SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ELEKTRIKAR ELEKTRONIK (šs)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 50. seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 17. 7. 2001

1. IME PREDMETA

DIGITALNI SISTEMI IN KRMILJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

 

2.

105

35

140

3.

102

34

136

skupaj

207

69

276

* T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V - vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijak:

°     razlikuje in zna razložiti razliko med digitalnimi in analognimi podatki

°     pozna osnove digitalne tehnike ter lastnosti osnovnih in sestavljenih logičnih funkcij

°     spozna najpomembnejše družine digitalnih integriranih vezij, pozna njihove lastnosti in jih zna uporabiti

°     zna realizirati in analizirati preproste logične funkcije

°     spozna programsko orodje za simulacijo digitalnih vezij in ga zna uporabiti

°     se seznani z različnimi načini realizacije digitalnih sklopov

°     spozna osnove krmilnih in regulacijskih sistemov ter zna razvrstiti in opisati glavne razlike

°     loči posamezne vrste krmilij in jih zna razvrstiti po različnih kriterijih

°     nauči se osnov programiranja preprostih krmilij in zna analizirati in spremeniti del programa za zahtevano spremembo delovanja

°     spozna primer krmilnika in ga zna uporabiti za izvedbo enostavnejše naloge

°     na osnovi analize delovanja zna ugotoviti in odpraviti napako v delovanju krmilnega sistema

°     spozna pomen regulacij in vlogo posameznih sklopov v regulacijski zanki

°     se nauči natančnosti, sistematičnosti, samoiniciativnosti ter razvija ustvarjalnost

°     pridobljena znanja zna povezati z ostalimi strokovno-teoretičnimi predmeti in s primeri v praksi.


4.   OPERATIVNI CILJI

2. letnik

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Uvod v predmet

Dijaki

Dijaki

Digitalna tehnika

  • razlika med digitalnimi in analognimi signali

  • spoznajo osnove značilnosti digitalnih vezij in sistemov

  • razumejo razliko med analognimi in digitalnimi signali, poznajo njihove prednosti in slabosti

  • poznajo poti za generiranje digitalnih signalov

    • Sprejmejo in se zavedajo prednosti digitalne tehnike ter prednosti obdelave in prenosa digitalnih signalov pred analognimi.

    Osnovne logične funkcije

     

     

     

  • IN-funkcija

  • ALI-funkcija

  • NE (negacija)

  • spoznajo in se naučijo zakonitosti osnovnih logičnih funkcij

  • funkcije znajo zapisati v obliki enačbe, pravilnostne tabele, poznajo njihove simbole po IEC- in MIL-standardih

  • osnovna logična vrata znajo realizirati z diodami in upori ter s stikali in releji

    • Razvijajo logično mišljenje in sklepanje.

    Razvijejo komunikacijske sposobnosti za delo v skupinah.

    Vaja 1: S pomočjo stikal in relejev realizirajo osnovna logična vrata.

    Osnove preklopne logike

     

     

     

  • osnovna pravila

  • De Morganov izrek

  • spoznajo pravila dvo-vrednostne logike ter De Morganov izrek

  • znajo uporabiti in dokazati prednosti pravil za uporabo v praksi

    • Sprejmejo nova spoznanja in zakonitosti ter metode dela kot novo kvaliteto razumevanja in reševanja praktičnih nalog.

    Sestavljene logične funkcije:

     

     

     

  • NAND-funkcija

  • NOR-funkcija

  • antivalenca in ekvivalenca

  • spoznajo in se naučijo zakonitosti sestavljenih logičnih funkcij: NOR, NAND, antivalence, ekvivalence

  • sestavljene funkcije znajo realizirati iz osnovnih, zanje napisati pravilnostne tabele, enačbe in poznati logične simbole

    • Razlikujejo sestavljene logične funkcije od osnovnih.

