1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

1. Poslušajo (in gledajo) posnete pogovore, in sicer:

     intervju,

     pogajalni pogovor,

     prepričevalni pogovor,

     uradne pogovore s strankami in poslovnimi partnerji.

1.1 Po poslušanju

1. poročajo o pogovoru - o govorcih, času in prostoru ter temi (temah) pogovora; povzamejo temeljne misli in sklepe pogovora;

2. izrekajo svoje doživljanje poslušanega in svoje stališče do poslušanega ter vrednotijo resničnost in zanimivost pogovora; svoje mnenje utemeljijo;

3. povedo, ali je bil pogovor raziskovalen, pogajalen ali prepričevalen, uraden ali neuraden; svoje mnenje utemeljijo.

1.2 Po ponovnem poslušanju razčlenjujejo in vrednotijo način pogovarjanja (tj. način vodenja pogovora in odzivanja govorcev, njihovo nebesedno govorico in čustveno stanje, medosebno čustveno razmerje)

in ustreznost, vljudnost, učinkovitost, razumljivost in jezikovno pravilnost replik govorcev.

2. Sami pripravijo podoben pogovor z vnaprej pripravljeno temo (preizkusijo se v vlogi razpravljalcev, stranke, poslovnega partnerja ipd.); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.
Sošolci presojajo njihov govorni nastop.

1. Poslušajo (in gledajo) naslednje govorne nastope:

- radijsko/TV-predstavitev osebe/izdelka/naprave (njenega delovanja),

- besedilo ekonomske propagande,

- radijsko/TV-obvestilo,

- radijsko/TV-poročilo o dogodku,

- radijsko/TV-reportažo,

- poljudnoznanstveno oddajo,

- navodilo za delo/opis delovnega postopka,

- radijsko/TV-oceno,

- besedilo politične propagande.

1.1 Po poslušanju

1. navedejo vrsto in temo besedila;

2. poročajo o govornem nastopu -- o govorcu in naslovniku; obnovijo/povzamejo vsebino besedila oziroma citirajo govorca;

3. izrekajo svoje doživljanje poslušanega in svoje stališče do poslušanega ter vrednotijo resničnost in zanimivost poslušanega; prepoznavajo dejstva in stališča govorca ter resnične in propagande prvine govornega nastopa; svoje mnenje utemeljijo;

4. razčlenjujejo in vrednotijo način govorjenja (npr. izreko, nebesedno govorico);

5.   razčlenjujejo in vrednotijo ustreznost, učinkovitost, razumljivost in jezikovno pravilnost govornega nastopa;

6. vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste;

7. pogovarjajo se o fazah govornega nastopanja (o fazah sporočanja).

2. Sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti (pazijo tudi na zborno izreko).

Sošolci presojajo govorni nastop, nastopajoči pa zagovarja svoje nastopanje (tudi svojo izgovorjavo).

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

1 Berejo in razčlenjujejo naslednja besedila:

- uradno vabilo, zahvalo, opravičilo,

-  uradno potrdilo, pooblastilo in izjavo,

- uradno prošnjo, prijavo, pritožbo,

-  javno vabilo, zahvalo, pismo,

-  upravno odločbo/pogodbo.

1.1 Po branju

1. navedejo vrsto in temo besedila;

2. navedejo tvorca in naslovnika, njuno družbeno vlogo, družbeno in čustveno razmerje ter svojo določitev utemeljijo;

3. navedejo bistvene podatke iz besedila;

4. razmišljajo o zaželenem učinku besedila na naslovnika ter predvidijo dejanski učinek; svoje mnenje utemeljijo;

5. podčrtajo jezikovne prvine, tipične za besedilno vrsto, ter vodeno povzamejo tipične lastnosti besedilne vrste;

6. uradna besedila primerjajo z ustreznimi neuradnimi;

7. vrednotijo ustreznost/vljudnost in učinkovitost besedila; če je potrebno, besedilo popravijo -- svoje popravke utemeljijo.

2. Sami tvorijo podobna besedila (lahko jih pišejo tudi na računalnik); pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti. Svoja besedila primerjajo in presojajo.

3. Isto govorno dejanje uresničujejo na različne načine; istofunkcijskim načinom določajo ustrezne sporazumevalne okoliščine in vrednotijo njihovo vljudnost in učinkovitost.

1. Berejo naslednja besedila:

- oznako osebe,

- besedilo ekonomske propagande,

- (časopisno) obvestilo,

- (časopisno) poročilo,

- pripoved o življenju znanih Slovencev in drugih znanih ljudi,

- življenjepis,

- poljudnoznanstveni članek,

- navodilo za delo/opis delovnega postopka,

- zapisnik,

- strokovno poročilo,

- časopisno oceno/kritiko,

- esej,

- besedilo politične propagande.

1.1 Po prvem branju:

1. navedejo tvorca in naslovnika ter temo besedila; obnovijo/povzamejo vsebino, citirajo avtorjeve besede;

2. v besedilu poiščejo določene podatke (se znajdejo v njem);

opazujejo grafično oblikovanost besedila in ubesedujejo nebesedne dele besedila (npr. grafikone, preglednice, zemljevide ipd.);

3. izrekajo svoje razumevanje ali doživljanje prebranega in svoje stališče do prebranega, vrednotijo resničnost in zanimivost besedila, prepoznavajo dejstva in stališča tvorca ter resnične in propagandne prvine besedila; svoje mnenje utemeljijo;

4. razmišljajo o zaželenem učinku propagandnega besedila na naslovnika ter predvidijo dejanski učinek.

