NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: OBDELOVALEC LESA

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

TEHNOLOGIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

140

 

140

2.

140

 

140

3.

51

 

51

skupaj

331

 

331


3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Tehnologija posreduje temeljno strokovnoteoretično znanje, ki je osnova in dopolnilo praktičnemu pouku.

Dijaki:

  • prepoznavajo les, furnir in lesne plošče in spoznajo njihove (izbrane) tehnološke lastnosti in uporabnost,

  • seznanijo se z lastnostmi in obdelavo umetnih snovi, ki jih uporablajmo v stroki,

  • osvojijo temeljno strokovno znanje tehnoloških postopkov za obdelavo lesa, furnirja in lesnih plošč, predvsem z izvajanjem teh postopkov,

  • znajo predstaviti tehnologijo izdelave danega elementa ali sestava,

  • naučijo se splošnih in posebnih pravil za varno delo in varovanje okolja.


  • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Gozd

     

     

     

  • kot združba žive in nežive narave

  • kot vir lesa in drugih dobrin

  • ogroženost slovenskih gozdov

  • opiše gozd kot združbo žive in nežive narave;

  • našteje posredne in neposredne koristi gozdov;

  • poveže vzroke in posledice ogroženosti slovenskih gozdov;

  • dograjuje naravovarstveni odnos do gozda in naravnega okolja;

  • Video gozdovih in ogroženosti gozdov.

    DREVO

     

     

     

  • rast drevesa

  • domače drevesne vrste

  • opiše rast drevesa in našteje drevesna tkiva na prečnem prerezu debla;

  • kratko opredeli naloge drevesnih tkiv;

  • prepozna domače gozdne  drevesne vrste po značilnostih listov in skorje;

  • razvija sposobnost za sistematično samostojno opazovanje, primerjanje in razločevanje;

  • se uči samostojnega opisovanja po danih kriterijih;

  • Ekskurzija v gozd.

    Izdelava herbarija

    anatomska zgradba lesa

     

     

     

  • mikroskopska zgradba lesa iglavcev in listavcev

  • makroskopska zgradba lesa

  • na prostorskih modelih in slikah mikroskopske zgradbe lesa (prečni prerez) prepozna in imenuje glavne anatomske elemente iglavcev in listavcev;

  • kratko pojasni naloge anatomskih elementov v rastočem drevesu;

  • na vzorcu lesa pokaže značilne prereze lesa;

  • na značilnih prerezih pokaže in označi stržen, braniko, letnico, jedrovino, beljavo ter vidne anatomske elemente lesa;

  • razdeli domače lesove po obarvanosti jedrovine;

  • pri mikroskopiranju preparatov lesa razvija sposobnost individualnega opazovanja, razločevanja, določevanja razmerij;

  • Mikroskopiranje prečnega prereza lesa listavca in iglavca in risanje videne mikroskopske slike.

    Označevanje makroskopske slike lesa na značilnih prerezih lesa iglavcev in listavcev.

    DOMAČE DREVESNE VRSTE

  • prepoznava domače drevesne vrste ter opiše njihov videz po danem ključu;

  •  

    Izdelava lastne ksiloteke z opisi lesov.

    Vlažnost lesa

     

     

     

  • ravnovesna vlažnost lesa

  • delovanje lesa

  • opredeli vezano in prosto vodo;

  • s primerom razloži % vlažnosti lesa;

  • izmeri vlažnost lesa z električnim vlagomerom;

  • kratko pojasni higroskopnost lesa;

  • definira ravnovesno vlažnost lesa in utemelji njen pomen za kvalitetno obdelavo in uporabo lesa;

  • iz preglednice ravnovesnih vlažnosti poišče le-to za dani izdelek;

  • utemelji krčenje (nabrekanje) lesa zaradi oddajanja (sprejemanja) vezane vode;

  • skicira deformacije (bočnice, sredinske) žaganice zaradi krčenja;

  • iz tabele  za dani les poišče % krčenja za značilne smeri;

  • izračuna iz danih podatkov % krčenja lesa;

  • pojasni nezaželene posledice delovanja lesa;

  • spozna pomen predvidenja in upoštevanja danih podatkov za kvalitetno delo;

  • Vaje:

  • Merjenje vlažnosti lesa z električnim vlagomerom.

  • Ugotavljanja higroskopnosti lesa.