    Zavedajo se, da so osnovne logične funkcije gradniki sestavljenih logičnih funkcij.

    Vaja 2:

  • seznanijo se s programom EWB

  • s pomočjo stikal in indikatorjev preverijo delovanje osnovnih in sestavljenih logičnih funkcij.

    • Digitalna integrirana vezja:

     

     

     

  • TTL

  • CMOS

  • spoznajo lastnosti tehnologij CMOS in TTL

  • poznajo osnovne parametre TTL- in CMOS-elementov (označevanje, priključki, ohišja, napajanje) ter se naučijo iskati in poiskati značilne podatke logičnih vezij v katalogih

  • poznajo napetosti logičnih nivojev TTL- in CMOS-elementov

  • spoznajo obremenljivost (FANOUT) vhodov in izhodov različnih TTL- in CMOS-elementov

    • Znajo ovrednotiti lastnosti in oceniti prednosti digitalnih integriranih vezij različnih tehnologij.

    Srečajo se s katalogi in se naučijo iskati tipične podatke digitalnih integriranih vezij.

    Vaja 3:

  • meritev prenosne karakteristike TTL in CMOS integriranih vezij

  • realizirajo priklop stikal na vhode logičnega vezja, na izhodu priključijo LED-diodo.

    • Krmiljenje TTL in CMOS

     

     

     

  • na vhodu - s stikali

  • izhodne priključitve (LED, releji, motorji, ...)

  • povezave med TTL in CMOS

  • znajo pravilno priključiti stikala na vhode logičnih elementov

  • znajo pravilno priključiti porabnike na izhode logičnih elementov

  • zna pravilno povezati TTL- in CMOS- logične elemente

    • Realizacija logičnih funkcij z NAND- ali NOR-vrati

  • vedo, da lahko poljubno logično funkcijo realiziramo samo z NAND- ali samo NOR-vrati in znajo to tudi uporabiti na primeru enostavne logične funkcije

    • Razvijajo iznajdljivost ter varčnost oziroma Prihranek pri uporabi elementov.

    Pridobijo sposobnost uporabe računalnika za simulacijo digitalnih vezij.

    Vrednotijo in sprejemajo boljše rešitve med ponujenimi.

    Vaja 4: Realizacija logične funkcije z NAND- vrati z uporabo IC 4011 ali 7400.

    Poenostavljanje logičnih funkcij z grafično metodo

     

     

     

  • Veitchev diagram

  • spoznajo in znajo uporabiti Veitchev diagram pri poenostavljanju logičnih funkcij

    • Vaja 5: Uporaba programov DIGI in EWB.

    Analiza logičnih funkcij

  • iz funkcijskega ali krmilnega načrta znajo napisati pravilnostno tabelo in enačbo

    • Preverjajo veljavnost in uporabnost novega znanja na lastnih praktičnih primerih.

    Naučijo se logičnega in algoritemskega mišljenja.

    Sinteza logičnih funkcij

  • iz zastavljenega problema znajo sestaviti pravilnostno tabelo in zapisati enačbo

  • funkcijo nato realizirajo s pomočjo funkcijskega ali krmilnega načrta

    • Pridobijo sposobnost sistematičnega pristopa in praktičnega reševanja problemov.

    Vaja 6:

  • realizacija preprostega logičnega krmilja

  • ugotavljanje napake v vezju s pomočjo inštrumentov (logična sonda).

    • Številski sistemi

     

     

     

  • dvojiški

  • desetiški

  • šestnajstiški

  • znajo pretvarjati med dvojiškim, desetiškim in šestnajstiškim številskim sistemom

  • razumejo pomen dvojiškega in heksadecimalnega sistema ter poznajo njuno pretvorbo

    • Poleg logičnega razvija tudi analitično mišljenje.

    Razumejo sisteme številskih sistemov in uporabnost nekaterih v praksi.

