Izobraževalni program: ELEKTRIKAR ENERGETIK (šs)
Sprejeto na 50. seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 17. 07. 2001
PRAKTIČNI DEL ZAKLJUČNEGA IZPITA
Pri izpitu ocenjujemo:
Izpitna enota, izdelek z zagovorom, zajema samostojno izdelavo izdelka (enostavnega sklopa) oziroma opravljanja storitve, ki se oceni. Ocenjevanje temelji na doseženi povezanosti kandidatovih psihofizičnih, motoričnih in intelektualnih sposobnosti, kulture dela in delovnih izkušenj.
Izbor izdelkov/storitev za izpitno enoto je možno izbirati iz predlaganega seznama oziroma na podobnem zahtevnostnem nivoju. Navedeni izdelki/storitve so izpitnemu odboru vodilo o primernosti in tehnoloških zahtevah posamezne vrste izdelka/storitve, zato je možno za zaključni izpit uporabiti izdelavo drugega primerljivega izdelka/storitve. Vsi izdelki/storitve, navedeni v tem katalogu, so opisani informativno.
Izpitne izdelke/storitve oziroma delovne preizkuse določi izpitni odbor. Priporočamo, da izda tudi sklep o vrstah izpitnih nalog, eventualni pripravi polizdelkov po predloženi dokumentaciji in drugih pogojih, ki jih mora izpolniti kandidat.
Zagovor je vezan predvsem na izdelek/storitev in mora biti sestavljen iz:
Kandidat mora izpitni komisiji predložiti dnevnike praktičnega dela vseh let izobraževanja.
Pri praktičnem delu zaključnega izpita lahko ocenjujemo praktična znanja in spretnosti, pridobljene v procesu praktičnega izobraževanja:
Kandidat pripravi polizdelke po predloženi dokumentaciji pred izpitom v skladu s sklepom izpitnega odbora. Pri izpitu opravi zaključek izpitnega dela. Tehnično poročilo izdela pod nadzorom.
V izpitnem katalogu so navedeni izdelki in storitve primerni za zaključni izpit. Med storitve, ki se preverjajo na zaključnem izpitu, spadajo odkrivanje napak na napravah in manj zahtevnih sistemih, izvajanje tipičnih meritev in uporaba zahtevnejših instrumentov ali izvajanje kompleksnejših meritve in nastavitev parametrov naprav ali primernih sistemov skupaj z izbiro merilne metode in merilnih instrumentov. Izdelava izdelka ali njegove enote pomeni preverjanje znanj za izbiro materiala in elementov, dimenzioniranje, tehnološka priprava in izdelava vezja, povezovanje z upoštevanjem standardov in predpisov ter zagon z nastavitvami ključnih parametrov. K izdelku spada tudi izdelava tehnično tehnološke dokumentacije, kjer je poudarke na podajanju merilnih rezultatov in jasen pregled tehnološko zahtevnejših opravil
S seznamom izdelkov/storitev so opredeljena znanja in spretnosti, ki jih mora kandidat obvladati glede na cilje izobraževanja.
|
IZDELEK |
OPIS |
TEHNOLOŠKE ZAHTEVE |
|
Vezje z inštalacijskimi stikali |
Kombinirana vezava razsvetljave z enopolnim, menjalnimi in križnimi stikali. |
Senzorska svetilko se vključimo z infrardečim, lahko pa tudi z enopolnim stikalom, sočasno vključimo tudi svetilko 1, svetilko 2 pa z menjalno ali križno vezavo. |
|
Vezje za razsvetljavo stopnišča |
Razsvetljava stopnišča z elektronskim stopniščnim avtomatom. |
Stopniščni avtomat krmili močnostni kontaktor za napajanje svetilk. V vezje je vključeno odmično stikalo, s katerim lahko popolnoma izključimo tokokrog razsvetljave, ga vklopimo direktno s stikalom ali pa preko avtomata s tipkalom. |
|
Vezje za razsvetljavo stopnišča |
Razsvetljava stopnišča s krmilno relejnimi moduli. |
S krmilno relejnimi moduli direktno krmilimo napajanje svetilk. V vezje je vključeno odmično stikalo, s katerim lahko popolnoma izključimo tokokrog razsvetljave, ga vklopimo direktno s stikalom ali pa s tipkalom. |
|
Vezave sijalk |
Vezje fluorescenčnih in visokotlačnih natrijevih sijalk. |
Po načrtu izberemo primerne elemente, jih pritrdimo in povežemo v vezavo ter preizkusimo delovanje. |
|
Vezje hišne komunikacije |
Vezje hišne govorilne naprave, kombinirane z električno ključavnico. |
Po danem načrtu povežemo elemente hišne govorilne naprave kombinirane z električno ključavnico. |
|
Podometna inštalacija |
Podometna inštalacija z vodniki v PVC pregibnih ceveh. |
