Izobraževalni program: ELEKTRIKAR ELEKTRONIK (šs)
Sprejeto na 50. seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 17. 7. 2001
PRAKTIČNI POUK
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
|
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
Skupaj (ur) |
1. |
|
210 |
210 |
2. |
|
350 |
350 |
3. |
|
408 |
408 |
skupaj |
|
968 |
968 |
* T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;
** V - vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.
Pri predmetu dijaki:
° spoznajo in znajo opredeliti ali uporabiti materiale, elemente ter večino instrumentov, ki se uporabljajo v elektrotehniki in elektroniki
° uporabniško spoznajo osnovna orodja, priprave, stroje, tehnološke postopke obdelave materialov ter strokovni pristop k posameznim delovnim operacijam
° si pridobijo praktično uporabna znanja podprta s teoretičnimi osnovami in si razvijajo sposobnost za samostojno delo v manj tipičnih situacijah
° spoznajo nevarnosti pri delu ter osnovna pravila in ukrepe za varno delo
° pri praktičnem delu upoštevajo varnostne predpise in razvijajo ekološko skrb za varstvo okolja in osveščenost za zmanjševanje onesnaževanja okoljelaično spoznajo in povežejo s teoretičnimi osnovami osnovne elektronske komponente ter njih karakteristike in uporabo
° praktično spoznajo veljavnost teoretičnih znanj, razumejo in znajo postaviti normalne pogoje za delovanje osnovnih elektronskih vezij
° spoznajo in znajo predstaviti delovanje nekaterih značilnih elektronskih naprav s področja zabavne, prenosne, industrijske in energijske elektronike z dokazom izmerjenih signalov in vrednosti parametrov le-teh
° se naučijo iskati potrebne podatke v katalogih, priročnikih in tehničnih navodilih naprav ter pri delu upoštevajo osnovne zahteve tehniških predpisov in standardov
° razvijejo intelektualne in motorične spretnosti in sposobnosti za dela na področju izdelave, popravila, vzdrževanja in servisiranja elektronskih naprav
° se usposobijo za ugotavljanje in odpravljanje napak na osnovnih elektronskih vezjih ob uporabi tehnične dokumentacije in ustreznih instrumentov in naprav (generatorjev in dajalnikov)
° se usposabljajo za kritično presojo in odgovorno ravnanje v delovnem okolju in družbi.
1. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
VARSTVO PRI DELU |
Dijak |
|
|
|
|
Spreminja odnos do predpisov o varstvu pri delu. Pristopa previdno k novemu delu. Z vzgledom vpliva na odgovorno ravnanje pri delu. Spreminja odnos do dela in delovnih sredstev. |
|
Mehanska obdelava materialov |
|
|
|
|
|
Razvija ročne spretnosti in išče racionalnost svojih delovnih operacij v okviru pravil normalne rabe orodja. Navaja se na pravilno rabo strokovne terminologije. Razvija občutek za previdnost pri delu in previden pristop k novim delovnim nalogam. Razvija in oblikuje odnos do čistega okolja in ekologije. Spoznava merila kvalitetnega, odgovornega in zanesljivega dela. |
Osebno preverjanje doseganja postavljenih ciljev in lastnega napredka ter večanje motivacije za kvalitetno z izdelavo prednje plošče lastne uporabne elektronske naprave. |
SESTAVLJENI ELEKTRIČNI TOKOKROGI |
|
|
|
|
|
Spreminja odnos do tujega znanja, kompetentnosti in strokovnosti. Oblikuje pozitiven odnos do skupinskega dela in kolegov. Si prizadeva za strokovnost dela in odkriva lastno poklicno podobo. |
Demonstracijski pano a s primeri električnih instalacij ter simulacijo napak. Pregled predpisov s področja nevarnosti pred dotikom visoke napetosti. Delovne mize z ločilnimi transformatorji. |
TISKANO VEZJE |
|
|
|
|
|
Sreča se in spoznava področje industrijskega oblikovanja, in polne funkcionalnosti naprav. Spoznava interdisciplinarnost pristopov pri kvalitetnih izdelkih: funkcionalnost, varnost, ergonomičnost, kakovost oblikovanja, zanesljivost, standardizacija, predpisi, primerljivost in konkurenčnost, pogostnost odpovedi in popravljivost, organiziranost in preglednost, ... |