    Kodiranje

  • razumejo pomen kodiranja

  • spoznajo najpogosteje uporabljeni kodi: BCD in ASCII

  • ločijo med binarno in BCD-kodo in ju znajo uporabiti

  • spoznajo pomen in metodo za kontrolo kodov pri prenosu podatkov

  • vedo, kakšen pomen ima paritetni bit

    • Se zavedajo, kako pomemben je postopek kodiranja pri prenosu in obdelavi digitalnih podatkov.

    Kodirnik

  • vedo, kaj je kodirnik in kje ga uporabljamo

  • znajo razložiti njegovo delovanje

  • znajo realizirati kodirnik iz desetiškega v BCD-kod

    • Sprejmejo znanje o postopkih kodiranja in dekodiranja ter sprejemanja prenesenih podatkov.

    Vaja 7: Preizkus delovanja oziroma realizacija kodirnika.

    Dekodirnik

  • vedo, kaj je dekodirnik in kje ga uporabljamo,

  • znajo razložiti njegovo delovanje

    • Prekodirnik

  • spoznajo prekodirnik in znajo razložiti njegovo delovanje

  • poznajo prekodirnik iz BCD-koda v 7-segmentni kod, poznajo postopek sinteze in ga znajo uporabiti

  • spoznajo različne tipe prikazovalnikov in primere uporabe (LED, LCD)

    • Se zavedajo, da načrtovanje prekodirnih vezij ni tako preprosto in da so ta vezja lahko zelo kompleksna.

    Vaja 8: Predstavitev delovanja prekodirnika, testiranje in priklop 7-segmentnega LED-prikazovalnika.

    Multiplekser in demultiplekser

  • znajo razložiti delovanje MUX- in DMUX- vezja

    • Spoznajo, da se da dekodirnik realizirati tudi z demultiplekserjem.

    Spoznajo in se zavedajo prednost multipleksiranja signalov.

    Vezja za aritmetične in logične operacije

     

     

     

  • seštevanje v binarnem sistemu

  • polovični in popolni seštevalnik

  • 4-bitni seštevalniki

  • binarni primerjalnik

  • razumejo seštevanje v dvojiškem sistemu

  • poznajo zgradbo in delovanje polovičnega in popolnega seštevalnika in jih znajo povezati v večbitni seštevalnik

  • vedo, kakšno funkcijo opravlja primerjalnik in razložijo njegovo delovanje

  • znajo našteti nekaj primerov uporabe

  • znajo realizirati dvobitni primerjalnik

    • Spoznajo osnovne numerične operacije v dvojiškem sistemu.

    Se zavedajo, da je dvojiški sistem osnova digitalne tehnike.

    Se zavedajo in spoznajo, da je primerjalnik nepogrešljivo vezje pri zagotavljanju pravilnega prenosa podatkov.

    Vaja 9: Realizacija polovičnega, polnega in več-bitnega seštevalnika ter realizacija dvo-bitnega primerjalnika (EWB).

    Programirljiva logična polja

     

     

     

  • PAL

  • GAL

  • spoznajo bistvo programirljivih polj in osnovne tipe teh polj ter njihovo programiranje

  • naštejejo prednosti

    • Ugotovijo in spoznajo fleksibilnost ter zmožnosti programirljivih logičnih polj.

    Vaja 10: Praktična realizacija enostavnih logičnih krmilij s PAL- ali GAL- elementi.

    Pomnilne celice

     

     

     

  • RS-flip flop

  • D-flip flop

  • JK MS-flip flop

  • krmiljenje pomnilnih celic

  • znajo realizirati sinhronsko in asinhronsko, RS-pomnilno celico z NOR- in NAND- logičnimi vrati

  • poznajo in znajo razložiti delovanje ostalih pomnilnih celic

  • ločijo med različnimi krmiljenji pomnilnih celic (zapahovanje, krmiljenje z bokom inpulza, celice s sinhronim in asinhronim vpisom)

    • Razvijajo ustvarjalnost.