1.2 Po drugem branju razčlenjujejo besedno-slovnično sestavo besedila (pri tem sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov in njihovih bistvenih značilnosti):

1. besedilu določijo

° besedilno vrsto,

° funkcijsko zvrst,

° prevladujoči slogovni postopek in

° prevladujoče ubeseditveno stališče ter vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste, funkcijske zvrsti, slogovnega postopka in ubeseditvenega stališča;

2.   določijo število povedi v besedilu/odlomku; prepoznajo njihovo povezanost ter določijo vrsto povezanosti, in sicer:

° slovnično (npr. v povedi določijo navezovalne/napovedovalne prvine in jim poiščejo nanašalnice v sosednjih povedih),

- pomensko (določijo vrsto razmerja med povedmi, npr. naštevalno/časovno/vzročno/ pojasnjevalno, in ga izrazijo z veznikom ter tako povedi združujejo v dvostavčno poved);

- obvestilno (v povedi določijo znane in nove podatke, torej členijo poved na izhodišče in jedro);

3.   izbrani povedi določijo:

° vezanost na sporazumevalne okoliščine (v besedilu podčrtajo zunanje kazalnike in jim določijo nanašalnice v sporazumevanih okoliščinah),

- dobesedni pomen in smisel,

- stavčno in stavčnočlensko zgradbo,

- pomensko podstavo;

4.   izbrane večstavčne povedi strnjujejo v enostavčne (npr. prislovne odvisnike pretvarjajo v predložne zveze, predmetne odvisnike ob glagolih rekanja v polstavke oziroma predložne zveze, prilastkove odvisnike v polstavke oziroma levi/desni prilastek ipd.),

° izbrane enostavčne povedi z nevezljivimi ali zloženimi stavčnimi členi pretvarjajo v večstavčne povedi,

° izbrane pomenske podstave povedi upovedujejo na različne načine;

5.   izbranim besedam/besednim zvezam določijo:

- slovarski in sobesedilni pomen,

- so-/proti-/nad-/ podpomenke, člane iste besedne družine; sopomenkam določijo ustrezne sporazumevalne okoliščine,

- slogovno vrednost (v besedilu in slovarju) in ustrezne sporazumevalne okoliščine,

- izvor (domače/tuje),

- besedno vrsto in temeljne oblikoslovne kategorije,

- stavčnočlensko vlogo,

- tvorjenost, tvorjenkam pa besedotvorne morfeme in približno skladenjsko podstavo;

6.   v besedilu podčrtajo:

- besede s prenesenim pomenom ter jih zamenjajo z nemetaforičnimi besedami,

- slogovno zaznamovane besede in jih zamenjajo z nezaznamovanimi,

- prevzete besede in jih zamenjajo z ustreznimi domačimi,

- strokovne izraze in jih razložijo,

- ponovljene prvine stvarnosti in jih poimenujejo z različnimi navezovalnimi izrazi,

- besedne zveze in jih zamenjajo s tvorjenkami;

- stalne besedne zveze ter jim določijo pomen in vlogo; pojasnijo tudi pomen in rabo drugih stalnih besednih zvez;

- v odvisnem stavku;

- premi govor in povedo, o čem in s čim se sporoča v spremnem stavku,

- premi govor pretvarjajo v nepremi govor s predmetnim odvisnikom; povedo, do katerih sprememb je prišlo

7.   strokovno besedilo primerjajo z umetnostnimi besedili in drugimi neumetnostnimi besedili ter prepoznavajo značilnosti strokovnih besedil.

1.3 Vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila; popravijo neustreznosti/nerazumljivosti/nepravilnosti v besedilu ter svoje popravke utemeljijo.

1.4 Pogovarjajo se o fazah pisnega sporočanja.

2. Sami pišejo podobna besedila, npr.

- opis (predmeta/opis naprave in njenega delovanja),

- oznako osebe,

- poročilo tem, kar so slišali/videli/brali/doživeli,

- življenjepis,

- referat,

- opis delovnega postopka,

- navodilo za delo,

- zapisnik,

- strokovno poročilo,

- oceno tega, kar so slišali/videli/brali/doživeli,

- šolski esej.

Pri pisanju upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

Nekatera besedila lahko pišejo na računalnik ter jih grafično oblikujejo; izdelujejo tudi nebesedna vidna sporočila (preglednice, tabele, grafikone ipd.).

Svoja besedila primerjajo in presojajo.

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

sporočanjskih in besedoslovnih,

stilističnih in oblikoslovnih,

skladenjskih in besediloslovnih,

besedotvornih pojmov.

Seznanijo se z ustavno in zakonsko opredelitvijo slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji.

Ugotavljajo in utemeljujejo prednosti maternega jezika pred tujim ter pomen učenja maternega jezika in tujih jezikov.

Spoznavajo okoliščine za rabo žargonskih in nežargonskih strokovnih izrazov; žargonske izraze zamenjajo z nežargonskimi in ugotavljajo izvor žargonskih izrazov.

Seznanijo se z jezikovno politiko in kulturo v Republiki Sloveniji in v drugih evropskih državah.

Spoznavajo socialne zvrsti in okoliščine za njihovo rabo.

Ugotavljajo značilnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika.

Spoznavajo, da vsak jezik vsebuje tudi prevzete prvine.

Ugotavljajo potrebnost/nepotreb- nost prevzemanja določenih tujih besed v slovenski jezik - pri tem razvijajo kritično razmerje do prevzemanja.

Spoznavajo pragmatične in jezikovne lastnosti funkcijskih zvrsti.

Spoznavajo jezikovne družine v Evropi in položaj slovenskega jezika v slovanski jezikovni družini.

Iz dejanskih posnetkov govorice najstnikov ugotavljajo značilnosti slenga.

Seznanijo se s položajem slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu.

Seznanijo se s sodobnimi jezikovnimi priročniki ter se jih naučijo uporabljati.

Pri obravnavi umetnostnih besedil spoznavajo razvoj slovenskega knjižnega jezika (razčlenjujejo jezik in slog starejših besedil).