Delo v primernih pogojih za jedkanje z upoštevanjem standardov in predpisov. Prikaz pravilne nevtralizacije, shranjevanja in deponiranje odpadkov. Delovni listi |
MERILNI INSTRUMENTI |
|
|
|
|
|
Razvija sposobnost za organizacijo lastnega dela, natančnost in previdnost pri delu. Odkriva poklicno identiteto. |
Učni pripomočki – merjenci. Delovni listi. |
PASIVNI REALNI ELEKTRONSKI ELEMENTI |
|
|
|
|
|
Razvija in oblikuje strokovni problemski pristop in učinkovitost dela. |
Zbirke različnih elementov različnih proizvajalcev – pano f. Katalogi proizvajalcev. |
DIODE |
|
|
|
|
|
|
Demonstracijski pano C in uporaba katalogov. |
2.letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
ELEKTRONSKI MERILNI INSTRUMENTI |
Dijak |
Dijak |
|
|
|
Oblikuje odnos do orodja in instrumentov, zagotavljanja kakovosti in točnosti z pravilno rabo in upoštevanjem predpisov. |
Uporaba dvokanalnega analognega osciloskopa. Uporaba elektronskega v-metra. Uporaba funkcijskega generatorja in merilnika frekvence. |
USMERNIKI |
|
|
|
|
|
Pridobi občutek za rokovanje s elektronskimi elementi in elektronskimi vezji. Razvija občutek estetike na področju oblikovanja elektronskih vezij in naprav. |
Pripravljena tiskana vezja. Nevarnost dotika visoke napetosti. Vezja s simuliranimi napakami. |
STABILIZACIJA NAPETOSTI IN TOKA |
|
|
|
|
|
Razvija sposobnost algoritmičnega in logičnega mišljenja pri reševanju problemov. Razvija spretnost in inovativnost pri reševanju problemov. |
Delovna mesta za delo na napravah analogne tehnike. |
TRANSISTOR |
|
|
|
|
|
Razvija sistematičnost in rutino pri uporabi osnovnih pripomočkov. Razvija notranjo motivacijo in veča učinkovitost delovnih postopkov. Povezuje izkušnje in razvija logično sklepanje. |
Demonstracijski pano d in uporaba katalogov. Specialna učilnica za delo na napravah analogne tehnike. |
POLPREVODNIŠKI KRMILNI ELEMETI |
|
|
|
|
|
|
Demonstracijski pano E in uporaba katalogov. Specialna učilnica za delo na napravah analogne tehnike. |
DIGITALNA TEHNIKA |
|
|
|
|
|
Razvija sistematičnost in rutino pri uporabi osnovnih pripomočkov. Razvija notranjo motivacijo in veča učinkovitost delovnih postopkov. Povezuje izkušnje in razvija logično sklepanje. |
Specialna učilnica za delo na napravah digitalne tehnike. |
Krmiljenje porabnikov |
|
|
|
|
|
|
Specialna učilnica za delo na napravah krmilne tehnike. |
Povezava izhodov logičnih funkcij s porabniki |
|
|
|
|
|
|
Specialna učilnica za delo na napravah krmilne tehnike. |
ANALOGNA INTEGRIRANA VEZJA |
|
|
|
Operacijski ojačevalnik |
|
|
|
|
|
Razvija sposobnost logičnega mišljenja. Razvija algoritmičen način reševanja problemov. Spoznava pomembnost tehnične dokumentacije. |
Specialna učilnica za delo na napravah analogne tehnike. |
PRETVORNIKI |
|
|
|
|
|
|
Demonstracijski pano F za senzoriko. Delovni listi. |
DIGITALNA INTEGRIRANA VEZJA |
|
|
|
|
|
|
Pripravljena vezja za testiranje. Delovni listi. |
3. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
GRADNJA NAPRAV |
Dijak |
Dijak |
|
|
|
Zaveda se pomembnosti in nujnosti upoštevanja predpisov ter drugih ukrepov za zaščito naprav. Razvija zavest o strokovni odgovornosti. Prizadeva si za pogoje samoizobraževanja, za zagotavljanje virov informacij, urejenost lastnih dokumentov. |
Analiza izvedbe konkretnega izdelka. Nevarnost dotika visoke napetosti. |
STIKALNI NAPAJALNIKI |
|
|
|
|
|
Izdeluje in dodeluje kriterije glede pomembnosti, veljavnosti, aktualnosti priročne literature in dokumentacije. Oblikuje jasen odnos do novosti s strokovnega področja, loči med nujnim in željami. |
