Izobraževalni program: ELEKTRIKAR ELEKTRONIK (šs)
Sprejeto na 50. seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 17. 7. 2001
ELEKTROTEHNIKA
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
|
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
Skupaj (ur) |
1. |
128 |
12 |
140 |
2. |
70 |
35 |
105 |
3. |
|
|
|
skupaj |
198 |
47 |
245 |
* T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;
** V - vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.
Pri predmetu dijak:
° pridobi temeljna teoretična znanja iz osnov elektrotehnike
° pozna osnovne zakonitosti elektrotehnike in jih zna uporabljati na praktičnih aplikacijah s področja elektronike
° nauči se reševati temeljne primere v elektrotehniki z uporabo žepnega kalkulatorja
° spozna osnovne instrumente in merilne metode za merjenje električnih veličin ter njihovo uporabo
° spozna posebne izvedbe merilnih instrumentov ter merjenje veličin s področja elektronike
° spozna nevarnosti pri delu z električnim tokom in razvija občutek za varno delo
° zna povezovati pridobljena znanja z ostalimi strokovno teoretičnimi predmeti, predvsem s praktičnim poukom
° spozna programska orodja za simulacijo ali reševanje problemov z idealiziranjem robnih pogojev.
1. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
Socializacijski cilji |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Osnovni pojmi elektrike |
Dijak |
Dijak |
|
|
|
Pridobi delovne navade. Razvije natančnost in vztrajnost pri reševanju delovnih nalog. Pridobi sposobnost praktičnega reševanja problemov. |
Demonstracija naboja. Prikaz izvorov napetosti in uporov. Preskus merjenja upornosti različnih vodnikov. Primerjava izračunanih vrednosti s podanimi v priročnikih. |
lastnosti in zakonitosti električnih krogov |
|
|
|
|
|
Pridobi sposobnost opazovanja in prepoznavanja elementov. |
Prikaz praktičnih primerov električnega kroga: vzporedna vezava, zaporedna vezava, merjenje U in I. Izračun veličin v enostavnejših vezjih. |
Električno delo in moč |
|
|
|
|
|
Razvija pravilen odnos do uporabe električne energije. Pridobi sposobnost natančnega opazovanja in analiziranja dogajanj. Razvije miselne povezave z zakonitostmi in dogajanji v okolici. |
Računanje električnega dela in moči. Pačunanje relativnega in izkoristka v %. |
električno polje |
|
|
|
|
|
Spozna nevarnost pri delu z napravami pod napetostjo. Pridobi motivacijo za izobraževanje in posveča pozornost informacijam s področja uporabe zaščit pred škodljivim delovanjem električnih polj. |
Poskus z napetostnim izvorom in dvema kovinskima ploščama. Računanje kapacitivnosti ploščnega kondenzatorja in primerjanje dimenzij s kapacitivnostmi koncentriranih kondenzatorjev. Računanje nadomestnih kapacitivnosti v enostavni in sestavljeni vezavi. |
magnetno polje |
|
|
|
|
|
Spozna zahteve po previdnosti pri uporabi magnetnih učinkov. Spozna delovno odgovornost za vestno opravljanje del. |
Vaje iz risanj magnetnih polj elektromagnetov. Demonstracije magnetnih učinkov, magnetenje in razmagnetenje feromagnetnega materiala. Izračun sile in inducirane napetosti, določanje njene smeri. |
Osnovni pojmi izmeničnih električnih veličin |
|
|
|
|
|
Razvija spretnosti matematičnega izražanja. |
Poskus:
|
2. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
Socializacijski cilji |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sestavljeni izmenični krogi |
Dijak |
Dijak |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Razume pojav jalove energije v električnem omrežju in se zaveda potrebe po kompenzaciji jalove energije. |
Demonstracija: opazovanje faznih razmer na osciloskopu, simulacija na računalniku (npr. EWB). Računanje veličin v izmeničnem krogu z idealnimi elementi R, L in C. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sestavljeni izmenični krogi v praksi |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Spozna povezanost med teoretičnimi in praktičnimi znanji. |
Vaje: merjenje induktivnosti in kvalitete tuljav ter kondenzatorjev. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Resonančni pojavi, nihajni krogi |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
idealni nihajni krog
napetostna in tokovna resonanca
|
|
Zaznava razlike in povezuje električne elemente in električne pojave.
|
Vaje:
|
Prehodni pojavi
|
|
|
|
|
|
Razvija sposobnost opazovanja in logičnega razmišljanja.
|
Demonstracija: opazovanje prehodnih pojavov na osciloskopu, simulacija na računalniku (npr. EWB).
