Odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije.

    6.   Umetna gnojila*.

  • Izbrana poglavja organske kemije;

    • 1.   Vonj in dišave

    2.   Lipidi in površinsko aktivna sredstva

    3.   Ogljikovi hidrati in proteini

    4.   Polimeri

    5.   Barvila

    6.   Vitamini in zdravila*

    7.   Rastlinska zaščitna sredstva*

    *Program za navedene izbirne vsebine je v pripravi.


    • 3.4. JEDRNI VSEBINSKI SKLOPI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    1. Sprememba snovi

     

     

     

     

    1.1. Kemijska reakcija kot energijska sprememba

     

     

     

    Dijaki naj:

  • opredelijo eksotermne in endotermne reakcije;

  • spoznajo in znajo uporabiti energijski diagram;

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanj na osnovi energijskih sprememb,

  • reševanje nalog.

    		•

    1. Standardna reakcijska entalpija.

    2. Energijski diagram.

    Eksperimenti

    1. Raztapljanje kalcijevega oksida v vodi, eksotermna reakcija.

    2. Reakcija med amonijevim kloridom in barijevim hidroksidom, endotermna reakcija.

    3. Entalpija reakcije med cinkom in vodno raztopino bakrovega(II) sulfata.

    4. Sežigna entalpija etanola.

    Uporaba tabel za vrednosti entalpij.

    fizika

    1.2 Ravnotežja v vodnih raztopinah

     

     

     

     

    1.2.1 Kisline, baze, soli

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • definirajo kisline in baze v vodnih raztopinah po Bronsted - Lowryevi teoriji;

  • opredelijo pojem protolitskega ravnotežja;

  • znajo izmerite pH vodnih raztopin kislin in baz in razumejo pomen pH lestvice;

  • spoznajo primere nastanka netopnih soli pri reakcijah med elektroliti;

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov z zakonitostmi protolitskih ravnotežij;

  • ionske reakcije;

  • reševanje nalog in enostavnih problemov, ki vključujejo računanje pH;

    		•

  • Definicija kislin in baz v vodnih raztopinah po Bronsted - Lowryevi teoriji;

  • Protolitsko ravnotežje

  • pH, indikatorji;

  • Reakcija nevtralizacije, titracija močne kisline z močno bazo;

  • Ionske reakcije;

    		•

    Ponovitev pojmov

    1. Opredelitev kislin in baz na osnovi reakcije oksidov z vodo;

    2. Opredelitev kislega in bazičnega značaja vodnih raztopin na osnovi pH;

    3. Poznavanje nevtralizacije kot reakcije med kislinami in bazami;

    4. Poznavanje osnov kemijske nomenklature kislin, baz in njihovih soli;

    biologija

    okoljska vzgoja
         

    Eksperimenti - delo dijakov

    1. Reakcije med kislinami in bazami;

    2.   Hidroliza soli, pH;

    3.   Primeri ionskih reakcij;

    Vključujemo primere iz anorganske in organske kemije.

    		  

    1.2.2. Redoks reakcije

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • opredelijo pojme: oksidacija, redukcija, oksidant, reducent:

  • znajo urejati enostavne redoks reakcije;

  • poznajo galvanski člen kot vir istosmernega toka;

  • razlikujejo med galvanskim členom in elektrolitsko celico;

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov z zakonitostmi oksidacijsko - redukcijskih procesov;

  • reševanje nalog;

    1. urejanje enostavnih redoks enačb;

    2. računanje množine izločene snovi pri elektrolizi;

    		•

    Redoks reakcije

    1. Oksidacija, redukcija, oksidant, reducent;

    2. Urejanje enostavnih redoks reakcij;

    3. Galvanski členi;

    Elektrolitske celice.

