Izobraževalni program: LIČAR
OSNOVE
LIČARSKE STROKE
s predmetnimi področji:
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
|
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
Skupaj (ur) |
1. |
140 |
140 |
|
2. |
140 |
140 |
|
3. |
68 |
68 |
|
skupaj |
348 |
|
348 |
Predmet je podpora praktičnemu pouku, je temelj za razumevanje lastnosti materialov in postopkov dela. Pomaga izgrajevati tehniško kulturo, identifikacijo s poklicem, pozitiven odnos do novih tehnologij in navaja dijake na natančnost in zanesljivost pri reševanju problemov.
Dijaki naj:
1. Letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Snovi in njene spremembe |
Uporabijo zakonitosti in jih povežejo s praktičnimi primeri. Poznajo kriterije za razlikovanje med čistimi snovmi in zmesmi, razlikujejo med kemičnimi in fizikalnimi spremembami in razumejo razliko element - spojina, atom - molekula. Znajo izbrati ustrezno tehniko ločevanja snovi. |
Pridobivajo spoznanja o povezanosti življenja in narave. |
|
Zgradba atomov in periodni sistem |
Naštejejo osnovne delce in poznajo njihove osnovne značilnosti v periodnem sistemu. |
|
|
Kemijska vez in zgradba molekul |
Ugotovijo, zakaj nastajajo spojine, iščejo povezavo med zgradbo atoma in kemijskimi ter fizikalnimi lastnostmi. |
|
|
Zgradba tekočin in trdnih snovi |
Opredelijo razliko v lastnostih plinov, tekočin in trdnih snovi. |
|
|
Raztopine, lastnosti raztopin |
Opredelijo pojme topilo, topljenec in raztopina, koncentracijo raztopin, povezujejo strukturo snovi in sposobnost raztapljanja. Na osnovi eksperimentov sklepajo na vzroke prevodnosti in strukturo topljenca. |
Razvijajo občutek za natančnost pri delu. |
|
Kemijska reakcija |
Opredelijo kemijske reakcije kot snovne in energijske spremembe in ugotavljajo vplive na potek kemijskih reakcij |
|
|
Kisline, baze, soli |
Spoznajo lastnosti kislin in baz ter soli. |
|
|
Reakcije, oksidacije in redukcije |
Pojasnijo oksidacijo in redukcijo glede na oddajanje in sprejemanje elektronov. Opišejo princip delovanja galvanskega člena, razumejo elektrolizo. Spoznajo, da je korozija posledica teh reakcij |
|
|
Sistem merskih enot |
Znajo določiti merske enote za posamezne veličine, prav tako pa znajo pretvarjati enote. |
Dijaki razvijajo odnos do strokovnih standardov in identifikacijo s poklicem, ozaveščajo relacije človek - znanost - tehnika – delo. |
|
Gibanje, hitrost, pospešek |
Znajo izračunati osnovne veličine gibanja. |
|
|
Delo, energija, moč, izkoristek |
Iz znanih podatkov znajo določiti ostale potrebne veličine, razlikujejo osnovne oblike energije, poznajo različne vire energije. Znajo izračunati moč in narediti energijski obračun za porabnike z znano močjo. Spoznajo osnovna pravila za varčevanje z energijo in njeno racionalno uporabo. |
|
|
Varstvo pri delu |
Dojamejo pomen izobraževanja in vzgoje za varno delo, se seznanijo s pravno ureditvijo , z ekonomskimi vidiki VPD, proučujejo odnos delavec - delovno mesto in vpliv, ki ga ima delo na človeka. Spoznajo ukrepe za preprečitev škodljivih posledic, spoznajo zahteve, ki jim mora ustrezati delovno mesto in zahteve po njegovem vzdrževanju. |
|
|
Varstvo okolja (zraka in vode), odstranjevanje škodljivih odpadkov, požarna varnost |
Spoznajo lastnosti nevarnih snovi in ustrezne varovalne ukrepe, spoznajo pomen varovanja okolja in varovanja pred požarom. |
|
|
2. Letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Kovine:
|
Spoznajo lastnosti kovin in razumejo njihov pomen v svojem poklicu ter njihovo uporabnost v določenem okolju in za določen namen. Spoznajo pomen in uporabnost zlitin. |
Razvijajo odnos do stroke. |
|
Zrak in voda, njun pomen. |
Poznajo sestavo zraka in vode, njuno uporabo za pridobivanje kisika, dušika, vodika in žlahtnih plinov. Poznajo probleme onesnaženosti zraka in vode. |
||
Korozija, vrste korozije, korozija kovin, vplivi na korozijo, elektrokemijska korozija. |
