Srednješolske izobraževalne programe, po katerih se bodo izobraževali dijaki in dijakinje, ki so se vpisali v začetni letnik v šolskem letu 2007/2008 objavljamo, v dveh delih:
Kratka predstavitev vsebine objave v obeh delih:
V I. DELU so:
Podrobnejša predstavitev vsebine I. dela
V II. DELU objavljamo nove in prenovljene srednješolske izobraževalne programe, pri katerih so upoštevane sistemske rešitve Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006). V izobraževalnih programih so uveljavljene zlasti naslednje novosti:
V tem delu objavljamo nove in prenovljene izobraževalne programe s področja biotehnike, tekstilstva in strojništva, ki so se pričeli izvajati v šolskem letu 2007/2008.
Podrobnejša predstavitev vsebine II. dela
1. NA NOVO OBJAVLJENI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
2. IZLOČENI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA
2.1. Izobraževalni programi - dualna organizacija
2.2. Izobraževalni programi - šolska organizacija
3. ZAKONSKA USKLADITEV IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV
V tem delu objavljamo naslednje nove in prenovljene prilagojene izobraževalne programe srednjega poklicnega izobraževanja, ki so se pričeli izvajati v šolskem letu 2007/2008.
Izobraževalne programe je sprejel minister, na predlog pristojnega strokovnega sveta. Sprejem izobraževalnih programov je objavljen v Ur.l. RS, št. 55/07.
2.1. Izobraževalni programi - dualna organizacija
Glede na preteklo šolsko leto 2006/2007 smo izločili naslednje izobraževalne programe srednjega poklicnega izobraževanja, ki so se izvajali le v dualni organizaciji (ti izobraževalni programi so bili ob imenu dodatno označeni z ds; v oklepaju navajamo Uradni list RS, v katerem je objavljen sprejem izobraževalnega programa):
Pravica do dokončanja po navedenih izobraževalnih programih
V šolskem letu 2007/2008 se navedeni izobraževani programi še izvajajo v 2. in 3. letniku. Ti izobraževalni programi se bodo zato iztekli 31. avgusta 2009. Že vpisani vajenci oziroma vajenke lahko zaključijo izobraževanje do 31. avgusta 2011.
2.2. Izobraževalni programi - šolska organizacija
Prav tako smo iz objave izločili tiste izobraževalne programe, ki jih od šolskega leta 2007/2008 nadomeščajo novi izobraževalni programi, kot sledi iz spodnje preglednice:
Vrsta* |
Dosedanji izobraževalni programi (objava sprejema izobraževalnega programa v Ur. l. RS, št.), ki bodo postopoma od šolskega leta 2007/20008 nadomeščeni z novimi oziroma prenovljenimi: |
NPI |
Pomočnik kmetovalca (69/98) |
SPI |
Kmetovalec (12/01) |
Vrtnar (35/00) |
|
Cvetličar (12/01) |
|
Živilec (poklic: slaščičar-konditor) (82/06) |
|
Živilec (poklic:pek) (82/06) |
|
Mlekar (52/03) |
|
Gozdar (12/01) |
|
Frizer (SI) (82/06) |
|
Šivilja-krojač (35/00);Vzdrževalec tekstilij (35/00) |
|
Mizar (gluhi in naglušni) (52/03) |
|
Grafičar (gluhi in naglušni) (82/06) |
|
SSI |
Kmetijski tehnik (44/00) |
Vrtnarski tehnik (35/00) |
|
Gozdarski tehnik (1/00) |
|
Živilski tehnik (1/00) |
|
Kozmetični tehnik (1/00) |
|
PTI |
Kmetijsko-podjetniški tehnik (PTI) (75/04) |
Vrtnarski tehnik (PTI) (23/02) |
* NPI - nižje poklicno izobraževanje, SPI - srednje poklicno izobraževanje, SSI - srednje strokovno izobraževanje, PTI - poklicno-tehniško izobraževanje.
Pravica do dokončanja izobraževanja po navedenih izobraževalnih programih
NPI
Izobraževalni program (Pomočnik kmetovalca) se izteče 31. avgusta 2009. Že vpisani dijaki oziroma dijakinje lahko zaključijo izobraževanje do 31. avgusta 2011.
SPI
Izobraževalni programi, razen Mizar (gluhi in naglušni) in Grafičar (gluhi in naglušni), se iztečejo v šolskem letu 2008/2009. Že vpisani dijaki oziroma dijakinje lahko zaključijo izobraževanje do 31. avgusta 2011.