    Eksperimenti

    1. Raztapljanje kovin v klorovodikovi kislini;

    2. Priprava in merjenje napetosti Danielovega galvanskega člena;

    3. Elektroliza vode;

    4. Oksidativna in reduktivna razgradnja organskih spojin;

    5. Oksidacija alkohola (Alkotest);

    fizika

    tehnologija
       

     

    Učni filmi

    1. Pridobivanje kovin z elektrolizo;

    2. Korozija in zaščita;

    		  

    2. Elementi v periodnem sistemu

     

     

     

     

    2.1. Nekovine

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • opredelijo značilne nekovinske lastnosti;

  • opredelijo značilnosti halogenov;

  • opredelijo značilnosti žvepla in njegovih spojin;

  • opredelijo značilnosti dušika in fosforja ter njihovih spojin;

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov;

  • reševanje enostavnih problemov;

    		•

    Značilnosti nekovin

    1. Glavni tipi spojin;

    2. Fizikalne in kemijske lastnosti;

    VII. skupina, halogeni

    1. Značilnosti skupine;

    2. Vodikovi halogenidi;

    VI. skupina

    1. Značilnosti skupine;

    2. žveplo in njegove spojine;

    Eksperimenti.

    Učni filmi.

    tehnologija

    biologija
       

    V. skupina

    1. Značilnosti skupine;

    2. Dušik in njegove spojine;

    3. Fosfor in njegove spojine;

    		    

    2.2. Kovine

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • opredelijo bistvene značilnosti elementov I, II skupine;

  • opredelijo značilnosti prehodnih elementov;

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov;

  • reševanje enostavnih problemov;

    		•

    Značilnosti elementov

    1. Glavni tipi spojin;

    2.   Fizikalne in kemijske lastnosti;

    1. skupina

    1. Značilnosti skupine;

    2.   Reakcije s kisikom in vodo;

    2. skupina

    1. Značilnosti skupine;

    2.   Reakcije s kisikom;

    3.   Trdota vode;

    Eksperimenti

    Učni filmi

    tehnologija

    geologija

    biologija

    3. Pomen in vloga organskih spojin - ogljikovodiki in derivati

     

     

     

     

    Dijaki naj:

  • spoznajo pomen ogljikovodikov kot virov energije in surovin;

  • poznajo trende na področju razvoja novih pogonskih goriv in alternativnih virov energije (bioplin);

  • poznajo učinke uporabe ogljikovodikov na okolje;

  • poznajo pozitivne vidike uporabe halogeniranih ogljikovodikov kot sredstev za zaščito rastlin;

  • poznajo učinke halogeniranih ogljikovodikov na okolje.

    		•

  • iskanje podatkov po različnih virih podatkov;

  • urejanje podatkov v tabele in grafe;

  • prepoznavanje relacij in zaključevanje o uporabni vrednosti informacij;

  • načrtovanje eksperimentov za ponazoritev lastnosti ogljikovodikov in halogeniranih derivatov: topnost, gorljivost, reaktivnost (halogeniranje);

  • delo z modeli.

    		•

    Nafta, zemeljski plin vir ogljikovodikov.

    Bencin kot pogonsko gorivo.

    Uporaba goriv in učinki tople grede.

    Alternativni viri energije.

    Halogenirani ogljikovodiki kot topila, potisni plini, sredstva za gašenje in aktivne sestavine fitofarmacevtskih pripravkov.

    Lastnosti ogljikovodikov in halogeniranih C/H: topnost, gorljivost reaktivnost.

    Uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, medmrežja (INTERNET)

    Zasnova in izvajanje eksperimentov:

    1. gorenje, gašenje,

    2. C/H in C/H/X topila;

    3.   bromiranje nasičenih in ogljikovodikov;

    Lastnosti in zgradba ogljikovodikov ponovimo iz programa OŠ.

    fizika

    biologija

    3.5. IZBIRNE VSEBINE

    3.5.1. MOLEKULSKE VEZI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • definirajo orientacijske in disperzijske sile med molekulami

  • razumejo vpliv molekulskih vezi na  fizikalne lastnosti snovi

  • spoznajo vodikovo vez in njen vpliv na fizikalne lastnosti snovi

    		•

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanj z edmolekulskimi silami;

  • uporaba modelov molekulskih kristalov;

    ·

    		•

    Medmolekulske sile

    1. Vrste medmolekulskih sil;

    2. Molekulski kristali.

    Vodikova vez

  • Vodikova vez in fizikalne lastnosti snovi; voda, amoniak, alkoholi.