Pregledno spoznajo mejnike v razvoju slovenskega jezika

ter pomembnejše jezikoslovce in njihova dela.

1. letnik

1. Dijaki sistematično spoznavajo naslednja temeljna pravorečna pravila:

- glasove slovenskega knjižnega jezika,

- izgovor glasov v posebnih položajih,

- naglasno mesto in trajanje naglašenega samoglasnika,

- pravilno intonacijo in stavčni poudarek,

- ustrezno hitrost govorjenja, členitev s premori in register.

2. Dijaki sistematično spoznavajo naslednja temeljna pravopisna pravila:

- zapisovanja slovenskih glasov in glasovnih sklopov s črkami,

- deljenja,

- rabe velike in male začetnice,

- pisanja prevzetih besed,

- rabe ločil,

- pisanja skupaj in narazen oziroma z

- vezajem.

1.1. Dijaki berejo in interpretirajo literarna besedila:

- recepcijsko zanimiva novejša slovenska umetnostna besedila po prosti izbiri v okviru uvodnega sklopa, primerjalno z neumetnostnimi

- besedila iz svetovne in slovenske književnosti od antike do slovenskega razsvetljenstva

- besedila iz slovenske in svetovne književnosti od evropske romantike do evropske nove romantike

- besedila iz slovenske in svetovne književnosti od slovenske moderne do svetovne književnosti po drugi svetovni vojni

- besedila iz slovenske književnosti druge polovice 20. stoletja

- prostoizbirna besedila

- besedila po prosti izbiri

- besedila po prosti izbiri

- besedila po prosti izbiri

- besedila za domače branje

- besedila za domače branje

- besedila za domače branje

- besedila iz izbranega tematskega sklopa za zaključni izpit

1.1.1 Pred branjem se dijaki ob uvodni motivaciji pripravijo za sprejemanje umetnostnega besedila.

1.1.2 Prvo branje, med katerim dijaki usmerjajo pozornost na besedilo kot celoto in zaznavajo že posamezne idejno-tematske oziroma oblikovno-kompozicijske prvine, je celostno: interpretativno (poslušanje učiteljevega branja, branja sošolca, posnetka) ali individualno tiho (poltiho):

- večinoma poslušajo interpretativno branje (učitelja, posnetek),

- prvo tiho branje je deloma usmerjeno,

- večinoma samostojno interpretativno berejo s postopnim vadenjem nekaterih osnovnih tehnik; govorno interpretacijo si v besedilu zaznamujejo,

- prvo tiho branje je samostojno.

1.1.3 Po prvem branju dijaki izražajo svoje prvotno (celostno) doživetje zvočnih, pomenskih in oblikovno-kompozicijskih sestavin prebranega besedila: občutja, predstave, mnenja, zaznave.

1.1.4 Ob ponovnem poglobljenem (analitičnem, tesnem) branju razčlenjujejo literarna besedila in dopolnjujejo prvotno doživetje s poglobljenim razumevanjem (obnavljajo, povzemajo, prevajajo v neumetnostni jezik, pojasnjujejo pomene, domnevajo, povezujejo svoja opažanja z znanjem, primerjajo, razvrščajo, poimenujejo opažene sestavine, jih definirajo) s pomočjo navedenih prvin za interpretacijo:

- deloma vodeno opazujejo, opisujejo in povzemajo motivno-tematske in idejne sestavine (temo, motive, idejo, prostor, čas, osebe, ...),

- deloma samostojno opazujejo in razčlenjujejo motivno-tematske in idejne sestavine, vsaj eno navedeno sestavino opazujejo in razložijo v celoti samostojno,

- pretežno samostojno (ob učiteljevi moderaciji) razčlenjujejo motivno-tematske in idejne sestavine v navedenem obsegu,

- pretežno vodeno opazujejo in poimenujejo glavne oblikovno-kompozicijske sestavine ter razumejo njihovo vlogo v besedilu,

- pretežno vodeno opazujejo in poimenujejo oblikovno-kompozicijske sestavine ter ugotavljajo njihovo vlogo v besedilu,

- samostojno primerjajo eno ključno prvino v dveh delih,

- deloma samostojno, deloma vodeno razčlenjujejo navedene oblikovno-kompozicijske sestavine in ugotavljajo njihovo vlogo v besedilu,

- besedila pogosto pretežno samostojno primerjajo po dveh izbranih sestavinah,

- večinoma samostojno razčlenjujejo navedene oblikovno- kompozicijske sestavine,

- besedila pogosto samostojno primerjajo z drugimi po dveh ali več sestavinah,

- ob enem besedilu se navajajo pri razčlenjevanju sklicevati na primerne vire (spremne besede, primerna gradiva),

- ob dveh besedilih se sklicujejo na primerne dodatne vire.

1.1.5 Dijaki vrednotijo spoznavne, etične in estetske sestavine literarnih del:

- ob pomoči navajajo zunaj

- pretežno samostojno navajajo zunajliterarne argumente, terarne argumente ( se sklicujejo na pričakovanja, izkušnje, znanje),

- deloma samostojno navajajo en znotrajliterarni argument (svojo sodbo utemeljujejo s strukturno prvino besedila),

- deloma samostojno navedejo dva znotrajliterarna argumenta,

- pretežno samostojno navajajo dva ali več znotrajliterarnih argumentov,

- večinoma samostojno navajajo dva ali več znotrajliterarnih argumentov.

1.1.6 Dijaki pri domačem branju interpretirajo daljša literarna besedila v celoti. Njihova interpretacija vedno vsebuje ubeseditve doživljanja in vrednotenja prebranih del skladno z etapnimi cilji v posameznih letnikih.

- Svoja opažanja izražajo v dnevniku branja, v obnovah in oznakah.