  • Merjenje temperature in relativne vlažnosti lesa.

  • Merjenje povečanja širine furnirskih listov zaradi namakanja v vodi.

  • Ugotavljanje deformacij čelnega prereza značilnih žaganic zaradi osušitve v sušilniku.

  • Gostota lesa

    Trdota lesa

  • izračuna gostoto iz volumna in mase lesa;

  • poveže zgradbo, vlažnost in gostoto lesa;

  • definira trdoto lesa;

  • poveže trdoto z gostoto lesa;

  • razvrsti lesove v značilne skupine glede na trdoto;

  • pojasni vpliv trdote na obdelovalnost  lesa;

  • povezuje fizikalne lastnosti lesa z uporabnostjo oziroma abstraktno s konkretnim;

  • Vaja:

  • Merjenje mase in volumna lesa ter računanje gostot.

  • Ocenjevanje trdote lesa.

  • Napake lesa

  • razpozna in imenuje najbolj pogoste napake ter pojasni njihov vpliv na uporabnost in obdelovalnost lesa;

  • razvija sposobnost opazovanja;

  • Izdelava zbirke napak v lesu s kratkim opisom.

    Električni stroji in naprave

     

     

     

    Električni krog.

    Učinki električnega toka.

  • imenuje elemente električnega kroga in pojasni njihovo nalogo;

  • nariše enostavno simbolno shemo električnega kroga;

  • pojasni vzrok za električni tok in imenuje električne veličine;

  • z opisom vaj pojasni toplotni, magnetni in kemijski učinek električnega toka;

  • z opazovanjem konkretne

  • Vaja:

  • Dokazovanje toplotnega, magnetnega in kemičnega učinka električnega toka.

  • Električni stroji

     

     

     

    Elektromotor na enosmerni tok.

    Generator izmeničnega toka.

    Trifazni sistem.

    Električna napeljava lesnoobdelovalnega stroja.

    Varovanje delavca in okolja pred negativnimi učinki električnega toka.

  • z razlago vaje (sestavljanje elektromotorja) pojasni delovanje elektromotorja na enosmerni tok;

  • z razlago vaje (sestavljanje generatorja) opiše delovanje generatorja izmeničnega toka;

  • na simbolni shemi nizkonapetostnega trifaznega sistema imenuje njegove elemente in medfazno ter fazno napetost;

  • na simbolni shemi napeljave prepozna in imenuje sestavne dele ter kratko pojasni njihovo delovanje (funkcije);

  • našteje praktične varovalne ukrepe;

  • oblikuje odnos do varovanja sebe, sodelavcev in okolja;

  • Vaje:

  • Sestavljanje elektromotorja na enosmerni tok.

  • Sestavljanje generatorja izmeničnega toka.

  • STROJNI ELEMENTI

     

     

     

    Vijaki.

    Ležaji.

    Gonila.

    Jermenska gonila.

    Zobniška gonila.

    Vodila.

  • prepozna in imenuje vijake z različnimi glavami ter izbere vijakovi glavi ustrezno orodje za privijanje in odvijanje;

  • našteje uporabe vijakov;

  • izmeri vijak in napiše mere vijaka;

  • pojasni osnovne načine varovanja vijačne zveze pred odvitjem;

  • našteje funkcije vijakov;

  • razlikuje drsne in kotalne ležaje in poimenuje njihove sestavne dele;

  • razlikuje kotalne ležaje po vrsti kotalnih elementov;

  • kratko opiše vzdrževanje ležajev;

  • na skicah (modelih) gonil imenuje sestavne dele in razloži spreminjanje vrtilne hitrosti in smeri vrtenja

  • jermenskih gonil,

  • zobniških gonil;

  • pojasni nastavljanje in tekoče vzdrževanje jermenskega in zobniškega gonila;

  • prepozna vrsto vodila in opiše njegovo tekoče vzdrževanje;

  • razvija sposobnost opazovanja in natančnosti;

  • razume pomen vzdrževanja in vpliv le-tega na natančnost izdelave  in poslovno uspešnost;

  •  

    PNEVMATIČNI SISTEM

     

     

     

    Enostopenjski batni kompresor.

    Elementi pnevmatičnega sistema.

    Pnevmatični valj in motor.

    Krmiljenje pnevmatične naprave.