Prepoznajo vrste korozije, škodljive posledice korozije in kompleksnost vplivov na ta pojav. |
||
Postopki protikorozijske zaščite. Materiali, odporni proti koroziji. |
Znajo poiskati ustrezen način preprečevanja korozije. Ocenijo uporabnost oksidnih, kovinskih in nekovinskih prevlek. |
Razvijajo odnos do kvalitetnega dela. |
|
Kavčuk, guma, sintetični kavčuk. |
Razširijo znanje o lastnostih in uporabi kavčuka, spoznajo pomen gume kot surovine za premaze. |
||
Nafta, frakcije nafte, oktanovo število. |
Spoznajo lastnosti naftnih derivatov in njihov pomen kot surovine za premaze. |
||
Goriva |
Spoznajo vrste goriv, njihovo sestavo in zahteve, ki jih mora izpolnjevati gorivo. Seznanijo se z alternativnimi gorivi. |
||
Maziva - glede na izvor in predelavo. |
Spoznajo funkcije in osnovne lastnosti maziv, načine pridobivanja in uporabo. |
||
Brusilna sredstv |
Prepoznajo najvažnejše vrste in oblike brusnih sredstev in ugotavljajo primernost posameznih vrst za določeno obdelavo. |
||
Kiti, lepila in tesnila |
Znajo izbrati določen kit za določeno podlago, ker poznajo lastnosti in uporabnost posameznih kitov. |
||
Nekovinski materiali |
Se seznanijo z vrstami stekel, varnostnim steklom in njihovimi lastnostmi. |
||
Temeljni premazi |
Razumejo pomembnost temeljnih premazov v sistemu protikorozijske zaščite in spoznajo temeljne premaze glede na lastnosti (na izboljšanje oprijema, na vezivo, na pigmente). |
||
Delovno mesto:
|
Poznajo delovno okolje in njegove značilnosti, osnovne varnostne ukrepe, razumejo delovanje osnovnih zaščitnih sredstev in njihov pomen. Poznajo in razumejo delovanje in način uporabe delovnih sredstev in opreme (brusilke, brizgalke, kompresorji, čistilniki zraka, sesalne naprave, prezračevanje in klimatizacija prostorov ipd.). Uvidijo pomembnost vzdrževanja delovnega mesta, naprav in pravilnega skladiščenja nevarnih snovi. |
Razvijajo občutek za natančnost, odgovornost za opravljeno delo in zavest o potrebi po kvalitetnem delu. |
|
Predobdelava in obdelava površine obdelovanca. Brušenje (suho - mokro, ročno - strojno). |
Dijaki prepoznajo primernost posameznih vrst brušenja za določeno obdelavo in spoznajo pomembnost uporabe zaščitnih sredstev pri brušenju. |
||
Peskanje |
Spoznajo naprave za peskanje površin. |
||
Odstranjevanje starega naliča (fizikalni in kemijski način odstranjevanja). |
Dijaki izbirajo postopke glede na stanje starega premaza in tudi zaščitna sredstva za varno delo. |
||
Razmaščevanje površine Jedkanje Fosfatiranje Spiranje in sušenje |
Dijaki uvidijo, da je le pri dobro očiščeni in pripravljeni podlagi zaščitni premaz učinkovit. Izbirajo ustrezne postopke in naprave glede na vrsto nečistoč in prednosti oziromaslabosti posameznega postopka. |
||
Nanašanje kitov |
Dijaki spoznajo pomembnost pravilne izbire kita glede na pripravljeno površino in postopke dela z izbranim materialom. |
3. Letnik:
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Surovine za premaze |
|
|
|
Pigmenti |
Spoznajo pigmente po izvoru in kvaliteti. Razumejo barvo kot fizikalni pojav ali kot zmes pigmenta in veziva. Prepoznavajo posebnosti bronz. |
||
Olja |
Dobijo pregled nad vrstami olj, o njihovih lastnostih in uporabi |
||
Smole, naravne smole, umetne smole (polimerizacijske in polikondenzacijske). |
Razvrstijo smole v naravne in umetne. Spoznajo značilnosti, lastnosti in njihovo uporabo za premaze. Poznajo probleme razgradnje sinteznih polimerov v okolju. Razvrstijo umetne smole na termoplaste, duroplaste in elastoplaste glede na temperaturno obstojnost. Spoznajo umetne snovi tudi kot material za obdelovance. |
||
Topila in razredčila |
Razvrstijo topila po lastnostih in sposobnostih raztapljanja, ločijo med raztapljanjem in razredčevanjem. Spoznajo vpliv topila in pravilnost uporabe na kvaliteto premaza. Upoštevajo fiziološki vpliv topil. |
||
Sušila ali sikativi |
Razumejo uporabnost sikativov. |
||
Mehčala |
Ugotovijo bistvo funkcije mehčal v premazih. |
