KATALOG ZNANJA

ZGODOVINA

SREDNJE STROKOVNO IN TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJ
Prilagoditev za šole z italijanskim učnim jezikom

140 ur

Katalog znanj je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 42. seji, dne 19. 4. 2001, sklep št.5.

Opomba: Vsebine in cilji italijanske zgodovine so vpisani v debelejšem tisku.


 

VSEBINA

1. IME PREDMETA: ZGODOVINA

2. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA 

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

4.1. Vsebinski sklopi kot informativni cilji 

4.2. Formativni in socializacijski cilji, medpredmetne povezave

 4.2.1. Prvi letnik

 4.2.2. Drugi letnik

5. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

7. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

 


1. IME PREDMETA: ZGODOVINA

ŠTEVILO UR: 140

 Prvi letnik: 70 ur

 Drugi letnik: 70 ur

2. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

Katalog znanj je namenjen programom srednjih tehniških in strokovnih šol. Vsebinska zasnova zajema izbor temeljnih zgodovinskih pojavov in procesov, ki so pomembni za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. V primerjavi z dosedanjim učnim načrtom je obogaten z gospodarsko-socialnimi temami, s temami življenjskega vsakdanjika in kulturno-zgodovinskimi vsebinami. Zgodovinske vsebine s številnimi primeri dajejo veliko možnosti za uresničevanje vzgojnih vidikov, spoznavanje vrednot in ozaveščanje o pomenu njihovega spoštovanja. Raznovrstni primeri iz slovenske, italijanske in regionalne zgodovinske izkušnje prispevajo k oblikovanju narodne identitete šolajoče se mladine. Cilj zasnove je, da bi z večjo pestrostjo pripomogel k privlačnosti in zanimivosti pouka. Šolajoči se mladini zgodovina širi zgodovinsko časovno in prostorsko predstavo ter ji z aktivnimi oblikami dela (uporaba virov, zemljevidov in drugih nebesednih virov informacij) omogoča razvijanje sposobnosti za sporočanje zgodovinskega znanja in kritično presojo vseh oblik sporočil. Zgodovinska znanja dijaku širijo duhovno obzorje, mu dajejo življenjsko osmišljenje in ga vzgajajo za strpnost in tolerantnost do drugačnosti. Pomembna novost je upoštevanje poklicne usmeritve, ki jo izvaja šola v posameznih programih. Učni predmet zgodovina daje poleg splošno-izobraževalnih znanj tudi specifična znanja o razvoju strok. V vsakem letniku naj bo 10 ur namenjenih tistim vsebinam, ki so povezane z zgodovino stroke, za katero se dijak izobražuje, 5 ur pa drugemu delu v razredu. O razporeditvi teh vsebin suvereno odloča učitelj v sodelovanju z učitelji zgodovine na šolah z enako usmeritvijo.

Prenavljanje šolske zgodovine, tako vsebin kot ciljev v smislu posodobitve, privlačnosti in odprtosti, se je intenzivno izvajalo že v obdobju 1993 -1996. V vsebinskem pogledu sedanji katalog znanj ohranja vsebinski koncept, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje 11. aprila 1996 in se je v šolskem letu 1996/97 že pričel postopoma izvajati. Dopolnjen pa je s predmetnim katalogom operativnih ciljev, ki nakazujejo usmeritve pri pouku in določeni standard.

 

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijaki:

  • usvojijo znanje o pomembnih dogajanjih, pojavih in procesih svetovne, evropske, slovenske in italijanske zgodovine;
  • razvijejo sposobnost spoznavanja in razumevanja vplivov evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko in italijansko zgodovino;
  • usvojijo znanje o življenju, delu, miselnosti in znanstvenih dosežkih v različnih zgodovinskih obdobjih;
  • razvijejo sposobnost razumevanja zgodovinskih pojavov, procesov in nasprotij v razvoju sodobnega sveta;
  • usvojijo znanje o gospodarskih procesih in socialnih odnosih v različnih zgodovinskih bdobjih;
  • usvojijo znanje o razvoju tehnike in tehnologije v posameznih zgodovinskih obdobjih ter o njihovem vplivu na življenje ljudi;
  • usvojijo znanja o slovenski in italijanski kulturni dediščini, jo vrednotijo in razvijajo zavest o narodni identiteti;
  • razvijejo razumevanje in spoštovanje različnih ver, kultur in skupnosti v svetu;
  • razvijejo sposobnost časovnih in prostorskih predstav;
  • se učijo kritično presojati vse oblike sporočil (govore, programe, članke);
  • se učijo ločevati vzroke, povode in posledice ter ugotavljati soodvisnosti različnih pojavov, kontinuitete in sprememb v razvoju;
  • se učijo samostojno in kritično ocenjevati sodobne dogodke, družbene pojave in procese ter razvijajo zgodovinski način mišljenja.

    • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    4.1. VSEBINSKI SKLOPI KOT INFORMATIVNI CILJI

     Prvi letnik

    1.   ZGODOVINA

    Čas in prostor kot temeljni določili človeka in družbe. Datiranje in predstava  o zgodovinskem času od nastanka človeške družbe do danes.

    Zgodovina kot znanost; pot k zgodovinski resnici. Človekov boj za obstanek in človekova ustvarjalnost - gibali razvoja.

    2. PODOBE IZ PRAZGODOVINE

    Podobe iz življenja človeka v prazgodovini. Iz življenja lovca in nabiralca. Iz življenja poljedelca in živinorejca. Življenje v kovinskih dobah. Duhovni svet in miselno (prostorsko) obzorje človeka v prazgodovini. Naši kraji v prazgodovinskem obdobju.

    3. ZGODNJE VISOKE KULTURE

    Zgodnje visoke kulture (prve civilizacije): čas in prostor. Začetki prvih civilizacij: Mezopotamija, Egipt, Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska. Izbrane podobe iz življenja po civilizacijsko kulturnih območjih. Glavne pridobitve v znanosti in umetnosti; književnost in religija.

    4. ANTIČNI SVET STARE GRČIJE IN RIMA

    Vzpon in zaton kretsko-mikenske kulture. Od Iliade in Odiseje do grških polis. Kolonizacija in širjenje grškega vpliva. Enotnost in različnost grškega sveta. Grški svet bogov in grški svet ljudi. “Zlata doba” grških polis. Grško-perzijske vojne in odnos do svobode. Vsakdanjik moških, žensk, sužnjev (v mestih in na deželi). V grški šoli in gledališču.

    Boj in tekmovanje med polis, slabitev mestnih držav. Vzpon Makedonije.

    Helenizem - povezava grške kulture z Vzhodom. Grška kulturna zapuščina; slovstvo, govorništvo, znanost, zgodovina, umetnost. Pomen grške kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske kulture in političnih ustanov.

    Rim od nastanka do republike. Širjenje v sredozemski svet; posledice ekspanzije na način življenja Rimljanov. Grčija in Rim - konflikt in spajanje kultur. Rimska družba in gospodarstvo.

    Kriza republike in prehod v cesarstvo: principat - Avgustus prvi med enakimi.

    Meje rimskega cesarstva. Iz življenja Rimljanov: bogataši in reveži, zabave in igre; življenje na podeželju; življenje sužnjev (galjoti, gladiatorji, hišni sužnji in učitelji).

    Naši kraji v rimski dobi.

    Rimska kultura: arhitektura, znanost in likovna umetnost. Rimsko pravo.

    Rimski svet bogov.

    Začetki krščanstva: zgodovinsko ozadje, Biblija in zgodovina, socialno-verska sporočila zgodnjega krščanstva. Krščanstvo od preganjane do državne religije.

    Kriza rimskega cesarstva in njegov propad: vse večje težave pri upravljanju cesarstva, rimski Vzhod in Zahod, naraščanje pritiska tujih ljudstev, propad zahodnorimskega cesarstva.

    5. ZGODNJI SREDNJI VEK

    Zemljevid Evrope v 5. stoletju. Preseljevanje ljudstev v Evropi: Germani in Slovani; novi in stari naseljenci, soočenje in prepletanje različnih svetov, kultur in religij.

    Nova etnična in politična podoba Evrope: nastanek barbarskih držav (ob zemljevidu). Novi gospodarski temelji; nova družbena struktura; različni tipi fevdalizma.

    Trije evropski duhovnokulturno-civilizacijski krogi: evropski zahod, evropski vzhod (Bizanc), islam in Arabci.

    Sprehod po Evropi - podobe iz življenja: na zgodnjesrednjeveških gradovih in v vaseh na evropskem zahodu, vzhodu, severu in jugu.