- Samostojno razčlenijo eno ključno prvino (jo opazujejo v celotnem besedilu, opisujejo in poimenujejo) v dnevniku branja ali pisnem poročilu.

- Samostojno razčlenjujejo in vrednotijo dve ali več prvin prebranih besedil v dnevniku branja ali kritičnem poročilu.

- Pri poročanju o enem domačem branju se sklicujejo na primerno spremno besedo.

- Pri poročanju o enem ali dveh domačih branjih se sklicujejo na primerno spremno besedo

- Bralno razumevanje enega oziroma dveh domačih branj poglabljajo z uporabo podatkov iz primernih spremnih besed.

- Primerjajo po eno vsebinsko sestavino v dveh prebranih besedilih.

- Po navodilih ali samostojno primerjajo dve ali več sestavin prebranih literarnih besedil.

1.1.7 Dijaki širijo recepcijsko sposobnost z gledanjem, poslušanjem, primerjanjem in vrednotenjem medijskih predelav literarnih besedil.

1. letnik

2. letnik

3. letnik

2.1.1 Dijaki najmanj enkrat v šolskem letu pripravijo govorni nastop o poljubnem literarnem besedilu, upoštevajoč zakonitosti govornega nastopanja, ki jih spoznajo pri jezikovnem pouku:

- zaokroženo povedo doživetje ob enem domačem branju, 

- poročajo o prebrani knjigi (zgodba, osebe, čas, prostor, kontekst, mnenje),

- poročajo o prebranem literarnem delu in ga vrednotijo,

- primerjajo dve prebrani deli in ju vrednotijo.

2.1.2 Deklamirajo/recitirajo najmanj eno krajše literarno besedilo po lastni izbiri, upoštevajoč posebnosti govorne interpretacije leposlovnih besedil:

- dramski prizori po vlogah,

- lirska pesem,

- pripovedno besedilo,

- zvrst besedila po lastni izbiri.

1. letnik

4. letnik

Dijaki pišejo drugotna besedila, v katerih opisujejo, parafrazirajo, komentirajo, analizirajo, primerjajo svoje bralno doživetje:

- doživljajski spisi, vezani na branje literarnega besedila

-  preproste pisne interpretacije - razlaganje in utemeljevanje bralnega doživetja, osredotočeno na eno tipično prvino literarnega besedila (npr. na oznako osebe, na glavni motiv, idejo, ...),

-  pisne interpretacije prebranih besedil/osnovna oblika interpretativnega eseja: izraz doživetja, razumevanja, vrednotenja z uvodom, jedrom, zaključkom/poskus razčlembe nekaj tipičnih prvin krajšega besedila z vrednotenjem v esejski obliki; uporaba primerne terminologije, 

- obnove,

- oznake literarnih oseb, prostora, časa,

- dnevnik branja - sprotni zapis misli in doživetij ob najmanj enem domačem branju,

- preprost razpravljalni spis - primerjava ene vsebinske prvine v dveh prebranih delih ali odlomkih,

- obnove, oznake, doživljajski spisi,

- dnevnik branja ob enem ali dveh besedilih,

- primerjalni spis/preprost razpravljalni esej - primerjava dveh ali več prvin prebranih besedil z uvodom, jedrom, zaključkom/utemeljevanje izhodiščne teze z občutji, izkušnjami in s književnim znanjem o primerjanih prvinah; uporaba primerne terminologije,

- poročilo o enem oziroma dveh domačih branjih z upoštevanjem primernih spremnih besed.

1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

Dijaki z vajami za besedno izvirnost, prožnost, fluentnost in s pisanjem različnih ustvarjalnih oziroma poustvarjalnih besedil povečujejo lastno ustvarjalnost in poglabljajo občutljivost za sprejemanje literarnih besedil.

Pišejo npr. domišljijske spise, dramatizacijo, verzifikacije, prozne sestavke, filmske scenarije, dopisujejo dele besedil, parodirajo, iščejo naslov...

1. Dijaki samostojno povzemajo bistvene značilnosti literarnozgodovinskih obdobij in smeri: družbene in kulturnozgodovinske okoliščine, bistveno literarno dogajanje, literarne smeri, zvrsti in vrste znotraj obravnavanih obdobij, poglavitne posebnosti avtorjev in besedil v okviru obveznega programa:

- od antike do slovenskega razsvetljenstva,

- od evropske in slovenske romantike do evropske nove romantike,

- od slovenske moderne do svetovne književnosti po 2. svetovni vojni,

- slovenska književnost 2. polovice 20. stoletja,

- literarnozgodovinski kontekst besedil iz tematskega sklopa za zaključni izpit.

2. Literarnozgodovinsko znanje uporabljajo pri interpretaciji literarnih besedil: - prepoznavajo pripadnost besedila določenemu obdobju oziroma smeri,

- na podlagi znanih podatkov primerjajo med seboj besedila iz raznih obdobij, smeri ali raznih avtorjev.

3. Ob branju besedil opisujejo in definirajo literarnozgodovinske in literarnoteoretične pojme, navedene v rubriki Pojmi, prvine za interpretacijo (podpoglavje C; Vsebine).

3.1 Na primerih izbranih besedil ob učiteljevi pomoči prepoznavajo, opisujejo in poimenujejo razliko med umetnostnim in neumetnostnim besedilom, literarne zvrsti in vrste, jezik umetnostnih besedil.

- Ob primerih različnih interpretacij istega besedila spoznavajo različne načine branja literarnih besedil in vlogo bralca.

4. Že obravnavane pojme in prvine za interpretacijo prepoznavajo, poimenujejo in ugotavljajo njihovo vlogo pri interpretaciji novih besedil.

5. Na podlagi znanih pojmov in prvin za interpretacijo besedila primerjajo med seboj in jih vrednotijo.

6. Na vsakoletni ekskurziji po slovenskem etničnem in kulturnozgodovinskem prostoru, povezani z obravnavanimi besedili in avtorji, se dijaki seznanjajo z avtentičnim literarnim in kulturnozgodovinskim okoljem.