    		•

    Modeli - molekulskega kristala joda ali ogljikovega dioksida in model za prikaz vodikovih vezi v vodi.

    Eksperiment - amoniakov vodnjak.

    Molekulske vezi in vodikove vezi ponazorimo na primerih iz anorganske in organske kemije.

    fizika

    biologija

    3.5.2.   HITROST KEMIJSKE REAKCIJE

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • definirajo hitrost kemijske reakcije

  • proučijo vpliv koncentracije in temperature na hitrost kemijske reakcije

  • opredelijo aktivacijsko energijo

  • opredelijo katalizo in katalizatorje

  • eksperimentalno delo;

    		•

    Hitrost kemijske reakcije

    1. Hitrost kemijske reakcije in vplivi na njeno vrednost;

    2. Aktivacijska energija;

    3. Kataliza, katalizatorji;

    Eksperimenti

    1. Vpliv koncentracije in temperature na hitrost reakcije med natrijevim tiosulfatom in klorovodikovo kislino.

    2. Homogena kataliza, reakcija med natrijevim oksalatom in kalijevim manganatom(VII) v prisotnosti manganovega sulfata(VI) kot katalizatorja.

    3. Heterogena kataliza, razpad vodikovega peroksida v prisotnosti manganovega(VI) oksida kot.

    biologija

    tehnologija

    3.5.3.   TEHNOLOGIJA

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - KTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • spoznajo izbrana področja kemijske industrija in njihov vpliv na okolje

  • spoznavajo tehnologijo pridobivanja izbranih snovi, vplive na izkoristek postopka in ekonomske vidike

    		•

  • zbiranje podatkov;

  • branje tehnoloških shem;

  • povezovanje pogojev reakcije z izkoristkom reakcije;

  • ogled pridobivanja v industriji;

    		•

  • Pridobivanje aluminija z elektrolizo glinice;

  • Silicij in polprevodniki;

  • Primer iz organske tehnologije;

    		•

    Ekskurzije v kemijske tovarne, elektroliza glinice, farmacevtske industrije.

    Učni filmi.

    Referati dijakov; plenarna predstavitev problema in delo v skupinah.

    Možna je izbira posameznih vsebinskih sklopov.

    tehnologija

    3.5.4.   KEMIJA OKOLJA

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • spoznajo onesnaževala in njihove lastnosti;

  • onesnaženje zraka in kisli dež; poglobijo znanje o onesnaženosti zraka in nastanka kislega dežja;

  • ozonska luknja; spoznajo vzroke za nastanek ozonske luknje in posledice na življenje;

  • onesnaženost vode in viri pitne vode; ovrednotenje onesnaženosti vode kot svetovni problem in spoznajo načine pridobivanja pitne vode;

  • odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije; spoznajo odpadke, ki jih lahko uporabimo kot sekundarne surovine in sekundarne vire in načine uporabe;

  • bio razgradnja odpadkov; spoznajo pogoje in načine bio razgradnje nekaterih odpadkov.

    		•

  • reševanje problemov

  • zbiranje in urejanje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov

  • postavljanje in preverjanje hipotez

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov

    		•

    Onesnaževala

    1. Klasifikacija

    2. Kriteriji nevarnosti.

    Onesnaževanje zraka

    1. Glavni onesnaževalci zraka

    2. Nastanek kislega dežja in njegov vpliv na okolje.

    Ozonska luknja

    1. Nastanek ozonske luknje

    2. Vplivi ozonske luknje na življenje

    3. Preprečevanje nastanka ozonske luknje.

    Onesnaženost vode in viri pitne vode

    1. Zaloge pitne vode in pridobivanje pitne vode

    2. Preprečevanje onesnaženje voda.

    Eksperimenti

    1. Merjenje in spremljanje pH padavin;

    2. Biorazgradnja izbranega odpadka;

    Učni filmi o okolju.

    Možna je izbira posameznih vsebinskih sklopov.

    biologija

    fizika

    okoljska vzgoja

     

     

    Odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije.

    Primeri uporabe odpadkov kot sekundarnih surovin in sekundarnih virov energije.