    6.   SLOVENCI V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU

    Slovenski naselitveni prostor, Karantanija. Pokristjanjevanje iz Ogleja in Salzburga in postopna izguba samostojnosti. Podobe iz življenja Slovencev. Istra od 5. do 10. stoletja. Bizanc in Istra. Frankovsko obdobje in rižanski placit.

    7.   EVROPA MED 10. IN 15. STOLETJEM

    Znani in neznani svetovi od 10. do 15. stoletja: politični, etnični in kulturnozgodovinski zemljevid. Zahodna Evropa po razpadu frankovskega cesarstva: investiturni boj, meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom (križarske vojne). Jugovzhodna Evropa: Bizanc, Slovani. Vpadi ljudstev z Vzhoda in vpliv na evropsko dogajanje. Turki in njihov prodor na Balkan.

    Srednjeveško podeželje - podobe iz življenja: kmetje, plemstvo, duhovščina. Duhovno obzorje takratnih ljudi - do kod je videl kmet, do kod evropski plemič.

    Srednjeveška mesta in meščanstvo. Nastanek mest in razlike v tipih. Podobe iz življenja različnih meščanov.

    Duhovni svet srednjega veka: krščanstvo, shizma in verske sekte, ostanki poganskih elementov (vraževerje). Papeštvo in meništvo. Inkvizicija. Šolstvo in nastanek srednjeveških univerz. Evropa viteštva, romanike in gotike.

    8. SLOVENSKE DEŽELE IN APENINSKI POLOTOK V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

    Slovenci v Rimsko - nemškem cesarstvu, na Ogrskem in v okviru Beneške republike; kolonizacija. Gospodarski in kulturni razvoj. Vloga Cerkve in samostanov. Nastanek zgodovinskih pokrajin.Italijanski polotok od komun do regionalnih držav. Beneška republika in Istra ( kulturno-gospodarski vpliv).

    9. EVROPA NA PREHODU V NOVI VEK

    Zgodnje oblike kapitalizma: založništvo in manufaktura. Vzpon znanosti. Tehnična odkritja do 16. stoletja, ki so pomembna za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

    Geografska odkritja in spajanje različnih svetov. Pomen odkritij za spremembe v evropski miselnosti.

    Humanizem in renesansa - spremenjen odnos do življenja in smrti.

    Herezije in kriza papeštva v 15. stoletju. Reformacija in protireformacija: vzroki in smeri reformacije; razširjenost. Nastop proti reformaciji in zmaga katoliške Cerkve.

    Začetki (modernih) meščanskih družb: Velika Britanija in Nizozemska v 17. stoletju. Absolutizem: utrjevanje absolutne monarhije, višek absolutizma (Ludvik XIV.). Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije.

    10. SLOVENCI IN BENEŠKA ISTRA  OD 15. DO 18. STOLETJA

    Gospodarski in kulturni razvoj slovenskih dežel v 15. in 16. stoletju.

    Kmečki upori in turški vpadi. Reformacija in začetki slovenske književnosti.

    Reformacija in protireformacija vi Istri.

    11. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS, DA SE MODERNIZIRA

    Začetki moderne industrializacije in evropsko gospodarstvo v 18. stoletju. Iznajdbe in izumi v 18. stoletju, ki so pomembni za razvoj stroke ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

    Evropska miselnost in kultura 18. stoletja.

    Britanske kolonije v Ameriki in nastanek ZDA. Vpliv na evropska gibanja.

    Počasna modernizacija Francije in pomembnejši vzroki za revolucijo. Francoska revolucija - leto 1789 in njena gesla. Jakobinizem; kratkotrajna zmaga in poraz. Pomen in vpliv na poznejša zgodovinska dogajanja.

    Napoleon in napoleonske vojne.

    12. SLOVENCI IN ITALIJANI V ČASU FRANCOSKE REVOLUCIJE IN NAPOLEONSKIH VOJN

    Slovenski in italijanski prostor v času francoske revolucije in napoleonskih vojn (kratek opis življenja v mestih in na podeželju).

    13. SVET IN EVROPA V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

    Dunajski kongres in nova ureditev Evrope: nov zemljevid Evrope, poskus vzpostavitve ravnotežja teritorialnih interesov, sveta aliansa, vpliv kongresa na usodo naslednjih evropskih generacij.

    Svet in Evropa v 1. polovici 19. stoletja.

    Znanstveno-tehnični razvoj in širjenje industrializacije. Revolucija v prometu - železnica, parniki, telegraf. Iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

    Življenje v mestih in na podeželju v prvi polovici 19. stoletja. Nova mesta in novi problemi. Krepitev meščanstva. Življenjske razmere ter pogoji za delo in ustvarjanje. Agrarni problemi v različnih delih sveta. Podobe iz vsakdanjega življenja plemstva in kmetov.  Kulturni tokovi v prvi polovici 19. stoletja.

    14. SLOVENCI IN ITALIJANI  V 1. POLOVICI 19. STOLETJA

    Slovenske dežele v času od 1815 do 1848. Italijansko narodno gibanje do leta 1848.

    15. REVOLUCIJE 1848

    Revolucije 1848 in začetek nove dobe. Okrepitev meščanstva in njegova vodilna vloga. Pomlad narodov.

    Leto 1848 in Slovenci: kmečko vprašanje, nacionalni problemi. Zedinjena Slovenija.

    Leto 1848 v Italiji in prva vojna za neodvisnost.


    Drugi letnik

    16. SVET IN EVROPA V DRUGI POLOVICI 19. IN V ZAČETKU 20. STOLETJA

    Druga industrijska revolucija. Iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke ter njihov vpliv na vsakdanje življenje. Gospodarske, družbene in kulturne posledice druge industrijske revolucije (industrializacija in nastajanje monopolov, nastajanje velikih mest, izvoz kapitala in širjenje evropskega vpliva). Kultura v drugi polovici 19. stoletja in na začetku 20. stoletja.

    Življenje v evropskih mestih in na podeželju konec 19. in na začetku 20. stoletja (primerjava med evropskimi in slovenskimi mesti).

    Pregled političnega razvoja pomembnejših držav pred prvo svetovno vojno. Kolonializem razvitih kot posledica izvoza kapitala. Boj med velesilami za prevlado v svetu.

    17.   SLOVENCI IN ITALIJANI NA PREHODU IZ 19. V 20. STOLETJE

    Gospodarske razmere, položaj slovenskega kmeta in delavca. Ustavna doba; oblikovanje slovenskih političnih strank. Slovenska kulturna ustvarjalnost. Proces združevanja Italije. Druga in tretja vojna za neodvisnost. Gospodarska in socialna problematika v združeni Italiji.

    18. PRVA SVETOVNA VOJNA

    Prva svetovna vojna - vzroki in povod. Vojaške zveze. Glavna evropska bojišča. Značilnosti vojskovanja v prvi svetovni vojni.

    Življenje Evrope v vojni - evropska mesta in podeželje. Revolucija v Rusiji.

    Konec prve svetovne vojne.

    18.1 SLOVENCI   MED PRVO SVETOVNO VOJNO

    Nemški nacionalistični pritisk. Soška fronta, begunstvo. Življenje na Slovenskem med prvo svetovno vojno.

    19.   SVET MED OBEMA VOJNAMA

    Pariška mirovna konferenca (temeljni pogledi in problemi; obnovitev starih in nastajanje novih konfliktov). Društvo narodov in mirovne pogodbe.

    Povojni evropski “nered” in odmevi oktobrske revolucije.

    Znanstveno-tehnični in kulturni razvoj: znanost in tehnika; iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke ter njihov vpliv na vsakdanje življenje. Kultura v obdobju med obema vojnama.

    Razvoj svetovnega gospodarstva v obdobju med obema vojnama - vzponi in padci. Velika svetovna gospodarska kriza 1929 - 1934.

    Kriza demokracije in nastanek fašističnih sistemov: države parlamentarne demokracije, socialistični sistem, fašizem in nacizem.

    Razvoj nekaterih neevropskih držav in narodnoosvobodilna gibanja v kolonijah.

    20.   SLOVENCI IN ITALIJANI V OBDOBJU MED OBEMA VOJNAMA

    Nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (majniška in krfska deklaracija ter država Slovencev, Hrvatov in Srbov), boj za slovenske meje po prvi svetovni vojni, nerešena vprašanja Kraljevine SHS.

    Kraljevina Jugoslavija pred drugo svetovno vojno: kriza jugoslovanskega parlamentarizma. Življenje v Kraljevini Jugoslaviji - mesta in podeželje.

    Šolstvo, univerza, kulturne ustanove na Slovenskem in njihov pomen za nacionalni, znanstveni in kulturni razvoj.

    Življenje in položaj zamejskih Slovencev.

    Italija med obema vojnama. Vzpon fašizma in utrditev fašističnega režima. Pregon antifašistov. Notranja politika mussolinijevega režima.