7. Dijaki se seznanjajo s sodobnim slovenskim literarnim in kulturnim življenjem - literarnimi revijami, zbirkami, avtorji, nagradami...

ur

Literarna teorija; uvod v obravnavo književnosti

Recepcijsko zanimiva besedila iz slovenske književnosti po prosti izbiri

8

Besedna umetnost. Umetnostno in neumetnostno besedilo. Ustvarjalec, delo, bralec. Zvrsti in vrste.

Jezik in slog v književnosti. Literarna veda.

B. A. Novak, Oblike sveta

K. Kovič, Labrador

J. Kovič, Sonetna križanka

J. Virk, Potres

M. Kmecl, Andrej Smole, znameniti Slovenec

Antična književnost

8

Svet ljudi, bogov in polbogov. Časovna umestitev.

Aristotel, Poetika

Herodot, Zgodbe

Homer, Iliada

ali Odiseja

Mit o trojanski vojni. Ep, epsko.

Anakreon, Eros z zlatimi lasmi

E. Petiška, Stare grške bajke

Longos, Dafnis in Hloa

Sofoklej, Antigona (DB)*

ali Kralj Ojdip (DB)*

Antično gledališče.

Tebanski mit. Tragedija, tragično

Goethe, Ifigenija na

Tavridi

Petronij, Satirikon

Rimska lirika. Katul, Blagoslov ljubezni, Horacij, Epoda ali

Plavt, Dvojčka

Ljubezenska lirika. Primerjava pesmi.

Rimska komedija. Situacijska komika.

Plutarh, Življenje velikih

Rimljanov

Ovidij, Metamorfoze

Biblija

Zgodbe Svetega pisma (Klasje) (DB) Prilika o izgubljenem sinu

2

Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen Biblije. Prilika.

Prilika.

Dalmatinova Biblija,1584, prevod Visoke pesmi

Daljnovzhodna lirika (Li Taipo)

M. Šikibu, Princ in dvorne gospe

Waltari, Egipčan Sinuhe

Tisoč in ena noč

Burka o jezičnem dohtarju

Srednji vek

Dante, Božanska komedija

Brižinski spomeniki (II)

3

Kulturnozgodovinski oris.

Versko-alegorični ep.

Značaj in literarnozgodovinski pomen. Jezik.

Bediér, Roman o Tristanu in Izoldi

Scott, Ivanhoe

Sienkiewicz, Križarji

Hofmannsthal, Slehernik

Villon, Epitaf

Erskine, Kratkotrajna sreča Francoisa Villona

Jurčič, Veronika Deseniška

Menart, Srednjeveške pridige in balade

Renesansa

Shakespeare, Romeo in Julija (DB)*

Cervantes, Don Kihot (DB)*

6

Zgodovinske in kulturnozgodovinske značilnosti časa.

Renesančno gledališče.

Zgradba drame (prostor, čas, osebe).

Drama kot besedna in kot gledališka stvaritev (posnetek predstave).

Roman. Primerjava oseb: don Kihot, Sančo Pansa -idealizem, realizem. Tragikomičnost.

Shakespeare, Hamlet, Beneški trgovec, Ukročena

trmoglavka, Othello, Vihar

Lamb, Pripovedke iz Shakespeara

Twain, Kraljevič in berač

Machiavelli, Mandragola

Boccaccio, Dekameron

Rabelais, Gargantua in Pantagruel

Stone, V zanosu in obupu

M.Malenšek, Poslušaj, zemlja

Slovenska reformacija, protireformacija in barok

Trubar, En regišter - ena kratka postila

Svetokriški, Na noviga lejta dan

3

Zgodovinske in kulturne okoliščine. Literarni in nacionalno-kulturni pomen.

Protestantske ideje v besedilu. Jezik.

Pridiga. Baročni slog.

Krelj, Postila slovenska (predgovor)

Jančar, Triptih o Trubarju

Jurčič, Jurij Kobila

Tavčar, Vita vitae meae

Župančič, Pred Trubarjevim kipom

Kastelic, Nebeški cil

Mrak, Marija Tudor

Mérimée, Šentjernejska noč

Ljudsko slovstvo - lirska pesem

Od Lepe Vide

2

Uvod. Vrste. Odnos besedilo – glasba.

Motiv lepe Vide v ljudski in umetni literaturi.

Kralj Matjaž in Alenčica

Pegam in Lambergar

Prešeren, Lepa Vida

Kurent. Zlatorog. Desetnica

Škrjanček poje, žvrgoli. Dekle povej, povej

Tristo narodnih

Kersnik, Rošlin in Verjanko

Hasanaginica

Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih

Sket, Miklova Zala

Razsvetljenstvo

Vodnik, Dramilo

Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi (DB)*

5

Razsvetljenske ideje: poučnost, optimizem, utilitarizem; pomen za slovensko nacionalno identiteto.

Alpska poskočnica. Sinekdoha.

Začetki slovenskega gledališča.

Komedija. Vrsta komike.

Molière, Tartuffe, Kaznovani soprog, Šola za žene

Bulgakov, Življenje gospoda Molièra

Francoski enciklopedisti

Voltaire, Kandid ali optimizem

T. Kovač, Najbogatejši Kranjec

Finžgar, Naša kri

Kreft, Kranjski komedijanti

Domače branje:

Sofoklej, Antigona ali  Sofoklej, Kralj Ojdip ali E. Petiška, Stare grške bajke*

Zgodbe Svetega pima (Klasje)

Cervantes, Don Kihot ali Shakespeare, Romeo in Julija*

Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi ali T. Kovač, Najbogatejši Kranjec*

Branje enega besedila po prosti izbiri.

ur

Evropska romantika

6

Značilnosti literarne smeri, predstavniki, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; pripovedništvo, lirika.