     

     

    3.5.5.   VONJ IN DIŠAVE

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • spoznajo osnove delovanja kemijskih receptorjev pri človeku (kemijska in biološka osnova zaznavanja vonja);

  • spoznajo vpliv kemijske strukture spojin na zaznavanje vonja;

  • spoznajo eterična olja kot skupino naravnih zmesi;

  • spoznajo naravne vire eteričnih olj

  • spoznajo metode pridobivanja eteričnih olj (na osnovi eksperimentov);

  • spoznajo pomen in uporabo eteričnih olj v prehrambeni, farmacevtski in kozmetični industriji.

    		•

  • prepoznavanje tipov organskih spojin v eteričnih oljih;

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov;

  • priprava zbirke rastlin (virov eteričnih olj) iz domačega okolja;

  • iskanje in uporaba podatkov z medmrežja za izdelavo seminarskih nalog;

  • seminarska naloga o izdelkih v domačem okolju, ki vsebujejo eterična olja;

    		•

    Biokemijske osnove zaznavanja vonja in vpliv kemijske strukture spojin.

    Glavne skupine spojin v eteričnih oljih.

    Naravni viri eteričnih olj (živalski in rastlinski).

    Metode pridobivanja eteričnih olj.

    Uporaba eteričnih olj v prehrambeni, farmacevtski in kozmetični industriji.

    Eksperimenti

    1. Prag zaznavnosti vonja (standardiziran eksperiment) ;

    2. Sinteza izbranih estrov;

    3. Topnost in polarnost eteričnih olj;

    4. Ekstrakcija eteričnih olj iz rastlinskih virov (glede na letni čas in okolje).

    Uporaba računalniške multimedijske predstavitve.

    Uporaba zbirke vzorcev.

    Uporaba medmrežja.

    biologija

    zgodovina

    umetnost

    religije in etika

    3.5.6.   LIPIDI IN POVRŠINSKO AKTIVNA SREDSTVA

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • poznajo definicijo lipidov in klasifikacijsko shemo lipidov in znajo opredeliti relacije na osnovi strukture;

  • poznajo delovanje površinsko aktivnih snovi;

  • poznajo vplive zgradbe detergentov na biorazgradljivost;

  • poznajo probleme onesnaževanja z detergenti;

    		•

  • iskanje podatkov po različnih virih;

  • urejanje podatkov v tabele in grafe;

  • prepoznavanje relacij in zaključevanje o uporabni vrednosti informacij;

    		•

    1. Klasifikacijska shema lipidov.

    2. Masti in olja.

    3. Maščobe v prehrani.

    4. Kvarjenje maščob.

    5. Površinsko aktivne snovi.

    Uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, medmrežja).

    Zasnova in izvajanje eksperimentov:

    1. lastnosti površinsko aktivnih spojin.

    Učna tema je nadgradnja osnovnošolskega programa – maščobe.

    biologija

  • poznajo uporabo maščob v prehrani in procese kvarjenja maščob;

  • poznajo funkcijo lipidov v živih sistemih.

    		•

  • načrtovanje eksperimentov

  • delo z modeli;

    		•

    2. Funkcije lipidov v živih sistemih.

    		    

    3.5.7.   OGLJIKOVI HIDRATI IN PROTEINI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • ponovijo zgradbo ogljikovih hidratov iz osnovne šole;

  • spoznajo klasifikacijsko shemo ogljikovih hidratov;

  • poznajo fotosintezo kot reakcijo pri kateri se svetlobna energija pretvarja v kemično;

  • poznajo funkcije ogljkovih hidratov v organizmih;

  • poznajo aminokisline kot gradnike proteinov in proteidov;

  • poznajo pomen proteinov kot sestavin encimov;

  • poznajo probleme vezane na pomanjkanje proteinov in ogljikovih hidratov v prehrani;

    		•

  • iskanje podatkov po različnih virih podatkov;

  • urejanje podatkov v tabele in grafe;

  • prepoznavanje relacij in zaključevanje o uporabni vrednosti informacij;

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov;

  • delo z modeli;

    		•

    1. Klasifikacija strukturne značilnosti ogljikovih hidratov

    in delitev

    2. Viri ogljikovih hidratov in funkcije v živih sistemih;

    3. Fotosinteza;

    4. Zgradba proteinov in funkcija v živih organizmih;

    Uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, medmrežja).