    21. DRUGA SVETOVNA VOJNA

    Agresije fašističnih držav in njihova prva osvajanja: vzroki za drugo svetovno vojno ter politični in vojaški tabori. Začetek druge svetovne vojne in njen potek. Oblikovanje protifašistične koalicije. Preobrat v vojni in protiofenziva antifašističnih sil.

    Značilnosti nacistične okupacijske politike in evropska odporniška gibanja. Koncentracijska taborišča.

    Zlom fašističnih sil in posledice največje vojne v zgodovini človeštva.

    22.   SLOVENCI IN ITALIJANI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

    Napad na Jugoslavijo in njen zlom. Jugoslavija po okupaciji in okupacijski sistemi. Osvobodilni boj Slovencev: začetek odpora, reakcije okupatorjev na vstajo. Stališče političnih strank do okupatorja; odnos meščanskih strank do OF; vprašanje revolucije in kontrarevolucije. Življenje v slovenskih mestih in na podeželju med drugo svetovno vojno. Oblikovanje "slovenske državnosti" v okviru jugoslovanske.

    Konec druge svetovne vojne v Sloveniji. Italija od leta 1940 do kapitulacije. Padec fašizma. Italija med zavezništvom in nacifašizmom. Nastanek oboroženega odpora. Prodor zaveznikov proti severu in osvoboditev Italije.

    23.   SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    Obračun s poraženci in novi temelji svetovne politike. Nova razmerja sil v svetu. OZN in njen pomen za ohranitev svetovnega miru.

    Nič več vojne - a tudi ne miru: hladna vojna, blokovska razdelitev sveta, gospodarsko povezovanje.

    Različni svetovi - njihovi vzponi in krize: razvoj zahoda, vzhodni - socialistični svet, tretji svet - države v razvoju.

    Življenje se hitro spreminja. Svet naših staršev. Znanstveno tehnični napredek - iznajdbe in izumi ter njihov vpliv na vsakdanje življenje. Življenje se prilagaja novim časom. Kultura v obdobju po drugi svetovni vojni.

    24.   SLOVENCI IN ITALIJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    Povojne razmere: optimizem in postopna obnova, nova oblast in obračun z nasprotniki, boj za meje, mednarodni položaj. Problemi razvoja večnacionalne države: gospodarske reforme in vedno znova krize, mednacionalni odnosi. Življenje pri nas v 60. in 70. letih.

    Razpad Jugoslavije: vzroki za razkroj. Vojna na Hrvaškem. Vojna v Bosni in Hercegovini.

    Slovensko osamosvajanje in življenje v Republiki Sloveniji. Življenje in položaj zamejskih Slovencev in Slovencev po svetu.

    Nastanek italijanske republike. Povojna ureditev ter nadvlada krščanskih demokratov. Ekonomski vzpon in socialna problematika do konca 60. let.

    25. TEMELJNA PROTISLOVJA V SODOBNEM SVETU

    Sever - jug; bogati - revni; lačni - siti; oboroževanje; prenaseljenost; rast nestrpnosti; onesnaženo okolje.

    V kolikšni meri je sodobni svet povezan s preteklostjo?

    4.2. FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI TER MEDPREDMETNE POVEZAVE

    4.2.1.   1. letnik

    1.   ZGODOVINA

    Formativni in socializacijski cilji Ključne teme Povezave
    Dijak:    
  • zna zgodovinska dogajanja, pojave in procese postaviti v čas in prostor

    • Čas in prostor

    		 
  • ve, da so različna ljudstva v preteklosti drugače datirala, in navede najbolj  znana štetja let pri starih ljudstvih
    		•    
  • pojasni pomen zgodovinskih virov za spoznavanje preteklosti, spoznava zgodovinarjevo delo in ga vrednoti

    • Pot k zgodovinski resnici

    		  

    2. PODOBE IZ PRAZGODOVINE

  • ob slikovnem gradivu (obisku muzeja) ostankov materialne kulture opiše  tehnološki razvoj in način življenja ljudi v posameznih dobah prazgodovine

    • Iz življenja lovca, nabiralca, poljedelca in živinorejca

    		    
  • pozna velike spremembe, ki jih je povzročila uporaba kovin v  vsakdanjem življenju - pojasni pojem družbena delitev dela in njen pomen
    		•    
  • navede in pojasni vzroke in posledice  nastajanja razlik v premoženju, družbeni moči in ugledu
    		•    
  • opiše vlogo in položaj žensk, moških in otrok v družbenih skupnostih  prazgodovinskih obdobij
    		•    
  • ob slikovnem gradivu spoznava duhovno kulturo in miselno obzorje ljudi v najstarejšem obdobju

    • Človeka duhovni svet

    		  
  • analizira zemljevid in poišče večja arheološka najdišča posameznih prazgodovinskih dob pri nas ter sklepa o poseljenosti prostora

    • Naši kraji v prazgodovini

    		  
  • ob slikovnem gradivu spoznava dosežke materialne in duhovne kulture ter njuno povezanost z drugimi prostori
    		•  

    obisk muzeja, ali lokalnega arheološkega najdišča

     

    3. ZGODNJE VISOKE KULTURE

  • s pomočjo kronološke tabele in zemljevida opredeli čas in prostor, vzpon in padec prvih civilizacij

    • Začetki prvih visokih civilizacij

    		  
  • ugotovi vpliv naravnih in drugih (zlasti gospodarskih) dejavnikov na začetek prvih civilizacij ob velikih rekah
    		•    
  • opiše tehniko in način obdelave pri namakalnem poljedelstvu
    		•    
  • ob slikovnem gradivu in besedilih spoznava življenje, delo in položa pripadnikov različnih družbenih skupin

    • Izbrane podobe iz življenja po civilizacijsko-kulturnih območjih

    		  
  • spoznava razlike v agrarni in neagrarni proizvodnji med različnimi civilizacijskimi področji
    		•    
  • navede in ovrednoti najpomembnejše dosežke najstarejših civilizacij na področju astronomije, medicine,  tehnike, prava, književnosti in  umetnosti

    • Kulturna dediščina najstarejših civilizacij

    umetnost - 1.l. (slogi, smeri)
  • zna razložiti pojme politeizem, monoteizem

    • Religija

    		  

    4. ANTIČNI SVET GRČIJE IN RIMA

  • ve, da so v egejskem območju obstajale visoke kulture (Kreta, Mikene, Troja) že pred naselitvijo grških  plemen

    • Naselitev Grkov v egejski prostor in širjenje njihovega kulturnega vpliva

    		 
  • ob zemljevidu opredeli čas naselitve grških plemen na ozemlje Grčije in razbere pokrajine, ki še danes spominjajo na to dogajanje
    		•    
  • ob izbranih odlomkih iz Iliade spozna razslojenost grške družbe v času trojanskih vojn in sklepa o vzrokih in posledicah razlik v premoženju in družbeni moči ter vlogi
    		•    
  • navede in pojasni razloge za veliko grško kolonizacijo, analizira zemljevid in ugotovi območja grške kolonizacije ter sklepa o njenem gospodarskem in kulturnem pomenu
    		•    
  • z današnjega zemljevida Evrope izpiše kraje, ki po imenu spominjajo na grško kolonizacijo
    		•    
  • zna opredeliti pojem polis (značilnosti: avtarkija, avtonomija, zunanje politična neodvisnost)

    • Mestna država - polis

    		  
  • primerja življenje v Atenah in Šparti (gospodarstvo, družba, politična ureditev) ter spozna razlike med aristokratsko in demokratično ureditvijo
    		•    
  • pozna vzroke za grško-perzijske vojne in pojasni grško obrambo ter odnos do svobode

    • Grško perzijske vojne in grški odnos do svonode

    		  
  • iz poljudne strokovne literature zbere informacije o življenju (bivanju, prehrani, navadah, zabavi) in položaju  različnih socialnih slojev

    • Vsakdanjik moških, žensk, otrok, sužnjev

    		  
  • primerja vzgojo in šolanje otrok v polis in danes
    		•    
  • navede najvidnejše dosežke Grkov na področju znanosti (filozofija, matematika, astronomija, zgodovina), arhitekture in likovne umetnosti

    •  Grška kulturna zapuščina

    SL - književ.(1.l., liada), umetnost (slogi, smeri)
  • pozna glavne vzroke in posledice vojn med polis

    • Obdobje helenizma

    		  
  • ob zemljevidu razloži in pojasni vzpon makedonskega imperija ter obseg države za Aleksandra Velikega
    		•     
  • pojasni pojem helenizem in prikaže pomen države Aleksandra Makedonskega pri spajanju različnih kultur
    		•    
  • ovrednoti grško in helenistično kulturo za prihodnji razvoj evropske kulture in političnih ustanov
    		•    
  • opredeli čas in prostor nastanka mesta Rim ter ob tekstu spozna razliko med ljudskim izročilom in ugotovitvami arheologije