Inštalacijo tokokrogov razsvetljave in vtičnic izdelamo z vodniki v PVC pregibnih ceveh. |
|
Nadometna inštalacija |
Nadometna inštalacija s PP vodniki (kabli), z vodniki v PVC togih ceveh in inštalacijskih kanalih. |
Inštalacijo tokokrogov razsvetljave in vtičnic izdelamo s PP- vodniki (kabli), z vodniki v PVC togih ceveh ali z vodniki v inštalacijskih kanalih. |
|
Nadometna inštalacija |
Izvedba inštalacije na kotnih in stenskih letvah. |
Izdelamo inštalacijo za priključitev energetskih in telekomunikacijskih naprav. |
|
Kabelski zaključki |
Kabelski zaključki za kable s PVC, polietilensko izolacijo |
Kabelski zaključek izdelamo za kabel s PVC ali polietilensko izolacijo. |
|
Kabelske spojke |
Kabelske spojke za kable s PVC, polietilensko izolacijo. |
Kabelska spojko izdelamo za kabel s PVC ali polietilensko izolacijo. |
|
Nadzemno NN- omrežje |
Omrežje z golimi vodniki. |
Namestimo izolatorje na opornike in jih pritrdimo na leseni drog, vodnike pritrdimo na izolatorje, za spajanje vodnikov pa uporabimo utorno ali kompresijsko spojko. |
|
Priklop števcev, stikalnih ur in porabnikov |
Priklop trifaznega dvotarifnega števca s stikalno uro in porabniki. |
Povežemo se števec s stikalno uro in porabniki. Na krmiljene tokokroge priključimo termične porabnike, na nekrmiljene tokokroge pa nizkotlačne in visokotlačne sijalke. |
|
Vezave razdelilnikov |
Sestavljanje, ožičenje in priklop razdelilnikov. |
Po načrtu izberemo potrebne elemente, jih pritrdimo v razdelilnik in povežemo skladno z načrtom. |
|
Kontrola zaščite pred električnim udarom |
Preverjanje in preizkusi električne inštalacije. |
Opravimo zahtevane preglede in preizkuse električne inštalacije. |
|
Priklop in zagon trifaznega AM s stikalom zvezda-trikot |
Priklop in zagon trifaznega asinhronskega motorja s pomočjo odmičnega stikala 0-U-D. |
Z univerzalnim instrumentom preverimo stikalno kombinacijo odmičnega stikala 0-U-D, priklopimo in zaženemo trifazni asinhronski motor. |
|
Priklop in zagon trifaznega AM – kontaktorska vezava |
3f AM z zagonom zvezda-trikot in menjavo smeri vrtenja. |
Izdelamo vezje za zagon 3f AM z zvezda-trikot in menjavo smeri vrtenja, v katerem uporabimo krmilnik, priklopimo in zaženemo elektromotor. |
|
Priklop in zagon trifaznega AM – kontaktorska vezava |
Priklop in zagon trifaznega asinhronskega motorja - menjava smeri vrtenja. |
Glede na podatke elektromotorja oločimo karakteristike kontaktorjev, določimo potrebno zaščito pred kratkimi stiki in primerno nastavimo zaščito pred preobremenitvami, izdelamo vezje za menjavo smeri vrtenja (krmiljenje s pomočjo stikala ali tipkal), priklopimo in zaženemo elektromotor. |
|
Priklop in zagon trifaznega AM – kontaktorska vezava |
Priklop in zagon 3f AM z Dahlanderjevim navitjem. |
Glede na podatke elektromotorja določimo karakteristike kontaktorjev, določimo potrebno zaščito pred kratkimi stiki in primerno nastavimo zaščito pred preobremenitvami, izdelamo vezje (krmiljenje s pomočjo stikala ali tipkal), priklopimo in zaženemo elektromotor z Dahlanderjevim navitjem. |
|
Mehki zagon trifaznega AM |
Priklop in zagon trifaznega AM z frekvenčnim regulatorjem. |
Trifazni AM zaženemo s pomočjo frekvenčnega regulatorja; s spreminjanjem frekvence nastavimo nekaj želenih vrednosti rotorskih vrtljajev; te izmerimo s tahogeneratorjem ali stroboskopom. |
|
Mehki zagon trifaznega AM |
Priklop in zagon trifaznega AM s statorskim zaganjalnikom. |
Trifazni AM zaženemo s pomočjo statorskega zaganjalnika; s spreminjanjem njegove upornosti zreguliramo nekaj želenih vrednosti rotorskih vrtljajev; vrtljaje izmerimo s tahometrom ali stroboskopom. |
|
Mehki zagon trifaznega AM |
Priklop in zagon trifaznega AM s rotorskim zaganjalnikom. |
Trifazni AM zaženemo s pomočjo rotorskega zaganjalnika; s spreminjanjem njegove upornosti zreguliramo nekaj želenih vrednosti rotorskih vrtljajev; vrtljaje izmerimo s tahometrom ali stroboskopom. |
|
Zaviranje trifaznih AM |
Zaviranje trifaznih AM s protitokom. |