  • na shemi pnevmatičnega sistema imenuje njegove sestavne dele;

  • na shemi enostopenjskega batnega kompresorja imenuje dele in opiše njegovo delovanje;

  • kratko opiše funkcijo in vzdrževanje ventilov, skupine za pripravo zraka, zračnega filtra in oljnika;

  • na shemah imenuje sestavne dele in kratko opiše delovanje pnevmatičnega valja in motorja;

  • na shemi pojasni krmiljenje pnevmatične naprave (pnevmatski valj) s sedežnim razvodnikom;

  •    

    HIDRAVLIKA

     

     

     

    Hidravlična stiskalnica.

  • na shemi imenuje sestavne dele hidravlične stiskalnice za ploskovno stiskanje in opiše njeno delovanje;

  • opiše vzdrževanje hidravličnega sistema;

  •    

    ODREZOVANJE LESA

     

     

     

    Preoblikovanje lesa z odrezovanjem.

    Otopitev rezil.

    Smeri odrezovanja.

    Rezilna hitrost.

    Vrsta rezil.

    Pravilno ravnanje z rezilnim orodjem.

  • našteje tehnološke postopke odrezovanja;

  • na skici elementarnega rezila pokaže in imenuje geometrijske elemente rezanja;

  • pojasni vzroke in posledice otopitve rezil;

  • našteje smeri odrezovanja in kratko opiše značilnosti le-teh;

  • izračuna rezilno hitrost in poja-sni odnose med količinami;

  • pojasni vpliv rezilne hitrosti na odrezovanje;

  • našteje vrste rezil in pojasni njihove rezilne lastnosti;

  • razpozna oznake rezilnih materialov;

  • našteje pravila ravnanja z rezilnim  orodjem;

  • razvija sposobnost opazovanja in ocenjevanja ter ukrepanja glede na dejansko stanje;

  •  

    ŽAGANICE

  • razvrsti žaganice po teksturi, obdelanosti robnih ploskev, koničnosti;

  • izmeri dolžino, širino, debelino žaganice in izračuna njeno prostornino;

  • našteje napake, ki določajo kvaliteto žaganice v skladu s standardi za žagan les;

  • razvršča po danih kriterijih;

  •  

    NARAVNO IN TEHNIČNO SUŠENJE

  • opiše pravila za kvalitetno naravno sušenje žaganic;

  • s pomočjo skice kratko opiše funkcijo delov komorne sušilnice za konvencionalno sušenje lesa;

  • s pomočjo skice kratko opiše funkcijo delov kondenzacijske in vakumske sušilnice;

  •    

    DELO Z LESNO-OBDELOVALNIMI STROJI

     

     

     

    Ureditev delovnega mesta.

    Merjenje.

    Gladkost obdelave.

    Tekoče vzdrževanje.

    Splošni varovalni ukrepi pri strojni obdelavi lesa.

  • našteje splošna pravila za urejanje delovnih mest;

  • našteje dejavnosti, ki jih mora delavec opraviti pred pričetkom dela na stroju;

  • izmeri dolžine s kovinskim metrom, kljunastim merilom in kalibrom ali mejnikom;

  • imenuje oziroma izračuna tolerančne količine;

  • poveže vplive, ki določajo gladkost  obdelave pri krožnem odrezovanju;

  • opiše postopke tekočega vzdrževanja lesnoobdelovalnih strojev;

  • razpozna opozorilne znake in pove njihov namen;

  • našteje pomembne splošne varovalne ukrepe, ki veljajo pri strojni obdelavi lesa;

  • demonstrira pravilno uporabo osebne varovalne opreme;

  • oblikuje odnos do urejenega delovnega okolja;

  • pridobiva sposobnost natančnega merjenje in opazovanja;

  • spozna nevarnosti pri svojem poklicnem delu in ukrepe za varno delo;

  •  

    LESNOOBDELOVALNI STROJI

     

     

     

    Mizarski tračni žagalni stroj.

    Mizarski krožni žagalni stroj.

    Poravnalni skobeljni stroj.

    Debelinski skobeljni stroj.

    Enovretenski univerzalni vrtalni stroj.

    Enovretenski mizni rezkalni stroj.

    Stružnica za vzdolžno struženje.

    Vodoravni tračni brusilni stroj.