Scott, Ivanhoe ali

E. A. Poe, Maska rdeče smrti

Romantično pripovedništvo.

Rousseau, Julija ali Nova Eloiza

Goethe, Herman in Doroteja

Stritar, Zorin

Planzdorf, Novo trpljenje mladega W.

Byron, Romanje grofiča Harolda ali

Epsko-lirska pesnitev.

Byronizem.

Macha, Maj

Parizina

Puškin, Jevgenij Onjegin

Roman v verzih; odvečni človek.

Lermontov, Junak našega časa

Bürger, Lenora

Puškin, A. P. Kernovi

Motiv, romantično občutje.

Lermontov, Oblaki, Jezero

Puškin, Zimski večer, Dar brezplodni

Njegoš, Gorski venec

Hugo, Notredamski zvonar, filmska obdelava

Krüger, Ljubimca: George Sand in Frederic Chopin

Romantika na Slovenskem

8

Značilnosti obdobja, splošni in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki kulturnega življenja in njihov pomen za slovenski kulturni in nacionalni razvoj; pesništvo.

Čop, Pismo Kopitarju

Cigler, Sreča v nesreči

Prešeren, Nova pisarija, Sonet o kaši

Prešeren, Pismo staršem, Dekletom

Prešeren, Sonetni venec (predvsem 1., 7., 8. in 15. sonet)

Zgradba sonetnega venca.

Motivna in tematska analiza.

Magistrale in akrostih.

Prešeren, Gazele, Kam, Izgubljena vera

Zdravljica

Nacionalna in politična ideja; likovna pesem

Prešeren, Glosa

I. Vašte, Roman o Prešernu

Krst pri Savici (DB)*

Balade in romance (DB)*

Zgradba pesnitve, tercina, stanca. Teme in ideje.

Romantično epsko pesništvo.

Stritar, Esej o Prešernu

D. Smole, Krst pri Savici

Mihelič, Cesta dveh cesarjev

Malenšek, Pesnikov nokturno

E. Jelovšek, Spomini na Prešerna

Malenšek, Črtomir in Bogomila

Evropski realizem in naturalizem

9

Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in predstavniki.

R. Benjamin, Čudovito življenje

Pripovedništvo.

H. Balzaca

Dramatika.

I. Bart, Rudolf, nesrečni prestolonaslednik

Realistični roman: snov, zgodba, zgradba, prostor, čas dogajanja, osebe, ideje.

Stendhal, Rdeče in črno

Gončarov, Oblomov

Falubert, Gospa Bovary

Tolstoj, Vojna in mir (DB)*

Objektivni realizem; tip pripovedovalca.

Realistični zgodovinski roman.

Balzac, Oče Goriot, Teta Liza

Turgenjev, Plemiško gnezdo, Očetje in sinovi

Žeromski, Prah in pepel

ali

Dickens, Veliko pričakovanje

Dostojevski, Zločin in kazen (DB)*

Psihološki realizem; pripovedna tehnika.

Dostojevski, Idiot, Bratje Karamazovi

Dreiser, Ameriška tragedija

Hardy, Čista ženska

Tolstoj, Ana Karenina

Thackeray, Semenj ničevosti

Filmske in gledališke obdelave realističnih romanov

Zola, Beznica

Naturalizem v pripovedništvu.

Zola, Nana

Gogolj, Plašč ali

Maupassant, Nakit

Realistična novela: zgodba, zgradba, osebe, pripovedovalec.

Mali človek. Prvine groteske.

Značilnosti novele (primerjava z renesančno).

Čehov, Kmetje

Realistična, naturalistična dramatika:

teme in motivi, karakterizacija

Ibsen, Strahovi ali

Nora ali

Tezna drama, analitična tehnika

Shaw, Pygmalion, Sveta Ivana, Kandida

My fair lady (muzikal)

Gogolj, Revizor

Realistična dramska satira.

Nušić, Sumljiva oseba

Med romantiko in realizmom na Slovenskem

11

Značilnosti obdobja. Splošno- in literarnozgodovinski okvir, predstavniki, smeri in programi. Pomen obdobja v nacionalno-kulturnem razvoju.

Levstik, Napake slovenskega pisanja, Martin 

Krpan, Popotovanje...

Slodnjak, Pogine naj, pes

Jurčič, Deseti brat (DB)*

Začetki slovenskega romana.

Jurčič - Levstik, Tugomer

Levstik, Pismo Jurčiču

Jurčič, Med dvema stoloma, Cvet in sad, Sosedov

sin, Hči mestnega sodnika

Tavčar, Grajski pisar ali

Začetki slovenske novele. Motivi. Zgodovinska snov.

Celestin, Naše obzorje

Jurčič, Telečja pečenka ali

Značajevka/obraz.

Kersnik, Kmetske slike, Ciklamen, Agitator

Jenko, Tilka

Jenko, Jeprški učitelj

Kersnik, Jara gospoda (DB)*

Teme, motivi, pripovedne osebe.

Slog.

Milčinski, Muhoborci

Govekar, V krvi

Murnik, Ženini gospodične Koprnele

Kozak, Šentpeter

Tavčar, Visoška kronika (DB)* ali

Cvetje v jeseni (DB)*

Zgodovinski roman. Zgradba. Pripovedovalec.

Snov, zgradba, okvirna pripoved, slog. Filmska obdelava.

Tavčar, Med gorami, V Zali, Vita vitae

meae

Jenko, Obrazi (predvsem uvodni, V., VII., X.)

Pesništvo med romantiko in realizmom:

Motivi in ideje. Oblikovna analiza (verz, kitica); vloga podobe v posameznih obrazih.