    Preverjajo veljavnost in uporabnost novega znanja na lastnih primerih.

    Naučijo se logičnega in algoritemskega mišljenja.

    Pridobijo sposobnost sistematičnega pristopa in praktičnega reševanja problemov.

    Spoznajo pomen registrov, števcev in delilnikov frekvence v praksi.

    Vaja 11: Testiranje delovanja pomnilnih celic.

    Registri

     

     

     

  • D-pomnilnik

  • pomikalni

  • krožni

  • uporaba

  • poznajo vrste registrov in poznajo primere uporabe (pomnilnik, pomikalni, krožni, RS- 232 vmesnik)

  • znajo realizirati D-pomnilnik

    • Vaja 12: Praktični primer pomikalnega registra ali D-pomnilnika

    Števci in delilniki frekvence

     

     

     

  • asinhroni števec

  • sinhroni števec

  • dekadni števec

  • števec poljubnega modula

  • števec kot frekvenčni delilnik

  • TTL- in CMOS-števci

  • spoznajo vrste števcev, ločijo asinhrone od sinhronih,

  • vedo, kaj pomeni modul štetja

  • spoznajo tipičen števec v integrirani izvedbi TTL in CMOS (4029, 7493) in ga znajo uporabiti

  • spoznajo dekadni števec in znajo realizirati delilnik frekvence z 2, 4, 10

    • Vaja 13:

  • realizacija dekadnega števca ali števca za poljubni modul štetja (EWB)

  • realizacija delilnika frekvence s 4 (EWB).

    • Pomnilniki

     

     

     

  • RAM

  • R0M in PROM

  • EPROM in EEPROM

  • poznajo vrste pomnilnikov (zunanji, notranji, delitev pri računalniku, ...)

  • spoznajo ROM, EPROM in EEPROM ter RAM

  • poznajo njihove lastnosti in uporabo

    • Spoznajo pomen in uporabo pomnilnikov v praksi.

    Vaja 14: Programiranje z EPROM- programatorjem in realizacija preprostih krmilij.

    Digitalno analogni pretvorniki

  • razumejo princip digitalno analogne pretvorbe

  • realizirajo 4-bitni utežnostni pretvornik

    • Spoznajo principe delovanja naprav, ki jih uporabljajo in srečujejo v vsakdanjem življenju.

    Vaja 15: Predstavitev delovanja D/A- in A/D- pretvornikov.

    Analogno digitalni pretvorniki

  • poznajo osnovni princip analogno digitalne pretvorbe in ga znajo razložiti

  • spoznajo nekaj izvedb in lastnosti pretvornikov

    • Spoznajo in znajo vrednotiti pomen d/a- in a/d-pretvorb.

    Vezja za posebne namene

  • s pomočjo logičnih vrat znajo realizirati generator pravokotnih impulzov

    • Vaja 16: Realizacija oscilatorja.

     

    3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Merilni pretvorniki – senzorji

    Dijaki

    Dijaki

     

  • lastnosti, razdelitev in vrste

  • merilniki pretvorniki temperature

  • merilniki pretvorniki vlage

  • merilniki pretvorniki svetlobe

  • merilniki pretvorniki plinov, tlaka in sile

  • merilniki poti, kota in hitrosti

  • brez kontaktna stikala

  • poznajo fizikalne principe in delovanje temperaturnih pretvornikov

  • znajo izbrati ustrezni senzor za določeno temperaturno območje

  • poznajo kapacitivni senzor in pretvorbo

  • spoznajo uporabo foto-električnih pretvornikov

  • spoznajo industrijske optične senzorje (svetlobna zapora in svetlobno tipalo)

  • spoznajo principe delovanja plinskih in tlačnih senzorjev ter merilnih lističev sile

  • spoznajo principe merjenja poti in kota (določanje pozicije) ter merjenja hitrosti

  • spoznajo industrijska bližinska stikala in tehnike pozicioniranja

  • znajo izbrati in uporabiti ustrezno brez kontaktno stikalo

  • znajo uporabljati kataloge in iz njih izbrati ustrezni senzor

    • Navajajo se na pravilno rabo strokovne terminologije.