Izdelamo smermenjalno vezje trifaznega AM; ob izključitvi motorja izvedemo manever zaviranja, tako da se motor čim bolj zaustavi in ne zažene v nasprotno smer. |
|
Zaviranje trifaznih AM |
Zaviranje trifaznih AM z enosmernim tokom. |
Izdelamo vezje za vklop in izklop s preklopom na zaviranje trifaznega AM. |
|
Previjanje statorskih navitij |
Previjanje statorskih navitij enofaznih AM. |
Previjemo statorsko navitje enofaznega AM- odstranjevanje in ugotavljanje podatkov navitja, izdelava šablon in navijanje tuljav, čiščenje utorov, priprava in vstavljanje izolacije, vlaganje, povezovanje in povijanje tuljav, impregnacija in sušenje. Preizkusimo in izmerimo parametre elektromotorja v praznem teku, kratkem stiku in pod obremenitvijo. |
|
Previjanje statorskih navitij |
Previjanje statorskih navitij trifaznih AM. |
Previjemo statorsko navitje trifaznega AM- odstranjevanje in ugotavljanje podatkov navitja, izdelava šablon in navijanje tuljav, čiščenje utorov, priprava in vstavljanje izolacije, vlaganje, povezovanje in povijanje tuljav, impregnacija in sušenje. Preizkusimo in izmerimo parametre elektromotorja v praznem teku, kratkem stiku in pod obremenitvijo. |
|
Izdelava transformatorskih navitij |
Izračun in izdelava navitij transformatorja. |
Izračunamo navitja glede na zahteve in dano jedro transformatorja, izdelamo navitja, sestavimo transformator in izvedemo vse preizkuse in meritve. |
Praktični del zaključnega izpita traja do 23 ur in zajema izdelavo izpitnih nalog, tehnične dokumentacije in ustni zagovor; za izpitno delo do 20 ur, za delovne preizkuse do 3 ure. Ustni zagovor traja največ 20 minut.
Skupna ocena je oblikovana glede na:
Izpitni odbor pripravi kriterije za ocenjevanje tako, da za posamezne naloge upošteva naslednja razmerja:
|
PODROČJE OCENJEVANJA |
DELEŽI |
DELEŽI |
|
1. Priprava in izvedba naloge |
20 % |
3O % |
|
2. Strokovnost (kakovost) |
60 % |
50 % |
|
3. Tehnična dokumentacija (pri 1 nalogi) |
10 % |
|
|
4. Ustni zagovor |
10 % |
20 % |
|
SKUPAJ |
100 % |
100 % |
Pri določanju skupne ocene praktičnega dela zaključnega izpita upoštevamo, da je delež:
Pri dogovoru o točkovnem vrednotenju izpitnih nalog se mora skupna točkovna vrednost pretvoriti v ocenjevalno lestvico, ki je petstopenjska in obsega ocene od odlično (5) do nezadostno (1).
Priporočilo za pretvorbo števila točk v oceno:
|
odlično (5) |
100 do 90 točk |
|
|
dosežek, ki nadpovprečno zadovoljuje postavljene zahteve |
|
prav dobro (4) |
od 89 do 76 točk |
|
|
dosežek, ki v celoti zadovoljuje postavljene zahteve |
|
dobro (3) |
od 75 do 61 točk |
|
|
dosežek, ki v splošnem zadovoljuje postavljene zahteve |
|
zadostno (2) |
od 60 do 50 točk |
|
|
dosežek, ki kaže na pomanjkljivosti, vendar še zadovoljuje postavljene zahteve |
|
nezadostno (1) |
49 ali manj točk |
|
|
dosežek, ki ne zadovoljuje postavljenih zahtev in kaže na pomanjkljivo temeljno znanje |
Kandidat je ocenjen z oceno odlično
Izdelek/storitev je izdelan/a v predpisanem času, kandidat ga/jo je izdelal brez pomoči nadzornika. Dosledno je upošteval standarde in varnostne predpise. Delovne postopke je izvajal pravilno in v ustreznem zaporedju. Kandidat razume zastavljena vprašanja in naloge pri zagovoru izdelka. Odgovarja samostojno brez dodatnih vprašanj in razlag. Kompleksno obvlada učno snov, spretno povezuje vzroke in posledice. Pri odgovarjanju je natančen in sistematičen.
Kandidat je ocenjen z nezadostno oceno
Pri delu ni samostojen in stalno potrebuje nadzornikovo pomoč za reševanje enostavnih problemov. Večkrat krši predpise o varnosti in redu v delavnici. Izkoristki so slabi, poraba materiala je nadpovprečna, izdelek je vizualno neustrezen. Obdelava materiala in sestavnih elementov je slaba ali neprimerna. Predviden čas za izdelavo prekorači za več kot 20 %. Delovni postopki niso izvedeni pravilno in ne v ustreznem zaporedju.
Pri praktičnem delu zaključnega izpita so dovoljeni naslednji pripomočki:
Za kandidate so priporočeni viri in literatura, objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.