Pregelj, Simon iz Praš

Gregorčič, Njega ni

Aškerc, Mejnik

Povezava med ljudsko in umetno liriko.

Balada, epske in dramatske prvine, monolog, dialog.

Levstik, Pesmi, Ubežni kralj

Kersnik, Pesmi v prozi

Vošnjak, Doktor Dragan

Gregorčič, Soči, Ti meni svetlo sonce,

V pepelnični noči

Aškerc, Godčeva balada, Zimska romanca,

Stara pravda

Evropska nova romantika/moderna

4

Zgodovinski okvir, literarne smeri in predstavniki, lirika, dramatika.

I. Stone, Sla po življenju

Mallarmé, pesmi

Baudelaire, Tujec

Motivi, ideje, estetika, pesniške oblike.

Pesem v prozi, motiv.

Rimbaud, pesmi

Whitman, pesmi

Wilde, Saloma ali

Čehov, Češnjev vrt

Novoromantična dramatika:

teme, zgradba dogajanja, dramske vrste.

Blok, pesmi

Nazor, pesmi

Poetična drama, motivi.

Dučić, pesmi

Impresionizem, simbolizem, realizem

Šantić, pesmi

Wilde, Slika Doriana Graya

A. France, Thais

Hamsun, Blagoslov zemlje

Rostand, Cyrano de Bergerac (film)

Wedekind, Duh zemlje

Andrejev, Črne maske

Domače branje:

Prešeren, Krst pri Savici  ali  Prešeren, Balade in romance (Hčere svet, Učenec, Turjaška Rozamunda, Ribič, Prekop, Neiztrohnjeno srce)*

Tolstoj, Vojna in mir ali Dostojevski, Zločin in kazen* 

Jurčič, Deseti brat ali Kersnik, Jara gospoda*

Tavčar, Visoška kronika ali Tavčar, Cvetje v jeseni*

Branje enega besedila po prosti izbiri.

ur

Slovenska moderna

13

Družbeni in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki moderne in sopotniki, smeri.

Kette, Na trgu

Podoknica; zvočni učinki, personifikacija.

Kette, Pijanec, Na molu San Carlo (VII -VIII),

Murn, Ko dobrave se mrače

Impresionizem, simbolika in metaforika.

Murn, Fin de siècle, Sneg, Šentjaževo, Trenutek, Epitaf, Kmečka pesem, Ženitovanjska pesem

Cankar, Na klancu

ali Martin Kačur (DB)*

Simbolika; zgradba romana; vodilni motiv.

Tematska, idejna in slogovna analiza.

Cankar, Bela krizantema, Kralj na Betajnovi, Nina,

izbor črtic, Vinjete (Epilog)

Cankar, Hlapci (DB)*

ali Za narodov blagor

Tematska in idejna analiza; tragičnost.

Satiričnost; dramska zgradba.

Z. Kveder, Misterij žene

Kraigher, Kontrolor Škrobar

Govekar, V krvi

V. Levstik, Višnjeva repatica

Finžgar, Prerokovana

Cankar, Podobe iz sanj

Kostanj posebne sorte

Črtica; simbolika.

Župančič, Duma ali Z vlakom

Gradnik, Pisma (1., 5., 7. pesem)

Motivi in teme.

Podobe, lirski subjekt.

Župančič, Ti skrivnostni moj cvet,

Manom Josipa Murna

Gradnik, Noč v Medani, Vodnjak, Komen, Mors victrix

Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno

3

Nove književne smeri v 20.stoletju.

Pirandello: Šest oseb išče avtorja

Lorca, Dom Bernarde Albe

Lorca, Mesečna romanca ali

Nezvesta žena

Nadrealizem; motivi, tema, metaforika.

Rilke, Panter, Jesenski dan, Orfej

Jesenin, Vrnitev domov

Blok, Dvanajst

Hašek, Dobri vojak Švejk

Nušić, Gospa ministrica

Krleža, Gospoda Glembajevi, Vrnitev Filipa Latinowicza

Andrić, Most na Drini

Babelj, Rdeča konjenica

Hemingway, Starec in morje

Döblin, Berlin Alexanderplatz

Majakovski, Oblak v hlačah

Apollinaire, Zone

Kafka, Preobrazba

Moderna pripovedna groteska.

Analiza motivov.

Trakl, Grodek

Eliot, Pusta dežela

Kafka, Amerika

Gide, Ponarejevalci denarja

Marquez, Sto let samote

Sartre, Pota svobode

Slovenska književnost pred 2. svetovno vojno in med njo

13

Družbeni in kulturnozgodovinski okvir in pomen. Literarne smeri, predstavniki, zvrsti.

Kosovel, Slutnja

Kosovel, Ekstaza smrti

Nominalni slog, impresionizem.

Ekspresionizem; metafora.

Kosovel, Kons 5 ali

Pesem št.X

Konstruktivizem.

Kosovel, Bori, Tragedija na oceanu (1. ali 5. pesem)

Jarc, Modre dalje, Sejalec v zimi, Jesen

A. Vodnik, Pomladna pesem

Seliškar, Sedmorojenčki

Grum, Dogodek v mestu Gogi (DB)

Dramska tehnika. Ekspresionistične prvine.

Groteskne prvine.

Kreft, Celjski grofje

Jarc, Novo mesto

Pregelj, Matkova Tina (DB)**

Ekspresionistične prvine.

Pregelj, Thabiti kumi, Plebanus Joannes

Bevk, Kaplan Martin Čedermac

Prežih, Jamnica

Prežihov Voranc, Samorastniki (DB)* ali

Boj na požiralniku (DB)**

Socialni realizem. Primerjava s filmsko obdelavo.

J. Kozak, Maske

Potrč, Na kmetih, Krefli

Kranjec, Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh

Vidmar, Misli

Ingolič, Lukarji

Kranjec, Režonja na svojem (DB)**

Tematika. Refleksivne in lirske prvine.