    Spoznajo principe zajemanja in vrednotenja neelektričnih veličin.

    Spreminjajo odnos do tujega znanja, kompetentnosti in strokovnosti.

    Oblikujejo pozitiven odnos do skupinskega dela in kolegov.

    Spoznavajo pomembnost tehnične dokumentacije.

    Vaja 1: Merilni pretvornik temperature, vlage, svetlobe, …

    Vaja 2: Merilni pretvornik svetlobe, …

    Vaja 3: Priklop in uporaba brez kontaktnih stikal.

    Izvršilni členi

     

     

     

  • enosmerni in izmenični pogoni

  • krmiljenje motorjev malih moči

  • pnevmatski in hidravlični pogoni

  • zaščitne naprave za motorje

  • znajo ločiti med enosmernim in izmeničnim tokokrogom (oznake, velikost, oblike in povezave med tokokrogi)

  • iz načrta znajo pravilno razbrati napajalne in krmilne tokokroge ter določiti vrsto porabnikov

  • spoznajo lastnosti, karakteristike in uporabo enosmernih motorjev in generatorjev,

  • poznajo fazno krmiljenje vrtalnega stroja (vrtljaji, smer,... )

  • poznajo lastnosti in uporabo osnovnih elementov pnevmatskih in hidravličnih sistemih

  • spoznajo in znajo izbrati ustrezno zaščito motorjev

    • Ugotavljajo in znajo iskati kriterije za opredelitev kvalitetnega krmilja ali regulacije.

    Vaja 4: Načini krmiljenja asihronskega motorja:

  • levo desno

  • zvezda – trikot

  • mehek zagon

  • frekvenčni krmilnik.

    • Prenos signalov iz merilnih pretvornikov v krmilje

     

     

     

  • napetostna in tokovna zanka

  • spoznavajo načine prenosa signalov

    • Primerjajo in znajo oceniti prednosti in slabosti različnih načinov prenosa podatkov.

    Vaja 5:

  • prenos signalov

  • napetostna in tokovna zanka.

    • Krmilja

     

     

     

  • definicija in razdelitev krmilij

  • funkcijske enote krmilij

  • vhodne, centralno procesne in izhodne enote enote

  • načini opisovanja krmilij

  • mikrokrmilniki

  • poznajo osnovne definicije krmilij

  • razlikujejo med sistemom za krmiljem in regulacijo

  • poznajo osnovne enote krmilnih sistemov

  • poznajo razlike med vhodno, procesno in izhodno enoto

  • poznajo napetostne nivoje za vhodne enote

  • poznajo povezave med procesom in krmiljem (galvanska ločitev, oblikovanje signalov, preklopi, …)

  • spoznajo izvedbe izhodnih enot in jih znajo uporabiti v ustreznih aplikacijah

  • poznajo razliko med centralno procesno enoto realizirano s trajno ožičenim krmiljem in krmiljem s prostim programiranjem

  • znajo podati enostavno krmilje v časovnem diagramu, pravilnostni tabeli, logični funkciji, krmilnem, kontaktnem in funkcijskem načrtu

  • spoznajo osnovno zgradbo mikrokrmilnikov, njihovo uporabo in programiranje

  • v enostavni napravi, realizirani z mikrokrmilnikom, znajo v programu spremeniti časovne, števne, parametre in ga ponovno sprogramirati

    • Znajo presoditi in se odločiti, katero izmed krmilji je najprimernejše.

    Ocenijo prednosti in slabosti prosto programirljivih krmilnikov.

    Se naučijo izbrati ustrezni krmilnik glede na zahteve v procesu.