    Zasnova in izvajanje eksperimentov:

    1. dokazne reakcije za ogljikove hidrate;

    2. encimska hidroliza škroba;

    3. dokazovanje aminokislin, dokaz peptidne vezi;

    biologija

    3.5.8.   POLIMERI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • poznajo značilne organske molekule, ki tvorijo poliadicijske in polikondenzacijske polimere;

  • znajo opredeliti ponavljajočo se enoto v polimeru;

  • poznajo primer poliadicijske polimerizacije;

  • poznajo primer kondenzacijske polimerizacije;

  • znajo iz lastnosti polimerov sklepati na uporabo;

    		•

  • načrtovanje izvedbe eksperimentov;

  • beleženje rezultatov;

  • iskanje relacij med zgradbo substratov, pogoji reakcije in produkti ter njihovo uporabnostjo;

  • zapisovanje reakcij z reakcijskimi shemami;

  • priprava seminarskih nalog;

    		•

    Klasifikacija polimerov na poliadicijske in polikondenzacijske;

    Radikalska poliadicija;

    Polikondezacija:

    1. poliamidi,

    2. poliestri,

    3. študij vpliva zamreženosti na lastnosti poliestra,

    Eksperimenti:

    1. Študij pogojev nabrekanja poliadicijskega polimera Agrogela v različnih topilih in raztopinah elektrolitov;

    2. Sinteza najlona;

    3. Sinteza različno premreženih poliestrov in študij vplivov zamreženja na lastnosti;

    Osnovna šola
    (9. razred) – polimeri.

  • poznajo pomen in uporabo polimerov v različnih dejavnostih in okoljske probleme, ki so vezani na uporabo polimerov;

    		•

  • iskanje informacij po bazah podatkov za prepoznavanje trendov;

    		•

  • Uporaba polimerov in problemi okolja.

    		•

    Uporaba zgoščenk z lastnostmi polimerov, uporaba medmrežja.

    		  

    3.5.9.   BARVA IN BARVILA

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    INFORMATIVNI CILJI

    SPECIALNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

  • spoznajo in preizkusijo možnosti iskanja literature za področje barvil v knjižnicah in na medmrečju;

  • se naučijo kritično oceniti pridobljene informacije, jih analizirati in oblikovati v zaključke;

  • spoznajo delitev barvil na naravna in umetna

  • pripravijo načrt za izolacijo in identifikacijo izbranih naravnih barvil;

  • spoznajo toksične lastnosti barvil;

  • spoznajo trende na področju razvoja in uporabe barvil;

  • spoznajo načine varnega dela z barvili in dodatki;

    		•

  • delo z literaturo

  • delo z Internetom (zlasti baze podatkov);

  • prepoznavanje sorodnosti in razlik med skupinami barvil, strukturiranje v;

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov (sinteza in/ali izolacija barvil, barvanje in obstojnost barvil);

  • priprava urejene učne zbirke za področje barvil (fotografije, uporabni tržni izdelki, umetniški izdelki);

  • ekskurzija;

    		•

    Kemijska zgradba in obarvanost spojin.

    Glavne skupine in predstavniki naravnih in sintetičnih barvil / pigmentov.

    Priprava načrta za sintezo ali izolacijo barvila.

    Uporaba barvil in pigmentov v industriji in vsakdanjem življenju.

    Barvila skozi zgodovino;

    Barva in barvila v oblikovanju in umetnosti.

    Učitelj dijaka usmerja v samostojno delo: analizo literature, iskanje dodatnih informacij, primerjave in kritično oceno podatkov, prepoznavanje strukturnih sorodnosti in razlik, načrtovanje eksperimentov.

    Osnovni viri informacij so enciklopedije, specializirane monografije, članki, baze podatkov in slik ter drugi viri, ki so dostopni preko medmrežja.