    •  Rim v času kraljestva in republike

    		  
  • pozna vzroke in posledice sporov med plebejci in patriciji
    		•    
  • ob skici navede najpomembnejše organe rimske republike in njihove pristojnos
    		•     
  • ob zgodovinskem zemljevidu opiše postopno širjenje rimske države po  Apeninskem polotoku in v Sredozemlje ter opiše odnos rimske oblasti  do podrejenih ozemelj in prebivalstva  (ureditev)

    • Širjenje Rima v sredozemski svet

    		  
  • razloži gospodarske, družbene in politične posledice nenehnih vojn

    • Kriza republike

    		  
  • ob tematski zgodovinski karti pojasni značilnosti trgovine in obrti

    		•    
  • navede glavne notranje in zunanje vzroke za krizo republike
    		•    
  • pojasni razmere, ki so pripeljale do nove oblike vladavine triumvirata

    •  

    		  
  • razloži značilnosti Oktavijanove vladavine, zlasti še “rimski mir” in pomen le tega, za gospodarski in kulturni razvoj

    • Obdobje principata

    		  
  • na zemljevidu razbere, do kod se je razširil imperij v tem času in pojasni pojem romanizacija
    		•    
  • ob virih opiše družbeni položaj in življenje različnih socialnih slojev v mestu in na deželi (bogataši in  reveži, bivališča, prehrana, vzgoja,  položaj moških, žensk, otrok, sužnjev, osvobojencev)

    • Iz življenja Rimljanov

    		  
  • analizira zemljevid širjenja rimske oblasti (čas, od kod, uprava) in konkretizira, kakšen je bil vpliv na življenje staroselcev (napredek obrti, promet, verski in kulturni vpliv)

    • Naši kraji v rimski dobi

    		  
  • pozna družbeno in duhovno podlago za nastanek krščanstva

    • Začetki krščanstva

    		  
  • ovrednoti versko-socialna sporočila zgodnjega krščanstva
    		•    
  • navede glavne dosežke Rimljanov na področju znanosti, zgodovinopisja, prava, medicine, tehnike

    • Rimska kultura

    SL- književ.,umetnost (zgod. razvoj)
  • pozna dosežke rimskega gradbeništva in tesno povezanost s potrebami vsakdanjega življenja (ceste, vodovodi, kanalizacija, terme ...)
    		•    
  • pozna glavne notranje in zunanje vzroke za krizo cesarstva, njegovo delitev na zahodno in vzhodno ter za propad zahodnega rimskega imperija

    • Kriza cesarstva

    		 

    5. ZGODNJI SREDNJI VEK

  • ob zgodovinskem zemljevidu opredeli glavne vzroke in čas ter prostor preseljevanja ljudstev

    • Preseljevanje ljudstev in nova podoba Evrope

    		  
  • ob zemljevidu pojasni novo politično podobo Evrope po selitvah ljudstev

    •  

    		  
  • pojasni vzroke za začasni gospodarski in kulturni zastoj, prevlado naturalnega gospodarstva in postopno nastajanje fevdalnih odnosov ter  velikih razlik v vsakdanjem življenju  različnih socialnih slojev
    		•    
  • ve, da je med germanskimi državami v tem času bila vodilna frankovska država, in pojasni pojem fevdalna družbena hierarhija

    • Trije kulturno-civilizacijski krogi:

  • Evropski zahod

    		•  
  • pozna temeljne težnje in značilnosti karolinške renesanse
    		•    
  • ponovi glavne vzroke, ki so Bizancu omogočili preživeti selitve ljudstev in ponovni vzpon v Justinijanovem času

  • Bizanc

    		•  
  • ob zgodovinskem zemljevidu opredeli domovino Arabcev in pojasni nastanek islama ter njegovo širjenje  in vpliv

  • Islam in Arabci

    • SL - književ. (srednjeveška literarna um.)
  • ob slikovnem gradivu opiše značilnosti arabske kulture in navede glavne dosežke
    		•    
  • ovrednoti stičišče treh civilizacijskih krogov za prenašanje spoznanj in odkritij

    • V čem je pomen stikov treh civilizacijskih krogov?

    		  

    6. SLOVENCI IN ISTRA V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU

  • ob zemljevidu razloži vzroke, čas in prostor naselitve prednikov Slovencev v Vzhodnih Alpah

    • Naselitveni prostor prednikov Slovencev

    		  
  • ovrednoti širjenje krščanstva iz  zahodnih cerkvenih središč
  • pozna glavne značilnosti družbenega in gospodarskega razvoja
    		•

    Karantanija in Spodnja Panonija

    SL- književ. (Brižinski spomeniki)
  • pozna zgodovinske okoliščine, ki so povzročile izgubo samostojnosti

    • Postopna izguba samostojnosti

    		  
  • opiše razplet dogodkov od propada rimskega cesarstva do prihoda Langobardov

    -frankovska oblast in rižanski placit

    		•

    Istra v zgodnjem srednjem veku

    		  


    7. EVROPA MED 10. IN 15. STOLETJEM

  • ob zgodovinskem zemljevidu Evrope kratko pojasni geografsko obzorje  Evropejcev (znani in neznani svetovi)

    • Zahodna Evropa po razpadu frankovskega imperija

    		 
  • ob zgodovinskem zemljevidu opiše politično podobo Evrope (vodilne države, moč in nemoč vladarjev)
    		•    
  • ve, da so od 9. stoletja vpadala in ogrožala posamezne evropske države ljudstva evropskega severa in iz Azije (Normani, Saraceni, Ogri, Turki) ter sklepa o posledicah
    		•    
  • pozna vrzoke in posledice investitur nega boja za razvoj Nemčije

    • Investiturni boj in križarske vojne

    		 
  • pozna poglavitne vzroke in cilje križarskih vojn, ovrednoti njihov gospodarski in kulturni pomen
    		•    
  • pozna notranje in zunanje vzroke nastajanja, propadanja in ponovnega obnavljanja slovanskih državic v Vzhodni Evropi

    • Slovani - Vzhodna Evropa

    		  
  • analizira zgodovinski zemljevid in pojasni razmere, ki so omogočile nagel vzpon osmanske države, ter navede posledice zasedbe Balkanskega polotoka

    • Jugovzhodna Evropa, Turki in njihov prodor na Balkan

    		  
  • pozna prednosti natriletnega kolobarjenja in ovrednoti postopni napredek kmetijske tehnike ter širjenja kultiviranih površin

    • Srednjeveško podeželje

    		  
  • ob slikovnem gradivu in virih opiše položaj podložnika v visokem srednjem veku (obveznosti, bivalne in prehranske razmere, nesvoboda)
    		•    
  • pojasni položaj plemstva in duhovščine (različna struktura, položaj in vloga v državi)
    		•    
  • ob slikovnem gradivu opiše življenje na gradovih v času viteštva
    		•    
  • pojasni razmere, ki so omogočile nastajanje in razvoj srednjeveških mest, njihovo gospodarsko in kulturnodejavnost

    • Srednjeveška mesta in meščanstvo

    		  
  • ob odlomkih virov spoznava življenje in pravila medsebojnih odnosov
    		•    
  • opiše izobraženost in obzorje posameznih stanov v srednjem veku;

    • Duhovni svet srednjega veka

     SL- književn.
  • spozna vlogo samostanov - središč gospodarskega in kulturnega življenja
    		•    
  • ovrednoti pomen nastanka laičnih šol in srednjeveških univerz
    		•    
  • ob slikovnem gradivu prepozna in loči slog romanike in gotike
    		•  

    umetnost (slogi, smeri)

    8. SLOVENSKE IN ITALIJANSKE  DEŽELE V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

  • analizira zgodovinski zemljevid in pojasni nastanek slovenskih zgodovinskih dežel

    • Nastanek zgodovinskih pokrajin

    		  
  • pojasni posamezne faze kolonizacije in spremembe, ki jih povzročila;

    • Kolonizacija

    		  
  • primerja gospodarski razvoj z deželami zahodne Evrope
    		•     
  • ovrednoti nastajanje mest na Slovenskem

    • Mesta

    		  
  • pozna glavne značilnosti kulturnega razvoja
    		•  

    književnost umetnost
  • spozna vlogo Cerkve in samostanov v gospodarskem, političnem in kulturnem razvoju ter ovrednoti njun pomen
    		•    