Bartol, Alamut

Ciril Kosmač, Tantadruj (DB)**

Realistične, fantastične in eksistencialne prvine; slog (barve, zvočnost). Poslušanje radijske igre.

Rob, Deseti brat

Jalen, Ovčar Marko

Bor, Srečanje

Kajuh, Bosa pojdiva

Balantič, Zasuta usta

Lirika upora: ponavljanje, kontrast.

Motiv, slog, podobe.

Hribovšek, Jabolko na mizi

Kajuh, Kmetova pesem

Svetovna književnost po 2. svetovni vojni

4

Sartre, Za zaprtimi vrati (DB)* ali

Camus, Tujec (DB)* ali

Camus, Kuga (DB)*

Družbeni in socialnozgodovinski okvir; literarne smeri; predstavniki.

Eksistencializem, ideja svobode.

Filozofija absurda v književnosti.

Kundera, Neznosna lahkost bivanja

U. Eco, Ime rože

Fowles, Ženska francoskega poročnika

Calvino, Nevidna mesta

Borges, Izmišljije

Brecht, Mati Korajža

Domače branje:

Cankar, Hlapci ali Cankar, Martin Kačur*

Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača (Klasje)**

Grum, Dogodek v mestu Gogi

Camus, Tujec ali Camus, Kuga ali Sartre, Za zaprtimi vrati* 

Branje enega besedila po prosti izbiri

ur

Smeri v slovenski književnosti po 2. svetovni vojni

10

Značilnosti literarnih smeri, povezave s predvojno književnostjo.

Književnost znotraj in zunaj meja slovenske države.

Pesništvo

Vodušek, Zapuščeni klavir ali

Zlato tele

Motivi in slog.

Novy, Slovo

Kocbek, Votlina, Močna rdeča junca

Minatti, Pa bo pomlad prišla

Zlobec, Glas, Tihožitje

Menart, Croquis ali

Celuloidni pajac

Intimizem v povojni poeziji.

Taufer, Koncert v naravi, Ravnanje žebljev

Grafenauer, Med vekami neba

Fritz, Rime na I

Januš, Brez kategorij

Košuta, Ne izbiraš

Pribac, Valežanska cerkev

T. Pavček, Še enkrat glagoli ali

Krakar, Med iskalci biserov (1, 8) ali

C. Zlobec, Pobeglo otroštvo

Kovič, Južni otok

Bivanjska problematika.

Iskanje idealitete.

Popevka in šanson:

Strniša, Na vrhu nebotičnika

Ježek, N.N. in črna pega čez oči

Makarovič, Teci, punčka, teci

Smolar, Bognedaj, da bi crknu televizor

Mlakar, Vandima

Zajc, Črni deček

Absurd v sodobni poeziji. Verz.

Strniša, Večerna pravljica

Groteskne prvine v liriki.

S. Makarovič, Zeleni Jurij ali

Kravos, Zamejska žalostna

Aktualizacija ljudske motivike.

Sodobna pesniška satira.

Šalamun, Maline so ali

Gobice

Modernizem. Pesniški jezik.

Jesih, /Grizljal sem svinčnik /.../, sonet

Postmodernistične prvine.

Pripovedništvo

8

Motivno-tematske in slogovne prvine.

Kocbek, Tovarišija ali

Črna orhideja

Dnevniška proza; tematika.

Motivika. Eksistencialistične prvine.

Pahor, Mesto v zalivu

Simčič, Človek na obeh straneh stene

Rožanc, Ljubezen

Zupan, Menuet za kitaro

Vojni roman, modernistični pripovedni postopki (odlomek iz filma).

Rebula, Senčni ples, Friderik Baraga

Messner, Skurne storije

Zidar, Sveti Pavel

Družbenokritični realizem.

Lainšček, Namesto koga roža cveti

Tomšič, Ostrigeca

Šeligo, Triptih Agate Schwarzkobler

Kovačič, Ljubljanske razglednice ali

Resničnost

Motivika.

Avtobiografska proza, veristične in modernistične prvine.

Jančar, Posmehljivo poželenje

Maja Novak, Zverjad

Kovič, Profesor domišljije

Dolenc, Vampir z Gorjancev

Švabič, Ljubavne povesti

Filipčič, Kerubini

Gradišnik, Nekdo drug

Zaplotnik, Pot

Dramatika

8

Moderna tematska in dramaturška iskanja.

D. Smole, Antigona ali

Torkar, Pisana žoga

Javoršek, Povečevalno steklo ali

Motivi v sodobni dramatiki (gledališki posnetki).

Partljič, Moj ata socialistični kulak

Jovanović, Znamke, nakar še Emilija

Flisar, Iztrohnjeno srce

Jovanovič, Generacije

Moderna slovenska satira.

Strniša, Samorog

Jančar, Veliki briljantni valček

Moderna groteskna drama.

Domače branje:

Tematski sklop za poklicno maturo.

Branje enega besedila po prosti izbiri.

Predlog za aktualizacijo: literatura v medijih, besedilo in računalnik.

Svetokriški, Na noviga lejta dan: Pridiga. Baročni slog. Alegorično moraliziranje. Retorične prvine.

(1 ura)

- Uvodni pogovor o baroku v likovni umetnosti. Informacija o Svetokriškem.

- Opozorila na nekatere jezikovne posebnosti, ki jih bodo dijaki srečali v obravnavanem besedilu.

- Poslušanje posnetka, spremljanje z odprtim berilom.

- Izražanje opažanj - komentiranje moralnega nauka v besedilu.

- Prepoznavanje lastnosti in poimenovanje besedilne vrste.

- Pogovor o tipičnih baročnih slogovnih prvinah v vodenem razgovoru.

- Domača naloga: pisna dramatizacija zakonskega prepira o besedilu.