  • imenuje dele stroja;

  • imenuje varovala in pojasni njihovo funkcijo;

  • za dano obdelavo izbere:

  • izbere ustrezno orodje

  • montira rezilno orodje

  • nastavi stroj in varovala

  • varno izvede obdelavo

  • se navaja postopoma na samostojno varno delo z lesnoobdelovalnimi stroji;

  • Vaje:

    Mizarski tračni žagalni stroj:

  • razžagovanje po črti brez prislona,

  • razžagovanje ob prislonu,

  • razžagovanje ob šabloni.

    Mizarski krožni žagalni stroj:

  • robljenje samic,

  • vzdolžni in prečni razrez,

  • formatno obžagovanje.

    Poravnalni skobeljni stroj:

  • poravnavanje dolgih kosov,

  • poravnavanje kratkih, tankih kosov,

  • poravnavanje letev.

    Debelinski skobeljni stroj:

  • debelinsko skobljanje.

    Enovretenski univerzalni vrtalni stroj:

  • izvrtavanje grč, krp, lukenj,

  • dolbenje.

    Enovretenski mizni rezkalni stroj:

  • utorjenje, brazdanje, profiliranje.

    Stružnica za vzdolžno struženje

  • zunanje vzdolžno, struženje brez in s šablono.

    Vodoravni tračni brusilni stroj:

  • ploskovno brušenje.

    Strojna obdelava elementov izdelka.

  • NAČRTOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV

  • za dano kosovnico napiše tehnološki postopek strojne obdelave;

  • razvija sposobnost analiziranja;

  •  

    UMETNE POLIMERNE SNOVI

  • razdeli umetne polimerne snovi glede na izvor;

  •    

    LEPLJENJE LESA

         

    Strjevanje lepil.

    Vezivne sile.

    Priprava lesa.

    Priprava lepila.

    Nanos lepila.

    Vmesni čas.

    Stiskanje.

    Lastnosti strnjenih lepil.

    Varovalni ukrepi pri lepljenju.

  • pojasni značilne strjevalne procese;

  • imenuje vezivne sile in pojasni njihov vpliv na uspeh lepljenja;

  • našteje lastnosti lesa, ki so potrebne za uspešno lepljenje;

  • našteje snovna stanja lepil;

  • uporabi dana navodila za pripravo lepila oziroma lepilne mešanice;

  • odmeri sestavine lepilne mešanice;

  • izmeri viskoznost lepilne mešanice;

  • razlikuje vrste nanosov;

  • pojasni pravila za nanos lepil;

  • nanaša lepila za konstrukcijska in ploskovna lepljenja;

  • oceni trajanje vmesnega časa;

  • našteje vzroke za stiskanje;

  • razlikuje temperature stiskanja in poveže temperaturo in čas stiskanja;

  • nastavi stiskalnico za ploskovno stiskanje po danih podatkih;

  • razlikuje lepila po odpornosti proti vodi, toploti, mikroorganizmom...

  • našteje splošne varovalne ukrepe pri lepljenju;

  • povezuje vzrok in posledice;

  • spozna namen in pomen navodil proizvajalcev;

  • upošteva navodila;

  • povezuje namen uporabe z lastnostmi vgrajenih materialov in snovi;

  • Vaje:

    Priprava lepil po navodilih.

    Merjenje viskoznosti lepilne mešanice s fordovo čašo.

    Ročno nanašanje lepila za konstrukcijsko in ploskovno lepljenje.

    Ocenjevanje vmesnega časa.

    Stiskanje lepljencev z ročnimi stiskalnimi orodji.

    FURNIR

     

     

     

    Vrste furnirja.

    Spajanje furnirskih listov.

  • razlikuje furnir po vrsti lesa in teksturi;

  • pripravi furnirske liste za spajanje;

  • ročno spoji furnirske liste (zaporedno, zrcalno, križno, intarzijsko)

  • pridobiva čut za estetiko;

  • Vaja:

    Priprava in spajanje furnirskih listov.

    LESNE PLOŠČE

     

     

     

    Vezane plošče.

    Iverne plošče.

    Vlaknene plošče.

    Votle plošče.

    Vzporedno sestavljen slojnat les.

    Oplemenitene plošče.

  • pojasni snovno zgradbo plošč;

  • razvrsti plošče po danih kriterijih;

  • našteje uporabnosti plošč

  • pojasni obdelovalne lastnosti plošč;

  •    

    POPRAVLJANJE NAPAK V LESU

     

     

     

    Popravilo grč.