    -pojasni nastanek italijanskih komun

    -obrazloži politicni razvoj komun do nastanka regionalnih držav

    -opiše nastanek beneške republike ter vrednoti njen zgodovinski vpliv na istrsko ozemlje

    Od komun do regionalnih držav

    književnost

    9. EVROPA NA PREHODU V NOVI VEK

  • pozna pomembnejše izume, zlasti še na področju pomorske tehnike do 16. stoletja in ovrednoti znanstvene dosežke in izume, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na življenje

    • Tehnična spoznanja in odkritja, napredek gospodarstva

    		  
  • primerja založništvo in manufakturo in ugotovi razlike
    		•    
  • navede in pojasni glavne vzroke iskanja nove poti v Indijo, kar je pripeljalo do odkritja čezmorskih dežel

    • Odkritja “čezmorskih dežel” in spajanje različnih svetov

    		  
  • ob zemljevidu in slikovnem gradivu pojasni evropsko ekspanzijo in posledice geografskih odkritij za novo odkrite dežele in za Evropo
    		•    
  • razume pomen humanizma in renesanse pri uveljavljanju nove miselnosti v umetnosti, znanosti in kulturi

    • Humanizem in renesansa

    SL- knjiž. 1.l. (renesansa), umetnost
  • pojasni razmere, ki so sprožile reformacijo

    • Reformacija in protireformacija 

    		  
  • na zgodovinskem zemljevidu razbere razširjenost različnih smeri reformacije, ter primerja njihove težnje in nosilce ter ugotovi spremenjeno versko podobo Evrope
    		•    
  • obrazloži vzroke in pogoje za pojav protireformacije ter konkretizira, kakšni so bili njeni uspehi in posledice
    		•    
  • opiše pomen prenosa težišč gospodarskega razvoja (pomorskih centrov) iz Sredozemlja na Atlantik za vzpon Anglije in Nizozemske v 17. in 18. st.

    • Začetki modernih meščanskih družb

    		  
  • razloži pojem absolutizem in na primeru Francije pojasni značilnosti absolutne vladavine

    • Utrjevanje absolutne monarhije

    		  
  • ob zgodovinskem zemljevidu pojasni uveljavljanje Avstrije kot samostojne državne enote znotraj nemškega cesarstva

    • Začetki moderne Avstrije

    		  
  • na primeru Avstrije razloži pojem razsvetljeni absolutizem (čas, poglavi tne reforme)
    		•    
  • pozna razliko med merkantilizmom in fiziokratizmom
    		•    

    10. SLOVENCI IN ISTRA OD 15. DO 18. STOLETJA

  • opiše gospodarsko podobo slovenskega podeželja in nastajanje novih socialnih slojev (kajžarji, gostači) ter njihovo vključevanje v neagrarno dejavnost (fužinarstvo, rudarstvo, tovorništvo …)

    • Razvoj slovenskih dežel v 15. in 16. stoletju

    		  
  • ob odlomkih besedil spoznava življenjski vsakdanjik kmetov (način obdelave, poljščine, prehrana,  bivališča, vraževerje)

    •  

    		  
  • pozna glavne vzroke velikih kmečkih uporov v 15. in 16. stoletju, primerja njihove zahteve in ugotovi kvalitativno rast
    		•    
  • na zemljevidu razbere čas in področja najpogostejših turških vpadov in opiše obrambni sistem ter posledice turških vpadov na Slovenskem
    		•     
  • ob zemljevidu pojasni razširjenost reformacije na Slovenskem in oceni pomen reformacije za Slovence
    		•  

    SL- književn. (besedila slov.reformatorjev)
  • pozna delo in življenje Petra Pavla Vergerija mlajšega
  • opiše obdobje reformacije in protireformacije v beneški Istri
    		•  

     
  • ve, katera dogajanja so zaznamovala življenje Slovencev v 17. in 18. stol.  (protireformacija, novi kmečki upori,  čarovniški procesi)
    		•

    Slovenske dežele v 17. in 18. stoletju

    		 
  • ob izbranih odlomkih opredeli pomen del J. V. Valvasorja
    		•     

  • ob slikovnem gradivu spoznava barok  na Slovenskem
    		•     
  • pojasni pomen najpomembnejših terezijanskih in jožefinskih reform za razvoj slovenskega ozemlja in  spreminjanje načina življenja
  • opiše življenje G.R. Carlija ter vrednoti vsestranskost njegovega dela
    		•    


    11. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POIZKUS, DA SE MODERNIZIRA

  • opiše spremembe v evropskem gospodarstvu v 2. polovici 18. stoletja (novosti v kmetijstvu, prva industrijska revolucija, nastajanje tovarn)

    • Začetki moderne industrializacije, evropska miselnost in ustvarjalnost v 18. stoletju
  • navede največje znanstvene dosežke, zlasti na področju naravoslovnih ved

    •  
  • pozna najpomembnejše ideje razsvetljenstva in pojasni njihov pomen
    		•  
  • analizira zemljevid angleških kolonij v Severni Ameriki, pojasni posebnosti gospodarskega in družbenega razvoja ter izlušči glavne vzroke za osvobodilno vojno

    • Nastanek ZDA in vpliv na evropska gibanja
  • pojasni pomen ameriške osvobodilne vojne za gospodarski in teritorialni razvoj ZDA in za krepitev liberalnih gibanj
    		•  
  • opiše gospodarske in politične razmere v Franciji v 18. stoletju: velike razlike v položaju prebivalstva (med stanovi in znotraj stanov) in izloči glavne vzroke za revolucijo

    • Francoska revolucija
  • spozna faze revolucionarnega dogajanja in glavne pridobitve
    		•  
  • poišče vzroke za francosko imperialno Napoleonovo politiko in za vzpon

    • Napoleon in napoleonske vojne
  • ob zemljevidu pojasni francoska osvajanja in značilnosti osvajalne politike v podrejenih deželah
    		•  


    12. SLOVENCI IN ITALIJANI  V ČASU FRANCOSKE REVOLUCIJE

  • ovrednoti začetke slovenskega narodnega prebujenja

    • Slovensko ozemlje v času francoske revolucije
  • analizira zemljevid in pojasni nastanek ter obseg Ilirskih provinc in njihov  pomen

    -vrednoti pomen, ki ga ima pogodba iz Campoformida za Beneško republiko

    -analizira zemljevid Italije po prihodu Napoleona

    		•

    Ilirske province

    Italija v Napoleonovem obdobju


    13. SVET IN EVROPA V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

  • opredeli težnje dunajskega kongresa po restavraciji Evrope, na zemljevidu razbere večje ozemeljske spremembe

    • Nova podoba Evrope, nova nezadovoljstva

    		  
  • ob anlizi zgodovinskega zemljevida ugotovi, kje je v času 1815 - 1830 prišlo do liberalnih in nacionalnih uporov ter pojasni vlogo Svete alianse
    		•    
  • navede najpomembnejše nove izume in iznajdbe ter spozna, da je raziskovalno delo postajalo vse pomemnejše pri nadaljnjem razvoju

    • Znanstveno-tehnološki razvoj, širjenje industrializacije ter njen vpliv na življenje

    strokovni predmeti
  • pozna velike tehnološke spremembe v prometu in drugih komunikacijah ter sklepa o pomenu “krajšanja” razdalj
    		•      
  • analizira grafični prikaz širjenja industrializacije in navede vzroke za zaostajanje srednje, zlasti pa vzhodne Evrope
    		•    
  • ob statističnih podatkih izdela graf naraščanja mestnega prebivalstva, opiše spremembe v strukturi in življenju (blišč in revščina, novi socialni sloji)

    • Življenje v mestih in na deželi

    		  
  • opiše delovne pogoje in življenjske razmere nižjih socialnih slojev ter posebnosti prvih oblik delavskih gibanj
    		•     
  • pozna pridobitve poljedelske tehnike  in vzroke za njeno počasno uvajanje v Evropi
    		•    

     

    14. SLOVENCI IN ITALIJANI  V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

  • razloži pojem cenzura in njeno težnjo po ohranjanju starih časov
    		•    
  • pozna osnovne značilnosti gospodarskega razvoja (napredek v kmetijstvu, začetek industrializacije, napredek v prometu)
    		•    
  • ovrednoti delo Prešernovega in  Bleiweisovega kroga
  • pojasni pomen besede "risorgimento"
  • opiše stališča, ideje in delovanje Mazzinija
  • navede druge italijanske pobudnike italijanskega preporoda ter opiše njihova stališča do združitve (Gioberti, Ferrari)

    •  

    Italijansko narodno gibanje

    SL književn. (romantika)


    15. REVOLUCIJE 1848

  • analizira tematski zgodovinski zemljevid in ugotovi žarišča revolucije ter pojasni, kako se je širila