    Za naravna barvila je primerna računalniška multimedijska predstavitev Barva in naravna barvila.

    biologija

    fizika

    zgodovina

    umetnost

    4. STANDARDI ZNANJ

    Za oceno zadostno mora dijak:

  • znati ob pomoči učitelja z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali poiskati podatke iz literature in jih predstaviti v naprej pripravljeni tabeli;

  • poznati definicije pojmov jedrnih vsebin;

  • poznati simbole za ključne elemente jedrnega vsebinskega sklopa;

  • poznati pomen formul za ključne spojine jedrnega sklopa;

  • znati ob pomoči učitelja zapisati kemijske spremembe jedrnega sklopa z enačbo;

  • znati ob pomoči učitelja reševati preproste naloge;

  • poznati osnovna načela varnega ravnanja s snovmi, ki jih obravnavamo v sklopu jedrnega vsebinskega sklopa.

    Za oceno dobro mora dijak:

  • znati izvajati eksperimente po navodilih;

  • znati iskati in urejati podatke v tabele in grafe;

  • prepoznati vzorce v podatkih;

  • poznati definicije pojmov jedrnih vsebin;

  • poznati simbole elementov, ki so vključeni v jedrni vsebinski sklop;

  • znati zapisovati formule spojin, ki so vključene v jedrni vsebinski sklop;

  • znati samostojno zapisati kemijske spremembe z enačbami;

  • znati reševati preproste naloge;

  • poznati glavne uporabe in funkcije elementov in spojin jedrnega vsebinskega sklopa;

  • poznati vplive snovi na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami.

    Za oceno prav dobro mora dijak:

  • znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente;

  • znati samostojno iskati podatke v literaturi;

  • samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki in prepoznavati vzorce;

  • znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;

  • znati reševati naloge in probleme;

  • znati zapisovati kemijske spremembe z enačbami;

  • poznati glavne vplive snovi in kemijskih sprememb na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami;

  • obvladati del ene izbirne vsebine, ki ga predstavi kot seminarsko nalogo.

    Za oceno odlično mora dijak:

  • znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi skupino;

  • samostojno poiskati informacije po različnih virih;

  • samostojno beležiti rezultate, jih predstaviti v primerni obliki, postavljati hipoteze;

  • znati povezovati ekseprimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;

  • znati reševati tudi zahtevnejše stehiometrijske naloge in probleme;

  • znati posploševati lastnosti na novih primerih;

  • znati samostojno predstaviti z enačbami kemijske spremembe;

  • poznati vplive snovi na okolje;

  • znati varno eksperimentirati in ravnati s snovmi in aparaturami in skrbeti za varnost sošolcev;

  • obvladati vsaj del ene izbirne vsebine, ki pa jo obdela tako dobro, da jo lahko predstavi sošolcem.

    5. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

    Pri posredovanju kemijskih pojmov izhajamo iz znanja, ki so ga dijaki pridobili v osnovni šoli. Pred začetkom vsakega obravnavanega sklopa naj dijaki ponovijo vsebino iz osnovnošolskega programa. Pri tem je zelo pomembno, da postanejo soodgovorni za svoje znanje. Pri nadgrajevanju pojmov navajamo dijake na samostojno iskanje lastnosti posameznih pojmov tako v virih podatkov, kakor tudi na osnovi eksperimentalnih opažanj. Eksperiment ima v šoli dvojno vlogo. Z eksperimentom preučujemo lastnosti snovi, pridobivamo podatke, jih urejamo, ugotavljamo soodvisnosti med konstantami in spremenljivkami in postavljamo raziskovalne hipoteze. Po drugi strani pa nam eksperiment služi za preverjanje raziskovalnih hipotez in teorij. V šoli pokažemo obe vlogi eksperimenta. Pomembno je, da učitelj skupaj z dijaki načrtuje izvedbe eksperimentov, tako je dijak v središču procesa izobraževanja in je za svoj uspeh neposredno tudi odgovoren. Sodelovanje dijakov pri zasnovi eksperimentov je pomembno tudi pri demonstracijskih eksperimentih, ki jih praviloma izvaja učitelj ali pa jih pokaže kot video posnetke.

    Pri nadgrajevanju splošnih kemijskih pojmov ne razlikujemo med anorgansko in organsko kemijo, ampak obravnavamo primere tako iz enega, kakor tudi drugega področja.