    Odkrivajo poklicno identiteto.

    Razvijajo sposobnost algoritmičnega in logičnega mišljenja pri reševanju problemov.

    Razvijajo spretnost in inovativnost pri reševanju problemov.

    Vaja 6: Projektiranje in izdelava vhodne enote krmilnega sistema.

    Vaja 7: Projektiranje in izdelava izhodne enote: tranzistorska, relejna s triakom (uporaba optičnega ločilnika).

    Vaja 8: Realizacija krmilja v trajno ožičenem sistemu – elektromagnetni elementi.

    Vaja 9: Elektronska izvedba krmilja v trajno ožičenem sistemu.

    Vaja 10: Realizacija krmilja z mikro-krmilnikom.

    Prosto programirljivi krmilni sistemi

     

     

     

  • izvedba prosto-programirljivega sistema

  • konstrukcijske izvedbe PPK

  • programirne metode

  • PPK-sistem različnih proizvajalcev (opis in načini programiranja)

  • logična krmilja - osnovni gradniki krmilij (realizacije v analogni tehniki, digitalni tehniki ter kot programski modul)

  • koračna krmilja

  • sistemi za signalizacijo

  • sistemi za zapahovanje

  • spoznajo opis in razvoj PPK-sistemov

  • poznajo izvedbe PPK-sistemov, njihove lastnosti in uporabo

  • poznajo enote PPK-sistemov njihove lastnosti in povezavo med njimi

  • spoznajo osnovne programirne metode

  • znajo realizirati enostavne aplikacije krmilij s programskimi elementi (stiskalnica, zagon motorjev, alarm, ... )

  • spoznajo časovne in števne funkcije

  • znajo realizirati enostavna krmilja, realizirana s PPK-sistemom (časovnik, dvigalo, transportni sistem, ...)

  • spoznajo osnovne elemente koračnih krmilij

  • razložijo razliko med logičnim in koračnim krmiljem

  • spoznajo programske module koračnih krmilij in realizacijo koračnega krmilja

  • zaveda se pomena mejnih vrednosti in signalizacije

  • poznajo sistem zapahovanja in njegov pomen v praktičnih aplikacijah

  • spoznajo realizacijo signalizacije in zapahovanja s trajno ožičenim sistemom in programskim modulom

    • Ugotavljajo in znajo iskati kriterije za opredelitev kvalitetne krmilja.

    Oblikujejo jasen odnos do novosti s strokovnega področja, ločijo med nujnim in željami.

    Razvijajo občutek za smotrno uporabo materiala in varčnost.

    Povezujejo izkušnje in razvijajo logično sklepanje.

    S samozavestnostjo in samoiniciativnostjo povečajo zanesljivost in skrb na delovnem mestu.

    Pozitivno sprejemajo skupinsko reševanje problemov.

    Si prizadevajo za strokovnost dela in odkrivajo lastno poklicno podobo.

    Spoznavajo in ocenjujejo osebni strokovni razvoj, hkrati pa se jim odpirajo nova neomejena neznana področja.

    Spoznajo pomen učinkovitega vzdrževanja naprav v proizvodnji.

    Razvijajo zavest o strokovni odgovornosti.

    Vaja 11: Praktično realizirajo krmilje s PPK- sistemom - osnovne funkcije.

    Vaja 12: Praktično realizirajo krmilje s PPK- sistemom -časovne funkcije.

    Vaja 13: Praktično realizirajo krmilje s PPK- sistemom -sekvenčne funkcije.

    Vaja 14: Praktično realizirajo krmilje s PPK- sistemom -zapahovanje.