    • Okrepitev meščanstva in pomlad narodov
  • pojasni različne razmere in težnje revolucij 1848 v evropskih državah
    		•  
  • pojasni, kako se je širila revolucija v Avstriji in kakšne so bile narodne in liberalne zahteve

    • Slovenci v revoluciji 1848
  • razloži pojem zemljiška odveza

    		•  
  • ovrednoti prvi slovenski politični program (ob viru)
    		•   
  • pojasni vzroke, ki so omogočili zlom Revolucij
  • opiše razplet dogodkov 1. Vojne za neodvisnost
  • pojasni vzroke poraza 1. Vojne za neodvisnost
    		•

    Zlom revolucij

    -Italijani v revoluciji 1848

    4.2.2. 2. letnik

    16. SVET IN EVROPA V DRUGI POLOVICI 19. IN V ZAČETKU 20. STOLETJA

  •  pozna največje pridobitve druge  industrijske revolucije

    • Druga industrijska revolucija, njene gospodarske in družbene posledice

    strokovni predmeti
  • ob statističnih podatkih pojasni hitro rast industrijskih mest, opiše njihov videz in spremembe v življenju mestnega prebivalstva

    •  

    		  
  • ob grafu prikaže vzroke in posledice notranjih in zunanjih migracij
    		•    
  • pozna življenjske razmere delavstva in prizadevanja za osem urni delavnik  ter splošno volilno pravico
    		•     
  • pozna vzroke in posledice stalne, neizprosne konkurence in prevlade velike industrije ter trgovine (pojav in značilnosti monopolov)

    • Izvoz kapitala in širjenje evropskega vpliva v izven evropski svet

    		  
  • ob tematskem zgodovinskem zemljevidu razloži novo fazo evropskih osvajanj in kolonialne politike
    		•    
  • ovrednoti vpliv tehnične revolucije na nove oblike množične kulture in na uveljavljanje obveznega šolstva

    • Kultura, šolstvo

    		  
  • pojasni pomen zmage ameriškega Severa v secesijski vojni za gospodarski in politični vzpon ZDA

    • Sumarni pregled političnega razvoja pomembnejših držav

    		  
  • konkretizira, v čem se kaže uspešnost nacionalno združevalnega gibanja v Italiji in Nemčiji ter pojasni pomen združitve za gospodarski razvoj obeh držav in za spremenjeno razmerje sil v Evropi
    		•    
  • navede glavne značilnosti razvoja  Velike Britanije (izgubljanje vodilne vloge, začetek protikolonialnih gibanj, irsko vprašanje) in Francije (vzroki, ki so upočasnili gospodarski razvoj po letu 1871; afere - Dreyfus)
    		•    
  • pozna problematiko odprave tlačanstva in uveljavljanja kapitalizma v Rusiji ter izpostavi značilnosti boja proti carskemu samodrštvu
    		•    
  • spozna pomen začetkov kapitalizma in moderne državne ureditve Japonske (reforme 1868) za lastni in azijski prostor
    		•    
  • pojasni vzroke za dualistično preureditev habsburške monarhije in navede značilnosti nove ureditev (skupne in avtonomne pristojnosti, katere dežele so v eni, katere v drugi polovici monarhije, razlike v življenju)

    		•    
  • ve, kateri dogodki kažejo vse večjo angažiranost Avstro-Ogrske na Balkanu (berlinski kongres, aneksija Bosne in Hercegovine), in sklepa o posledicah
    		•    
  • navede velike sisteme zvez, nastale pred prvo svetovno vojno kot posledica tekmovanja med državami za prevlado v svetu

    • Boj med velesilami za prevlado v svetu

    		  
  • razloži, zakaj je Balkan istočasno sod smodnika in most na Bližnji vzhod
  • ve, kje so se na Balkanu najbolj križali interesi evropskih držav
    		•     

    17. SLOVENCI IN ITALIJANI V DRUGI POLOVICI 19. IN NA PREHODU V 20. STOLETJE

  • opiše gospodarske razmere v neagrarnih dejavnostih, pojasni vzroke agrarne krize slovenskega podeželja

    • Gospodarske, politične in kulturne razmere

    		  
  • opiše položaj slovenskega delavca in kmeta ter ovrednoti Vošnjakovo in Krekovo delovanje pri reševanju socialne stiske
    		•     
  • ovrednoti širjenje volilne pravice in vstop nižjih slojev na politično prizorišče ter poimenuje večje politične stranke na Slovenskem
    		•    
  • razloži pomen uveljavljanja slovenščine v šolah in njen različni položaj v slovenskih zgodovinskih deželah
    		•

    Slovenska kulturna ustvarjalnost

    SL - književn.2.l. (evropski realizem in naturalizem)
  • ovrednoti uveljavljanje slovenščine v znanosti in kulturi
    		•  

     
  • pozna vidnejše slovenske in v svetu poznane znanstvenike in umetnike
    		•     

     

    Združitev Italije ter njene glavne značilnosti do konca 19. Stoletja

    		 

    Opiše Cavourjevo stališče do italijanskega vprašanja

    -pozna razplet dogodkov od druge vojne za neodvisnost do združitve leta 1861

    -pojasni izraza "zgodovinska desnica" ter "levica"

    -opiše glavne značilnosti politike, gospodarstva in družbe od leta 1861 do leta 1900

    		 

    Književnost


    18. PRVA SVETOVNA VOJNA

  •  razlikuje vzroke in povod za prvo svetovno vojno

    • Razdeljenost Evrope v dva bloka
  • analizira zemljevid bojišč in razloži pojma pozicijska in totalna vojna ter sklepa o posledicah
    		•  
  • opiše vpliv vojne na življenje civilne-prebivalstva (pomanjkanje, ženska in otroška delovna sila v tovarnah, problem begunstva, žrtve)

    • Življenje med vojno, totalizacija vojne
  • ob odlomkih besedil in slikovnem gradivu spoznava trpljenje v strelkih jarkih in sklepa o naraščanju protivojnega razpoloženja
    		•  
  • pozna razloge za vstop ZDA v vojno in razloži vojni preobrat in zlom centralnih sil

    • Širjenje vojne, vojni preobrat
  • v osnovnih potezah pojasni razmere, ki so sprožile revolucijo v Rusiji in vzpon boljševikov na oblast

    • Revolucionarno vrenje v Rusiji
  • pojasni bistvene vzroke za izbruh državljanske vojne in njene posledice
    		•  
  • oceni položaj Slovencev ob začetku vojne

    • Slovenci med prvo svetovno vojno - doživljanje vojne
  • obrazloži posledice londonskega sporazuma za slovensko narodno ozemlje in ob zemljevidu spozna potek in pomen soške fronte za Slovence
    		•  
  • obrazloži dejavnost Jugoslovanskega kluba in Jugoslovanskega odbora v zvezi z narodnim vpraša- njem ter pojasni deklaracijsko gibanje in nastanek Države SHS
    		•  

    19. SVET MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA

  • primerja zemljevid Evrope pred prvo svetovno vojno in po njej, navede teritorialne spremembe (nove države, nove meje, razpad imperijev) ter mejna vprašanja, ki so vodila v nove konflikte

    • Temeljni pogledi in problemi pariške mirovne konference

    		  
  • pozna bistvo mirovnih pogojev premagani Nemčiji in sklepa o posledicah
    		•    
  • ve, da je bilo na konferenci ustanovljeno Društvo narodov - organ kolektivne varnosti - in pojasni njegovo moč in nemoč
    		•    
  • ve, kje so bili odmevi oktobrske revolucije ob koncu vojne najmočnejši, in sklepa o posledicah zadušenih revolucij (Nemčija, Madžarska)

    • Povojni evropski “nered”

    		 
  • navede vzroke za neenotnost in razcepljenost v delavskem gibanju med Socialistično in Tretjo internacionalo
    		•    
  • spozna največje dosežke na področju znanosti in tehnike ter ovrednoti pomen široke uporabe novih izumov za življenje posameznih slojev in razvoj gospodarstva (pozitivne in negativne plati)

    • Znanstveno-tehnični in kulturni razvoj

     SL- književn.
  • spozna (ob odlomkih besedil in slikovnem gradivu) odraz zaostrenih družbenih razmer v kulturnem ustvarjanju
    		•     
  • ob statističnih podatkih opiše posledice prve svetovne vojne na področju gospodarstva in značilnosti povojnega gospodarskega razvoja evropskih držav in ZDA

    • Gospodarski vzpon in krize med obema vojnama

    		  
  • pozna bistvene vzroke velike svetovne gospodarske krize, ob grafu razloži socialne in druge posledice ter način razreševanja krize v ZDA
    		•    
  • na zemljevidu označi države s parlamentarno ureditvijo, fašistične države in države z vmesnimi sistemi;