|
Trifazni sistemi
|
|
|
|
|
|
Spozna obseg nevarnosti pri dotiku naprav pod električnim tokom in potrebo po previdnosti pri delu z napravami pod napetostjo. Spoznava in loči elemente in naprave po delovni napetosti, toku in moči že po zunanjosti.
|
Demonstracija vrtilnega magnetnega polja. Merjenje in izračun tokov in napetosti v vezavah zvezda – trikot.
|
Splošno o električnih merjenjih in merilnikih
|
|
|
|
tehnični podatki o instrumentih in osnovni merilniki
|
|
Sprejema upravičenost zahtev po točnem izvajanju električnih meritev in vestnem hranjenju in rokovanju z električnimi in elektronskimi instrumenti. Razume, da je svet elektrotehnike mogoče poznati le preko merjenja z električnimi instrumenti.
|
Vaje: merjenje napetosti in toka, odčitavanje in podajanjem merilnih rezultatov, prilagoditev instrumenta na merilno mesto.
|
merjenje električne napetosti
|
|
|
|
|
|
Spozna pomen natančnosti in doslednosti pri vrednotenju merilnih rezultatov, razume, da je točnost merjenja lahko pogoj za uspešnost vodenja, vrednotenja ali ekonomske uspešnosti.
|
vaje: primerjalno merjenje napetosti izvorov različnih oblik, merjenje z analognimi in digitalnim V-metrom
|
merjenje električnega toka
|
|
|
|
|
|
Odobrava nujnost merjenja z več vidikov: kontrole, varovanja in zaščite, dokazovanja, kot pogoj za ročno ali avtomatsko vodenje sistema.
|
Vaje: merjenje majhnih in velikih tokov.
|
Merjenje električne upornosti
|
|
|
|
|
|
Ugotavlja povezanost metod merjenja električnih in drugih fizikalnih veličin in že išče analogijo in veljavnost tudi na drugih področjih tehnike.
|
Vaje: merjenje upornosti in spremembe upornosti po različnih metodah in z mostičem.
|
Merjenje električne moči
|
|
|
|
|
|
Zazna pomen natančnost pri priključevanju merilnih instrumentov. Pridobi sposobnost timskega dela pri opravljanju zahtevnejših električnih meritev.
|
Vaje: merjenje majhnih moči po U-I metodi in z wattmetrom, simulacija na računalniku (npr. EWB).
|
Osciloskop
|
|
|
|
|
|
Osvaja praktične spretnosti pri delu in uporabi osciloskopa, predvsem razume univerzalno uporabnost kot spretnost merilca pred instrumentom samim. Razvija občutek za izbiro in primerjavo instrumentov za različne namene in zahteve.
|
Vaje:
|
Merjenje induktivnosti in kapacitivnosti
|
|
Se zaveda uporabnosti merjenja reaktivnih komponent v praktičnih aplikacijah in razširja uporabnost na poljubno tehniško področje.
|
Vaje: merjenje induktivnosti in kapacitivnosti.
|
Električni stroji
|
|
|
|
|
|
Razvija sposobnost razlikovanja in upoštevanja pomembnosti drugih strokovnih področij predvsem kot nujnost za reševanje tudi najmanjših nalog ali tehniških problemov. Razvija znanja in veščine za upoštevanje varnostnih ukrepov. Posveča večjo pozornost tehničnim podatkom in razvija sposobnosti za urejeno zbiranje in vrednotenje informacij. Razvija zavest o strokovni odgovornosti in zahtevah kvalitetnega poklicnega znanja.
|
Prikaz izvedb posameznih električnih strojev. Demonstracija posameznih električnih strojev. Vaje: izvedba meritev na posameznih električnih strojih. |
V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:
Naloge na ustnem preverjanju so zastavljene široko, da se ugotovi razumevanje zakonitosti, metod reševanja in merjenja električnih veličin in parametrov. V nalogah naj nastopajo realne vrednosti veličin vezane na znane praktične primere aplikacij, ki jih dijaki srečajo doma ali pri praktičnem pouku. Pri reševanju zastavljenih nalog navajati dijake na uporabo priročne literature, priročnikov in drugih pripomočkov in orodja, ki se pogosto uporabljajo tudi v praksi.
V prvem letniku se preverja znanje iz poglavij osnov elektrotehnike v obliki pisno postavljenih problemskih nalog. Dijaki rešujejo matematično zastavljene uporabne naloge iz strokovnega področja z realnimi vrednostmi veličin, da pridobijo občutek realnih vrednosti veličin. Iz poglavij električnih meritev v drugem letniku pa je preizkus s testom objektivnega tipa.
Znanja |
Povezava s predmetom |
|
|
Predmet |
Znanja |
|
Tehnologija |
|
|
Matematika |
|
|
Tehnologija |
|
|
Tehnologija Praktični pouk |
|
|
Praktični pouk |
|