Izobraževalna programa Mizar (gluhi in naglušni) in Grafičar (gluhi in naglušni) se iztečeta 31. avgusta 2010. Že vpisani dijaki oziroma dijakinje lahko zaključijo izobraževanje do 31. avgusta 2012.
SSI
Izobraževalni programi se iztečejo 31. avgusta 2010. Že vpisani dijaki oziroma dijakinje lahko zaključijo izobraževanje do 31. avgusta 2012.
PTI
Izobraževalni programi se iztečejo 31. avgusta 2008. Že vpisani dijaki oziroma dijakinje pa bodo lahko zaključili izobraževanje do 31. avgusta 2010.
V preteklem letu je bil sprejet in uveljavljen nov Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS št. 79/2006; v izobraževalnih programih, ki jih objavljamo v I. DELU smo na tej podlagi:
Izobraževalne programe smo le formalno uskladili z novim Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju, vsebinsko pa so ostali nespremenjeni. Navedene spremembe je obravnaval in sprejel Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na 98 seji 25.5.2007 in smo jih praviloma uveljavili v izobraževalnih programih srednjega poklicnega izobraževanja.
Anton Slanc
Urednik
1. NOVI IN PRENOVLJENI SREDNJEŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
2. PREDSTAVITEV PROGRAMSKIH NOVOSTI
2.1 Podlage za pripravo izobraževalnih programov
2.2 Strokovni moduli
2.3 Nacionalna poklicna kvalifikacija
2.4 Katalogi znanja
2.5 Nacionalni standardi in ključne kompetence
2.6 Praktično izobraževanje
2.7 Odprti kurikulum
2.8 Kreditno ovrednotenje
Izobraževalne programe je na predlog pristojnega strokovnega sveta sprejel minister, pristojen za šolstvo.
Sprejem izobraževalnih programov je objavljen v Ur. l. RS, št. 55/07.
Nižje poklicno izobraževanje
Srednje poklicno izobraževanje
Srednje strokovno izobraževanje
Poklicno-tehniško izobraževanje
2.1 Podlage za pripravo izobraževalnih programov
Podlage za pripravo izobraževalnih programov: Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006), Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 2001) ter metodološki priročnik Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Center RS za poklicno izobraževanje, 2006).
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju opušča dosedanji dualni sistem poklicnega izobraževanja in odpre možnosti za sodobnejši ter flesibilnejši način oblikovanja in izvedbe srednješolskih izobraževalnih programov.
Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja uveljavljajo vsebinske pozitivne izkušnje dualnega sistema za vse izobraževalne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja. Gre za povezovanje izobraževanja in dela z izobraževanjem v delovnem procesu in krepitev socialnega partnerstva kot temeljnega načela poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki se uresničuje v odprtem kurikulu, modularizaciji programov, povezovanju splošnega, strokovnega in praktičnega izobraževanja in v izenačevanju izobrazbenega standarda za dosedanjo šolsko in dualno obliko poklicnega izobraževanja.
Vsebinska podlaga za pripravo izobraževalnih programov pa so poklicni standardi. Izobraževalni program je oblikovan na praviloma več poklicnih standardih.
2.2 Strokovni moduli
Programska enota za dosego poklicnih in ključnih kompetenc je modul. Moduli obsegajo kompetenčno naravnane sklope ciljev, ki izhajajo iz kompleksnih delovnih nalog, so didaktično utemeljeni in vodijo do poklicnih kompetenc. V okviru modulov se povezuje praktično izobraževanje, strokovna teorija in ključne kompetence.
Moduli so razčlenjeni na strokovno vsebinske sklope.
Podlaga za oblikovanje strokovnega modula je lahko tudi poklicni standard.
Strokovni moduli so za dijake in dijakinje (nadaljevanju: dijaki) obvezni ali izbirni. Dijaki imajo celo zakonsko možnost, da si izberejo strokovni modul, ki ga izvajajo druge šole. Pri izbiri strokovnega modula šola svetuje dijaku v skladu z izobraževalnim programom.
V nekaterih primerih se zahteva, da mora dijak pred vključitvijo v določen strokovni modul predhodno opraviti drugi strokovni modul.
2.3 Nacionalna poklicna kvalifikacija
Izobraževalni program lahko omogoča tudi pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij po postopku, ki je določen s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.
Iz splošnega dela izobraževalnega programa (7. točka) je razvidno katere nacionalne poklicne kvalifikacije si je mogoče pridobiti. Pogoj za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije so opravljen en ali več strokovnih modulov ali le določeni vsebinski sklopi znotraj strokovnega modula.