Sestavi stabilizator napetosti. Delovni listi. |
KRMILJA |
|
|
|
|
|
Spoznava ekstremno profesionalnost na vseh nivojih aktivnosti od temeljnih raziskav pomembnih za obstoj civilizacije. Spoznava in ocenjuje osebni strokovni razvoj, hkrati pa se odpirajo nova neomejena neznana področja. |
Specialna učilnica za delo na napravah krmilne tehnike. |
Merilni pretvorniki - senzorji |
|
|
|
|
|
Osvoji kot splošni princip vzročno posledične odvisnosti v družbi in tehniki. |
Demonstracijski pano za senzoriko. Delovni listi. |
IZVRŠILNI ČLENI V AVTOMATIKI |
|
|
|
|
|
Osvoji kot splošni princip vzročno posledične odvisnosti v družbi in tehniki. Ugotavlja in zna iskati kriterije za opredelitev kvalitetne krmilja ali regulacije. |
Specialna učilnica za delo na napravah krmilne tehnike. Specialna učilnica za delo na električnih strojih ter pnevmatskih napravah. |
ANALOGNA VEZJA |
|
|
|
|
|
Razvija sposobnost algoritmičnega in logičnega mišljenja pri reševanju problemov. Razvija spretnost in inovativnost pri reševanju problemov. |
Specialna učilnica za delo na napravah analogne tehnike. |
ZABAVNA ELEKTRONIKA elektroakustika – zvočni in svetlobni efekti |
|
|
|
|
|
Spoznava ekstremno profesionalnost na vseh nivojih aktivnosti od temeljnih raziskav pomembnih za obstoj civilizacije do projektov na zabavnem področju, otroških igrač, ... Spoznava in ocenjuje osebni strokovni razvoj, hkrati pa se odpirajo nova neomejena neznana področja. Sprejema dejstvo stalnega dodatnega in dopolnilnega izobraževanja. Sprejema sodelovanje v timu kot prednost in nujnost za uspešno delo in usposabljanje ter kot način življenja. |
Konkreten akustični sistem. Delovni listi. |
NAPRAVE PRENOSNE TEHNIKE |
|
|
|
|
|
|
Specialna oprema za VF-prenosno tehniko. Radijski in TV-sprejemnik, video. Antenski sistem. |
MIKROKRMILNIKI |
|
|
|
|
|
Osvoji kot splošni princip vzročno posledične odvisnosti v družbi in tehniki. |
Laboratorijska opremo za digitalno tehniko in mikrokrmilniške sisteme. |
PROSTO PROGRAMIRLJIVI KRMILNI SISTEMI |
|
|
|
|
|
Ugotavlja in zna iskati kriterije za opredelitev kvalitetne krmilja ali regulacije. |
Laboratorijska učilnica z opremo za digitalno tehniko, krmilja in regulacije. |
REGULACIJE |
|
|
|
|
|
Ugotavlja in zna iskati kriterije za opredelitev kvalitetne krmilja ali regulacije. |
Laboratorijska učilnica z opremo za digitalno tehniko, krmilja in regulacije. Analiza konkretnega avtomatiziranega stroja. |
KOMUNIKACIJSKI IN INFORMACIJSKI SISTEMI |
|
|
|
|
|
Osvoji kot splošni princip vzročno posledične odvisnosti v družbi in tehniki. |
Specialna učilnica za električna omrežja in računalniške mreže. Učilnica z osebnimi računalniki. |
V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:
° izdelki ali storitve z zagovorom
° pisno (poročila vaj, projektne naloge)
° dnevnik praktičnega dela
° ustno.
Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na zagovoru izdelkov ali storitev ali posameznih delovnih operacij v povezavi z uporabljeno teorijo za dimenzioniranje vezij in sistemov, tehnologijo dela, uporabe merilnih instrumentov in postopkov vezano na delovne operacije ali izdelavo izdelka.
Dijak vodi dnevnik praktičnega dela, ki vsebuje obrazložitev z opozorilom o posebnosti pri delu, svoj komentar ali postavlja vprašanja učitelju ali mojstru za pomoč pri nadaljevanju in dopolnjevanju dela v nadaljevanju.
Dijak izdela v vseh treh letnikih izdelek kot projektno delo po lastni izbiri usklajeno s katalogom. Naloga obsega pripravo dokumentacije, kosovnice, tehnološko obdelavo, izdelavo, montažo, zagon in umerjanje ter zaključno poročilo.
Znanja |
Povezava s predmetom |
|
|
Predmet |
Znanja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|