    Učno snov predstavimo dijakom problemsko, vendar naj bo problem vezan na njihove interese. Na začetku ure učitelj za obravnavani vsebinski sklop našteje nekaj vprašanj, na katere bo skušal skupaj z dijaki v učni uri poiskati primerne odgovore. Pri zasnovi eksperimentov ne smemo pozabiti, da pojme razvijamo na osnovi primerov, kar pomeni, da je treba izvajati eksperimente primerjalno. Takšna zasnova tudi podpira višje spoznavne procese: opazovanje in zapisovanje opažanj, iskanje soodvisnosti med pojavi, postavljanje zaključkov, njihovo posploševanje in povezovanje s teoretično razlago. Vseh informacij o pojavih ne moremo dobiti le z eksperimenti, zato se moramo posluževati virov informacij. Naloga učitelja je, da usmerja dijake k informacijskim virom, jih vodi pri iskanju podatkov in njihovem kritičnem vrednotenju. Pri izbiranju primerov za pojme postopno prehajamo od enostavnih, če poznanih primerov, k vedno bolj zahtevnim. Pri opisovanju pojavov navajamo dijake na uporabo kemijskega jezika in kvantitativnih veličin. Pri povezovanju eksperimentalnih opažanj oziroma podatkov iz literature s teoretično razlago se moramo često posluževati tehnik vizualizacije, s katerimi osmislimo makroskopska opažanja z mikroskopsko razlago.

    Kemijske vsebine so zasnovane na dveh nivojih: (1) kot jedrne vsebine, ki predstavljajo nadgradnjo jedrnih vsebin osnovne šole in (2) kot izbirne vsebine, ki naj pripomorejo k večji avtonomnosti šole, učitelja in dijaka v procesu šolanja. Jedrne vsebine predstavljajo od 60 do 80 % učnih ur, vsak učitelj oziroma šola pa naj bi praviloma izbrala iz ponujenega programa še od 20 do 40 % izbirnih vsebin. Delitev učne snovi na jedrne in izbirne vsebine je tudi element diferenciacije pouka. Dijaki jih lahko izbirajo v skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Aktivnosti pri izbirnih vsebinah so zahtevnejše, terjajo skupinsko raziskovalno ali individualno delo učencev, načrtovanje diskusijskih ur in seminarskih predstavitev.

    5.1. STRATEGIJA UVAJANJA IZBIRNE VSEBINE

    Za izbirno vsebino se lahko odločijo učitelji kemije na šoli. V tem primeru ponudijo učencem samo eno ali največ dve izbirni vsebini, oziroma dele izbirnih vsebin, v primeru, da je izbirna vsebina pojmovno obsežnejša. Šola se odloči za tiste izbirne vsebine, ki jih bo glede na razpoložljivo opremo, socialno in kulturno okolje, pričakovanja dijakov in njihovih staršev, razvojne programe šole ter finančne možnosti, lahko optimalno izvedla. Tako izbrane izbirne vsebine postanejo del rednega programa šole. Izbirne vsebine niso element rednega ocenjevanja. Praviloma naj bi jih obvladovali le najboljši dijaki.

    Druga možnost je, da se za izbirno vsebino, oziroma njene dele odloči učitelj samostojno, glede na svojo strokovno usposobljenost in opremljenost šole za izvajanje programa izbirne vsebine. V tem primeru, lahko učitelj ponudi v različnih razredih različne izbirne vsebine, oziroma dele izbirnih vsebin. Tudi v tem primeru izbirne vsebine niso element rednega ocenjevanja, obvladovali naj bi jih le najboljši dijaki.

    Tretja možnost je, da se za izbirne vsebine, oziroma dele izbirnih vsebin odločijo dijaki, ki jih obdelajo samostojno pod vodstvom učitelja kot seminarsko nalogo. Najboljše naloge dijaki predstavijo svojim sošolcem.

    6. MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Medpredmetne povezave so vključeni v vsebine kemije.

    7. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    Pri ocenjevanju dela dijakov je pomembno, da učitelji ocenjujejo:

    1.   motivacijo za delo,

    2.   sodelovanje pri pouku, zlasti ob razlagi in pri izvajanju aktivnosti,

    3.   znanje,

    4.   uporabo znanja.