    • Kriza demokracije, pojav fašističnih in drugih totalitarnih sistemov

    		  
  • razloži pojma fašizem in nacizem ter opiše razmere, ki so omogočile njun vzpon in konec ustavnega življenja v Italiji in Nemčiji

    		•    
  • opiše vzpon in utrditev fašističnih političnih organov na oblast

  • vrednoti posledice fašističnega totalitarizma za italijansko družbo

  • opiše odnos režima do opozicije, do kulture in do manjšin
    		•

    Italija v obdobju fašizma

    		  
  • navede glavne značilnosti in posledice za življenje ljudi
    		•     
  • ob virih opiše življenje pod Stalinovo diktaturo
    		•     
  • spozna probleme nekaterih ne evropskih dežel (državljanska vojna na Kitajskem; Gandhijevo gibanje v Indiji; ogroženost JV Azije)

    • Nekateri problemi neevropskega sveta

    		  
      

    20. SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI

  • pozna glavne probleme Države SHS in vzroke, ki so vodili v nastanek  Kraljevine SHS

    • Slovenci v Kraljevini SHS:

  • boj za meje, nerešena vprašanja
    		•  
  • navede glavne kulturnozgodovinske, verske in gospodarske razlike združenih ozemelj ter nakaže probleme heterogenosti za bodoči razvoj
    		•     
  • ovrednoti vojaška in politična prizadevanja pri urejanju mejnih vprašanj ter ob odlomkih besedil ugotavlja vlogo generala Rudolfa Maistra
    		•    
  • pozna posledice mirovnih pogodb v Saint Germainu, Trianonu in Rapallu za slovensko etnično ozemlje ter ob zemljevidu pokaže potek zahodne meje po rapalski pogodbi
    		•    
  • interpretira statistične podatke o narodni sestavi prebivalstva, pojasni položaj po vidovdanski ustavi in sklepa o virih konfliktov
    		•    
  • ve, kako se je kazala kriza jugoslovanskega parlamentarizma v 20. in kako v 30. letih

  • Kriza jugoslovanskega parlamentarizma
    		•  
  • ob odlomkih besedil spoznava probleme in življenjske razmere posameznih socialnih slojev, zlasti še v času velike gospodarske krize
    		•    
  • razloži pomen nastanka novih kulturnih in šolskih ustanov (univerza, SAZU, razširjena mreža gimnazij) za slovenski narodni razvoj in ovrednoti dosežke slovenske znanosti in umetnosti med vojnama

  • Šolstvo in kulturne ustanove na Slovenskem

    • književnost
  • opiše položaj zamejskih Slovencev v prvi avstrijski republiki, v Italiji in na Madžarskem

    • Zamejski Slovenci

    književnost
  • razume različna prizadevanja Slovencev za ohranitev narodne samobitnosti
    		•    

    21. DRUGA SVETOVNA VOJNA

  • analizira zemljevid in izpiše fašistične osvojitve (države in pokrajine) že pred izbruhom svetovne vojne

    • Od kršitev mirovnih pogodb do izbruha svetovne morije
  • razume poljsko-nemške mejne probleme in pojasni, zakaj je napad na Poljsko pomenil začetek svetovne vojne
    		•  
  • navede vzroke fašistične agresije na Balkanu, v SZ in na Pacifiku

    • Širjenje vojne in oblikovanje protifašistične koalicije
  • pojasni oblikovanje protifašistične koalicije
    		•  
  • analizira zemljevid in ugotovi čas vojnega preobrata na glavnih bojiščih
    		•  
  • opiše cilje in delovanje okupacijskih oblasti na zasedenih ozemljih, zlasti raznovrstni in neizprosni pritisk ter nasilje nad civilnim prebivalstvom

    • Značilnosti okupacijske politike in evropska odporniška gibanja
  • primerja cilje in oblike odporniških gibanj v evropskih okupiranih državah
    		•  


    22. SLOVENCI IN ITALIJANI  MED 2. SVETOVNO VOJNO

  • ob analizi zemljevida pojasni  okupacijo in razdelitev Jugoslavije  med okupatorje ter nastanek NDH 
    		•

    Slovenci med drugo svetovno vojno
  • opiše razdelitev slovenskega ozemlja med okupatorje in ob virih pojasni različne oblike okupacijskih raznarodovalnih ukrepov ter drugih pritiskov že neposredno po kapitulaciji Jugoslavije
    		•  
  • ob zemljevidu ugotovi žarišča vstaje in odpora na Slovenskem ter opiše okupatorjeve reakcije
    		•  
  • ob odlomkih besedil in virov pojasni stališča političnih strank do okupatorja ter odnos meščanskih strank do odpora in Osvobodilne fronte
    		•    
  • zna vzporejati pomembnejše vojaške in politične dogodke s pomembnejšimi dogajanji na svetovnem prizorišču
    		•

     
  • spozna dogajanje na Primorskem med drugo svetovno vojno
    		•  
  • pozna faze razvoja nove “ljudske oblasti” do oblikovanja AVNOJ in odnos zaveznikov do NOB
    		•  
  • opiše razvoj slovenske državnosti  kot dela jugoslovanske federacije
  • opiše razplet dogodkov od leta 1940 do kapitulacije (8. septembra 1943)
    • ob zemljevidu pojasni politično situacijo Italije po 8. septembru
    • opiše položaj odpora na jugu ter na severu Italije
    • navede pomembnejše politične ter vojaške dogodke do vsesplošne vstaje 25. aprila 1945

    Italija od leta 1940 do kapitulacije

    Italija med vojno in odporom

    23. SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

  • primerja odnos zmagovalcev do poražencev konec prve in druge svetovne vojne

    • Novi temelji svetovne politike, nova razmerja sil

    		  
  • na zemljevidu Nemčije in Avstrije po končani vojni konkretizira, kakšni so bili dogovori na Jalti in v  Potsdamu
    		•    
  • navede teritorialne spremembe, nastale z mirovno konferenco, in odprte probleme
    		•    
  • obrazloži vlogo OZN v povojnem svetu (begunci, ohranjanje miru ...)
    		•    
  • razloži razmere, ki so sprožile bipolarnost in hladno vojno, ter pojasni posledice razdeljene Evrope in sveta na Zahodni in Vzhodni svet

    • Nič več vojne, a tudi ne miru

    		  
  • spozna cilje in učinke Trumanove doktrine in Marshallovega načrta ter kominforma
    		•    
  • navede največje in najbolj znane evropske integracije na Zahodu in Vzhodu ter pojasni njihovo vlogo
    		•    
  • ve, kje v Evropi in svetu je imela konfrontacija med velesilama za posledico krizna žarišča

    • Različni svetovi , njihovi vzponi in krize:

  • Zahodni in Vzhodni svet

    		•  
  • navede in pojasni bistvene spremembe, ki so nastale v Vzhodni Evropi pod sovjetskim vplivom
    		•    
  • navede in razloži glavne probleme v Sovjetski zvezi in državah vzhodnega bloka po Stalinu (vprašanje destalinizacije, poskus vzhodnih držav,da se rešijo tesne odvisnosti od SZ, kriza socializma)
    		•    
  • spozna bistvene probleme in značilnosti zahodnih držav: ZDA (dvig življenjskega standarda, potrošništvo, rasno vprašanje,mcartizem), Japonska in Zvezna republika Nemčija (gospodarski vzpon - gospodarski čudež), Anglija (irsko vprašanje, izgubljanje vodilne vloge)
    		•  

    geografija
  • analizira zemljevid in prikaže razpad kolonialnih imperijev v Afriki in Aziji

  • Tretji svet in države v razvoju

    • geografija

      
  • pojasni cilje povezovanja držav t.i. tretjega sveta - v osnovnih potezah opiše nastanek in cilje gibanja neuvrščenih
    		•    
  • pojasni vzroke in posledice pogostega vmešavanja in intervencij velesil v državah tretjega sveta
    		•    
  • pozna večje dosežke znanosti in tehnike v zadnjih petdesetih letih in njihov vpliv na spremembe v vsakdanjem življenju (zlasti mladih generacij ) in razvoju

    • Življenje se hitro spreminja

    		  

    24. SLOVENCI IN ITALIJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

  • opiše posledice vojne na Slovenskem in prizadevanja za obnovo gospodarstva

    • Optimizem in postopna obnova
  • pozna politične ukrepe, ki so omogočili volilno zmago novi “partijski oblasti”, in opiše obračun z nasprotniki v vojni ter s povojno opozicijo
    		•  
  • prikaže cilje in rezultate agrarne reforme in nacionalizacije
    		•  
  • ob zemljevidu obrazloži vprašanje urejanja naše zahodne meje na pariški mirovni konferenci, z londonsko pogodbo in Osimskimi sporazumi

    • Mejna vprašanja in mednarodni položaj
  • opiše posledice grobe notranje diferenciacije v času informbirojske  krize
    		•  
  • spozna osnovne značilnosti samoupravljanja in položaj Slovenije v Jugoslaviji
    		•  
  • spozna glavne probleme gospodarstva po vojni (gospodarske reforme in vedno nove krize, mednacionalni odnosi)

    • Problemi razvoja večnacionalne države
  • spozna življenjski standard v 60.  in 70. letih in ga primerja z današnjim
    		•  
  • opiše dogodke v Sloveniji, ki so pomenili utrjevanje demokratizacije v 80. in začetku 90. let

    • Slovensko osamosvajanje
  • opiše potek osamosvajanja Slovenije in njena prizadevanja za mednarodno priznanje
    		•  
  • spozna in opiše vprašanje slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem
    		•  

    Opiše nastanek italijanske republike (referendum, volitve)

    -opiše nadvlado krščanskih demokratov v povojnem obdobju ter pristop Italije k Zahodni Evropi

    -ob virih, spozna in vrednoti posledice ekonomskega vzpona od sredine 50. let do začetka 60.