Razvijajo odnos do stroke |
|
Vrste premazov |
|
|
|
Celulozni premazi. Umetno smolni premazi ( alkidni, poliuretanski, epoksidni, akrilni, vinilni, ...). |
Spoznajo lastnosti premazov glede na topilo, vezivo in pigmente. Spoznajo pomembnost pravilne izbire premaza glede na specifično zahtevnost ličanih predmetov. |
||
Premazi na osnovi naravnega kavčuka in drugih polimerov. Temperaturno odporni premazi. Kombinacije premazov. |
Razvrščajo premaze glede na namen uporabe, glede na zgradbo prevleke, glede na način nanašanja, glede na površinski učinek, glede na vrste pigmentiranja, glede na način sušenja, glede na topila. |
||
Praški |
Spoznajo pomen praškov za lakiranje in s tem povezano varovanje okolja, saj ne vsebujejo škodljivih topil |
Razvijajo občutek za varovanje okolja. |
|
Postopki nanašanja lakov:
|
Spoznajo kriterije za izbiro postopka v odvisnosti od vrste obdelovancev in želene kvalitete površine. Upoštevajo prednosti in pomanjkljivosti posameznega postopka. |
Pridobivajo poklicno identiteto, odnos do izdelka, odnos do delovanja obratovalnice, odnos do strank. |
|
Brizganje lakov (zračno, visokotlačno) Lakirne komore in naprave za lakiranje |
Razumejo delovanje komore, sistem čiščenja, ogrevanja, ventilacije, filtriranja zraka. |
||
Elektrostatično nanašanje premaza. Oprema in naprave za praškasto lakiranje. |
Razširijo znanje o tem postopku in spoznajo prednosti ter pomanjkljivosti nanašanja premaza brez topil. |
||
Elektroforeza. |
Spoznajo postopek elektroforeze in uvidijo, da je za neoporečno kakovost takšnega lakiranja nujna neoporečna predobdelava. |
||
Sušenje lakov. |
Razlikujejo postopke glede na vrsto prenosa toplote na obdelovanec: naprave na principu konvekcije, naprave na principu sevanja. |
||
Lakiranje drugih materialov. |
Razumejo nujnost poznavanja materialov za izboljšanje funkcionalnih in dekorativnih zahtev pri lakiranju |
||
Spremembe in napake premazov. |
Dijaki spoznajo pravila shranjevanja premazov, pravilnosti delovnih operacij, posledice nepravilne uporabe premazov in napake zaradi neustrezno pripravljene podlage. |
||
Vzdrževanje premaznih zaščitnih sistemov. |
Dijaki spoznajo bistvo zaščite in nege ličanih delov, kromanih delov in umetnosmolnih delov. |
||
Varčevanje z energijo in materiali. |
Dijaki razmišljajo o varčevanju pri vseh fazah obdelave z organskimi premaznimi sredstvi. |
||
Varstvo okolja - emisijski produkti, ki nastanejo pri površinski zaščiti:
|
Ovrednotijo metode ločevanja snovi, prečiščevanje zraka in obdelave odpadnih vod. |
||
Varnost v lakirnicah (eksplozijska varnost, požarna varnost). |
Razumejo, da morajo posebno pozornost posvetiti varnosti pred požarom in eksplozijo. |
||
Baza podatkov. |
Znajo uporabiti program za iskanje osnovnih podatkov o obdelovancu (barva in sestava premaza) in za beleženje opravljenih del. |
V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:
Znanja |
Povezava s predmetom |
|
|
Predmet |
Znanja |
Ličarska delavnica z opremo in orodji. Varstvo pri delu. |
Tehniško in strokovno risanje Praktični pouk |
Osnove tehniškega risanja, geometrijske konstrukcije, kotiranje, skiciranje modelov. Spoznavanje delovnih naprav. |
Snovi in njene spremembe. Gradiva. Korozija. |
Tehniško in strokovno risanje Praktični pouk |
Označevanje stanja površin. Spoznavanje podlag obdelovancev in vplivi okolja nanje. |
Priprava površine za nanos premaza in materiali, potrebni za obdelavo. |
Tehniško in strokovno risanje Praktični pouk |
Uporaba informatike za iskanje podatkov o materialih. Izbira postopkov in materialov za različne načine obdelave. |
Premazna sredstva in postopki nanašanja. |
Tehniško in strokovno risanje Praktični pouk |
Uporaba računalnika za pripravo laka. Teoretične osnove za praktična dela. |
Varnost v lakirnicah in varstvo okolja. |
Praktični pouk |
Predpisi o zaščitnih ukrepih in predpisi v zvezi z onesnaževanjem okolja. |