    Regulacije

     

     

     

  • zgradba regulacijskega sistema

  • nezvezni regulatorji

  • zvezni regulatorji za električne regulacije

  • digitalni regulatorji

  • znajo razložiti razliko med krmiljenjem in regulacijo

  • znajo našteti vrste regulacij

  • spoznajo model regulacijske proge in znajo našteti osnovne gradnike regulacijskega sistema

  • spoznajo nezvezne regulatorje

  • spoznajo zvezno delujoče regulatorje

  • znajo opisati regulacijski sklop in znajo opisati značilnosti regulacijske proge s P, I in PI-regulatorjem

  • znajo oceniti problem motenj in stabilnost regulacij

  • spoznajo elemente digitalnega regulatorja

    • Ugotavlja in zna iskati kriterije za opredelitev kvalitetne regulacije.

    Analizira primere regulacij iz okolja in skuša povezati osvojeno znanje.

    Vaja 15: Praktično realizirajo sistem regulacije z dvotočkovnim regulatorjem.

    Vaja 16: Praktično realizirajo sistem regulacije z zveznim regulatorjem.

    Osebni računalnik

     

     

     

  • lastnosti in uporaba

  • komponente in njihovi karakteristični podatki (izbira)

  • prenosi podatkov (RS 232, 485, … )

  • povezovanje z okoljem (port-i, tiskalnik, mreže, modem, …)

  • spoznajo splošne lastnosti, uporabo in zgradbo osebnega računalnika

  • poznajo osnovne komponente, povezave med njimi, njihove lastnosti in izbiro

  • znajo oceniti izbiro komponent osebnega računalnika za ustrezne namene

  • znajo izvesti povezavo osebnega računalnika s tiskalnikom, v mrežo in s modemom

    • Sodijo o pomembnosti prenosa podatkov in o povezovanju računalnikov v omrežja.

    Znajo vrednotiti prednosti, ki jih je prinesel razvoj mikroprocesorja in računalnika.


    5.   OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

    °     pisno (poročila vaj),

    °     ustno.

    Pri ustnem preverjanju in ocenjevanju znanja je poudarek na poznavanju temeljnih znanj, razumevanju in uporabnosti znanja za reševanje konkretnih problemskih nalog z uporabo katalogov in tehniške dokumentacije proizvajalcev ter razumevanju tehniških podatkov v katalogih.

    Po zaključku vaje dijak izdela poročilo, ki vsebuje predvsem potrditev doseganja z vajami postavljenih ciljev, razumevanje delovanja in preverjanje pravilnega delovanja vezja.

    6.   POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • kodiranje

  • pomnilniki

    • Računalništvo in dokumentiranje

  • kodiranje informacij, prednosti kodiranja, ASCII-kod

  • razdelitev pomnilnikov: notranji in zunanji pomnilniki

  • ROM, EPROM in RAM- pomnilnik

  • osnovne logične funkcije

    • Elektronska vezja in naprave

  • realizacija logičnih vrat s polprevodniškimi elementi, stikalno delovanje tranzistorja

  • programirljiva krmilja

    • Praktični pouk

    Računalništvo in dokumentiranje

    Elektronska vezja in naprave

  • vezave in programiranje krmilnikov, uporaba računalnika

  • A/D- in D/A-pretvorniki

  • merjenje neelektričnih veličin

    • Praktični pouk

    Elektrotehnika

  • principi pretvorbe: induktivni, kapacitivni, optični, temperaturni pretvorniki

  • merilni instrumenti

  • TTL in CMOS integrirana vezja

  • analiza in sinteza digitalnih vezij.

  • sekvenčna vezja

  • osnove neelektričnega krmilja

  • regulatorski sklop in regulacijska proga

    • Praktični pouk

  • lastnosti, oznake, ohišja in priključki digitalnih integriranih vezij

  • iskanje podatkov v katalogih

  • vezja v krmilni tehniki

  • realizacija prekodirnika iz BCD-kode v 7-segmentno kodo

  • realizacija in analiza delovanja pomnilnih celic

  • števci in registri

  • elektropnevmatska in elektrohidravlična krmilja

  • elementi regulacijske zanke, regulatorji