    Ocenjevanje je:

    1.   ustno in

    2.   pisno (test).

    Ocenjuje se tudi:

    1.   laboratorijsko delo,

    2.   seminarje in

    3.   ostale izdelke dijakov.

    8. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Vsa obvezna in spremljevalna učna gradiva najdejo učitelji v Katalogu učbenikov za srednjo šolo-gimnazije, Zavod RS za šolstvo, april 1998 in na naslovu KemInfo v poglavju Zakladnica znanja in Učni materiali.

    Naslov na medmrežju: http://www2.arnes.si/~supddoln/keminfo.

    9. IZVEDBENI NAČRT

    V modelu izvedbenega učnega načrta so za vsak vsebinski sklop predpisane obvezne laboratorijske in druge individualne oziroma skupinske aktivnosti dijakov. Za eksperimentalno ponazoritvi pojmov pa so navedeni le predlogi, ki jih učitelji lahko poljubno dopolnjujejo. Tudi opredelitev skupnega števila ur na vsebinski sklop je zgolj predlog, ki ga bo šele neposredno preverjanje učnega načrta v razredu dokončno potrdilo oziroma bodo učitelji v skladu s svojim znanjem in poznavanjem dijakov pripravili svoje lastne predloge.

    Laborant skrbi: za nabavo kemikalij in laboratorijske opreme, za vzdrževanje opreme in zbirke učil, za varnost, čiščenje laboratorija - (dela, ki jih ne sme izvajati čistilka).

    Vsebinski sklop

    Demonstracije eksperimenti

    Laboratorijsko delo

    Iskanje informacij

     

    Primeri eksperimentov

    VAJE

    Medmrežje ali MM

    Kemijska reakcija kot energijska sprememba
    (10 ur)

    Raztapljanje kalcijevega oksida v vodi, reakcija med amonijevim kloridom in barijevim hidroksidom; bromoranje cikloheksana v temi in na svetlobi.

    Entalpija reakcije med cinkom in vodno raztopino.

    bakrovega(II) sulfata.

    Sežigna entalpija etanola.

    (2 uri vaj na skupino)

    Iskanje podatkov o sežignih entalpijah.
    (1 ura)

    MM: kemijski eksperimenti.
    (1 ura)

    Kisline, baze, soli
    (10 ur)

    Demonstracija: primeri kislin (anorganskih in organskih), raztapljanje v vodi, merjenje pH; primeri baz (organskih in anorganskih) merjenje pH; indikatorji, pH meter.

    Reakcije med kislinami in bazami.

    ali

    Hidroliza soli – merjenje pH.

    ali

    Ionske reakcije.

    (2 uri vaj na skupino)

    Iskanje primerov kislin in baz, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.
    (1 ura)

    Redoks reakcije
    (10 ur)

    Demonstracija oksidativne in reduktivne razgradnje organske spojine.

    Demonstracija oksidacije kovin na zraku, kovin v kislinah, alkohola s kromovo kislino.

    Priprava in merjenje napetosti Danielovega člena.

    ali

    Reakcija izpodrivanja.

    (1 ura vaj na skupino)

    		  

    Nekovine
    (8 ur)

    Demonstracija lastnosti izbranih nekovin in njihovih spojin.

    		    

    Kovine
    (8 ur)

    Demonstracija lastnosti izbranih kovin.

    Določanje trdote različnih vzorcev vode

    (2 uri vaj na skupino)

    Novo odkriti elementi na medmrežju.
    (1 ura)

    Ogljikovodiki in halogenirani derivati
    (10 ur)

    Demonstracije lastnosti nasičenih, nenasičenih ogljikovodikov.

    Kreking ogljikovodikov.

    ali

    Ogljikovodiki kot topila.

    (2 uri vaj na skupino)

    MM svetloba in kemijska sprememba.

    Ozonska luknja.

    Topla greda.
    (1 ura)

    S=56 ur

    		  

    S=9 ur

    		  

    Razlika do 70 (14 ur) je namenjena utrjevanju snovi, za najboljše dijake pa pripravi seminarskih nalog iz izbirnih vsebin.