    Popravilo smolnic.

    Dolžinsko spajanje lesa.

  • izvrta in zakrpa grče;

  • očisti smolnico in jo zakrpa;

  • skroji in dolžinsko zlepi obdelovanca;

  • pridobiva pozitiven odnos do natančnega in varnega dela;

  • Vaje:

  • Izvrtavanje grče in krpanje izvrtine.

  • čiščenje in krpanje smolnice.

  • Izžagovanje napak (krojenje), izdelava preploščitvene vezi in dolžinsko lepljenje.

  • POVRŠINSKA OBDELAVA

     

     

     

    Varovalni ukrepi  pri površinski obdelavi.

    Pripravi lesa za površinsko obdelavo.

  • našteje splošne varovalne ukrepe pri površinski obdelavi;

  • razpozna in pojasni namen grafičnih opozoril;

  • našteje lastnosti lesa, primernega za površinsko obdelavo;

  • opredeli klimatske pogoje za površinsko obdelavo;

  • spozna nevarne snovi in pomen varovalnih ukrepov;

  •  

    LUŽENJE LESA

     

     

     

    Vrsta lužil.

    Luženje.

  • razvrsti lužila glede na način obarvanja lesa;

  • luži les z vodnimi in nitro lužili;

  •  

    Vaja:

    Luženje lesa z vodnimi in nitro lužili.

    LAKIRANJE

     

     

     

    Laki.

  • razvrsti lake glede na način utrjevanja;

  • pripravi lake po navodilih proizvajalca;

  • izmeri viskoznost laka s fordovo čašo;

  • opiše tehnike nanašanja lakov;

  • lakira leseno površino z nitro laki (temeljni, prekrivni);

  • lakira leseno površino s poliuretanskim lakom;

  • razlikuje lake po lastnostih utrjenega laka;

  • povezuje fizikalne lastnosti snovi z uporabnostjo in uspešnostjo pri delu;

  • Vaje:

  • Razredčevanje nitrolaka z nitrorazredčilom in merjenje viskoznosti s fordovo čašo.

  • Lakiranje lesene površine z nitrolaki.

  • Lakiranje lesene površine z nitrolaki.

  • ZAŠČITA LESA

  • poveže vzroke in cilje zaščite lesa;

  • razlikuje vrste lazur za sistemsko zaščito lesa;

  • opiše tehnike nanašanja lazur;

  • izvede sistemsko zaščito lesa z lazurnimi premazi;

  • spozna pomen zaščite lesa in njen vpliv na trajnost izdelkov;

  • Vaja:

    Sistemska zaščita lesa z lazurnimi premazi.

    VARSTVO PRI DELU

     

     

     

    Pravice in dolžnosti.

    Nesreče pri delu in poklicne bolezni.

    Požari.

  • našteje temeljne pravice in dolžnosti delavca iz varstva pri delu;

  • pozna vzroke in posledice nesreč pri delu in poklicnih bolezni;

  • našteje vzroke za požare;

  • obnovi pravila za ravnanje ob požaru;

  • demonstrira ravnanje z ročnim gasilnim aparatom.

  • spoznava nevarnosti pri poklicnem delu in možnosti, da se zavaruje pred njimi;

  •  

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (test, ocenjevanje delovnih postopkov in izdelkov pri vajah),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Vsebina predmeta se povezuje z vsebino konstrukcij, gospodarjenja in praktičnim poukom.

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • lesna tvoriva,

  • konstrukcije

  • označevanje lesnih tvoriv v načrtih,

  • mehanske lastnosti lesa,

  • napake lesa,

  • uporaba veznih elementov,

  • varstvo pri delu,

  • praktični pouk

  • tehnologija dela na lesno obdelovalnih strojih,

  • upoštevanje napak pri obdelavi lesa,

  • izdelava lesnih vezi in izdelkov,

  • upoštevanje pravil za varno delo in uporaba zaščitnih sredstev in naprav pri delu na strojih,

  • mehanske lastnosti lesa,

  • načrtovanje tehnoloških postopkov,

  • gospodarjenje

  • racionalna izraba lesa,

  • pomen izbire prave tehnologije na konkurenčnost izdelkov.