    -pojasni vzroke krize krščanskih demokratov na začetku 60. let

    -opiše socialne in politične razmere in pozna glavne vzroke za študentske in delavske nemire na koncu 60. let

     

    Italija po drugi svetovni vojni

     

    25. SODOBNI SVET IN NJEGOVA PROTISLOVJA

  • pozna bistvene vzroke in posledice gospodarskih razlik med razvitimi državami in državami v razvoju

    • Revni - lačni - bogati - siti

    gegrafija
  • ob slikovnem gradivu pojasni vprašanje varstva človekovega okolja
    		•

    Onesnaženo okolje

    		  
  • poišče primere iz dnevnega časopisja o problemih industrijskih in radioloških odpadkov pri nas
    		•     

    5. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    Katalog znanj za tehniške in druge strokovne šole nadgrajuje zgodovino v osnovni šoli.

    Dijakom omogoča razvijanje ustrezne prostorske in časovne orientacije. Vsebinsko je poudarek na socialnih, kulturnih, kulturnozgodovinskih procesih in pojavih, ki omogočajo dijakom razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih dobah.

    V primerjavi z dosedanjim učnim načrtom je še posebej poudarjena nacionalna zgodovina.

    20 do 30 učnih ur je namenjenih poglabljanju znanja iz zgodovine strok, za katere se dijaki izobražujejo. Prav čas, namenjen spoznavanju zgodovine posameznih strok, naj bo motivacijsko izhodišče, ki bo spodbujalo zanimanje dijakov za spoznavanje preteklosti v občem in nacionalnem okviru. Povsod, kjer je mogoče, naj bo izhodišče obravnave tudi lokalna zgodovina.

    Časovne in prostorske predstave oblikujemo z rednim vključevanjem zgodovinskih kart, atlasa pa tudi z ogledi spomenikov, muzejskih in arhivskih zbirk ter arheoloških najdb.

    Z metodičnega vidika naj učitelj uvaja take oblike in metode dela, da bodo dijaki gradili znanje s pomočjo odlomkov virov, literature, ilustrativnega gradiva in na zanimanju za preteklost lastne strokovne usmeritve.

    Narava posameznih ciljev in vsebin narekuje aktivnosti dijakov pri pridobivanju novih informacij, izbor konkretnih aktivnih oblik in metod dela pa je stvar učiteljeve strokovne avtonomije in razpoložljivih učnih sredstev. Zato naj velja posebna skrb tudi ustreznemu opremljanju priročnih zgodovinskih knjižnic in zgodovinske učilnice. Za nazornost pouka in motivacijo je zelo pomembna tudi uporaba AV sredstev (grafoskop, videorekorder, TV,

    računalnik). Cilji so obenem tudi orientacija k temeljnim vsebinam; nekatere vsebine bo učitelj obdelal bolj poglobljeno, skladno s pomenom za razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v daljšem časovnem obdobju, druge bolj informativno.

    Oddelki so po sposobnostih in interesih heterogeni, zato je potrebno upoštevati tudi individualne razlike. Na osnovi ugotovljenih individualnih interesov in sposobnosti dijakov naj učitelji izbirajo in prilagajajo oblike in metode dela, vprašanja naj bodo različnih težavnostnih stopenj, da bo vsakemu dijaku omogočeno pokazati znanje skladno z zmožnostmi, interesi, sodelovanjem in pripravljenostjo za učenje.

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini je ustno.

    Oceno je možno pridobiti tudi z referatom ali drugimi izdelki (skica, plakat, grafikon, izdelki v okviru projektnega dela …) Po zaključenih širših tematskih sklopih je preverjanje in ocenjevanje znanja lahko tudi pisno z nalogami objektivnega tipa. S kompleksnejšim pisnim preverjanjem naj učitelj pridobi predvsem vpogled v kvaliteto pridobljenega znanja, veščin in spretnosti dijakov. Ugotovitve pa naj mu bodo vodilo o tem, katere učne vsebine bo potrebno utrditi ali celo dodatno obrazložiti. Pri ustnem preverjanju znanja preverjamo znanje, uporabo znanja, veščine in spretnosti. Zelo pomembno je, da se učni pripomočki uporabljajo v vseh fazah učnega procesa, torej tudi pri preverjanju in ocenjevanju.

    Pri ocenjevanju se upošteva poznavanje in razumevanje obravnavanih vsebin ter zmožnost zgodovinske analize, sinteze in interpretacije.

    Pri znanju in razumevanju se od dijakov in dijakinj pričakuje:

    Na ravni analize in interpretacije se od dijakov in dijakinj pričakuje:

    7. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

     Atlasi in zbirke virov:
    16 izvodov Šolskega zgodovinskega atlasa, DZS 1994
    16 izvodov naslednjih zbirk zgodovinskih virov:
     T. Ferenc, Okupacijski sistemi v Sloveniji 1941-45, Modrijan, 1997; 
     Ž. Lazarević, Slovensko gospodarstvo v prvi Jugoslaviji, Modrijan, 1997;
     J. Prinčič, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, Modrijan, 1997
    Strokovna literatura:
     Svetovna zgodovina, CZ, Ljubljana 1976, 1981
     Sodobna ilustrirana enciklopedija, Zgodovina, MK, Ljubljana 1968
     Zgodovina v slikah 1- 16 , DZS, Ljubljana ,1974 - 1982 
     Velika ilustrirana enciklopedija, MK, Ljubljana 1983
     G.Hout, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota 1994
     Rimljani, CZ, Ljubljana 1982
     F. Braudel, Čas sveta, Studia humanitatis, Ljubljana 1991
     Svet biblije, MK, Ljubljana 1993
     Zgodovina krščanstva, Ognjišče/DZ Ljubljana 1992
     Velika verstva sveta, Ognjišče, Koper 1991
     Kronika XX. stoletja, MK, Ljubljana 1993
     Druga svetovna vojna 1-3, MK 1981
     Stoletje svetovnih vojn, CZ, Ljubljana, 1981
     M. Mikuž, Svet po vojni, 1-2, CZ, Ljubljana 1983
     Kako so živeli, MK, Ljubljana 1989-91
    Voje, Oris zgodovine jugovzhodne Evrope, FF, Ljubljana 1992
    Voje, Nemirni Balkan - zgodovinski pregled od 6. do 18. stoletja, DZS,
     Ljubljana 1994
     Zgodovina Slovencev, CZ, Ljubljana 1979
     B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I. - V, Kmečka knjiga
     Gestrin, Melik: Slovenska zgodovina 1792-1918, DZS, Ljubljana 1966
     F. Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991
     V. Simoniti, Turki so v deželi že, Ljubljana, 1990
     Slovenska kronika 20. stoletja, 1-2, Nova revija, Ljubljana 1995
     Dokumenti slovenstva, CZ, Ljubljana 1994 
     M. Kacin, T. Ferenc, T. Zorn: Slovenci v zamejstvu, DZS, Ljubljana 1974
     Enciklopedija Slovenije, MK, Ljubljana 1987
     Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Mohorjeva družba, Ljubljana 1991
     The Times atlas svetovne zgodovine, DZS, Ljubljana 1989
     Biblijski atlas, CZ, Ljubljana 1990
     Potrjeni učbeniki, delovni zvezki in priročniki
     Periodični tisk:

    Zgodovinski časopis

    Zgodovina v šoli

     Kronika - časopis za slovensko krajevno zgodovino
     Časopis za zgodovino in narodopisje

    Prispevki za novejšo zgodovino