Tudi nacionalna poklicna kvalifikacija je kreditno ovrednotena, kar je tudi določeno z izobraževalnim programom.
2.4 Katalogi znanja
Katalogi znanja za strokovne module so načrtovani učno ciljno. Cilji so oblikovani kompetenčno ter nato razčlenjeni na vsebinsko znanje, spretnosti in socializacijske cilje. Katalogi znanj za posamezen modul imajo na nacionalni ravni okvirno določene informativne in formativne cilje. Socializacijski cilji kot rdeča nit potekajo skozi ves program in se uresničujejo pri vseh modulih, zato so zapisani v usmerjevalne cilje programa in modulov. Zajemajo razvoj osebnostne in profesionalne drže (osebnostni in etični vidik): odgovornost, avtonomnost, zmožnost učenja, razvoj stališč ipd.
2.5 Nacionalni standardi in ključne kompetence
V izobraževalni program so vgrajeni nacionalni standardi slovenščine, matematike, tujega jezika, umetnosti, družboslovja, naravoslovja oziroma družboslovnih in naravoslovnih predmetov in športne vzgoje. Povezovanje vsebin omenjenih predmetov s cilji strokovnih modulov je prepuščeno šoli s skupnim timskim načrtovanjem pouka vseh učiteljev, ki poučujejo v izobraževalnem programu. Ob tem so v posamezne module vgrajeni ustrezni cilji družboslovnih in naravoslovnih predmetov, ki podpirajo razvoj kompetenc pri dijakih.
Cilji ključnih kompetenc (kompetenca učiti se učiti, socialne spretnosti, razvoj sporazumevalnih zmožnosti (ustne komunikacije in bralne pismenosti), informacijsko-komunikacijska pismenost, podjetništvo, graditev kariere ter varstvo in zdravje pri delu) so vgrajeni v strokovne module ali se kot način in metoda dela uresničujejo skozi celoten izobraževalni program.
2.6 Praktično izobraževanje
Praktično izobraževanje se v programu izvaja kot praktični pouk in praktično usposabljanje z delom. V šoli se izvaja praktični pouk, pri delodajalcih pa praktično usposabljanje z delom. Praktično usposabljanje z delom omogoča predvsem doseganje ciljev s področja poklicne socializacije, razvoja osebnostnih potencialov in poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela in obvladovanje celovitih poslovnih procesov.
Praktično usposabljanje z delom se izvaja na podlagi sklenjene individualne učne pogodbe med delodajalcem in dijakom oziroma dijakinjo ali kolektivne učne pogodbe med delodajalcem in šolo.
2.7 Odprti kurikulum
Odprti kurikulum je namenjen uresničevanju ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šola v sodelovanju s socialnimi partnerji definira cilje in vsebino tega dela kurikula, v katerem dijaki lahko pridobijo dodatne nacionalne poklicne kvalifikacije, razvijajo praktične veščine, poglablajo in širijo znanje strokovne teorije in razvijajo ključne kompetence.
Izobraževalni program zahteva pripravo izvedbenega kurikuluma na šoli. Učitelji skupaj pripravijo letne aktivnosti, skupaj načrtujejo vsebino za uresničitev ciljev in jo izvajajo hkrati. Določijo način preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosego ciljev šola oblikuje programsko projektno skupino za pripravo in izvedbo.
2.8 Kreditno ovrednotenje
Izobraževalni program je ovrednoten s kreditnimi točkami. Kreditna točka je merska enota za vrednotenje vseh oblik dela, ki ga mora opraviti povprečen dijak za doseganje ciljev izobraževalnega programa izvedbenega kurikuluma.
Ovrednotijo se vse oblike izobraževalnega dela: pouk, individualno delo (sprotno učenje, samostojno delo z literaturo, seminarska naloga, projektni delo in podobno), organizirana priprava na izpite in delo, potrebno za izdelek, storitev ali nastop, ki je sestavni del zaključka izobraževanja.
Z eno kreditno točko se ovrednoti 25 ur izobraževalnega dela dijaka oziroma dijakinje v navedenih oblikah.
Iz predmetnika je razvidno, koliko kreditnih točk omogoča pridobiti posamezni splošnoizobraževalni predmet, strokovni modul, praktični pouk, praktično usposabljanje pri delodajalcu, interesne dejavnosti, odprti kurikul in zaključek izobraževanja (izdelek oziroma storitev na zaključnem izpiti in poklicni maturi).
Anton Slanc
Urednik