SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: FARMACEVTSKI PROCESNIČAR

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

BIOLOGIJA S SOMATOLOGIJO

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

57

13

70

2.

   

 

3.

   

 

skupaj

57

13

70

* T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

V 1. letniku se dijaki pri 10 urah vaj delijo v skupine.

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Pri predmetu dijaki:

  • sistematično nadgrajujejo osnovnošolsko znanje o celici, osnovnih življenjskih procesih in o zgradbi in delovanju delov človeškega telesa,

  • razvijejo čut za opazovanje narave in spretnosti za učinkovito in varno raziskovanje osnovnih življenjskih pojavov,

  • povezujejo teoretična znanja o zgradbi in funkciji celic, tkiv, organov in zdravega in bolnega človeškega organizma s praktičnim delom v poklicu - izdelovanjem različnih sredstev za ohranjanje in izboljševanje zdravja ter za zdravljenje bolezni,

  • znajo pravilno uporabljati temeljne strokovne medicinske izraze,

  • usposobijo se za aktivno skrb za lastno zdravje in razvijejo pozitivni odnos do vseh oblik zdravega načina življenja,

  • sprejmejo zdravje kot najvišjo vrednoto,

  • razvijejo osebnostne lastnosti, ki so pomembne za dobro in uspešno opravljanje poklica: odgovornost, delavnost, natančnost in poštenost,

  • razvijejo odgovoren odnos do okolja in zanimanje za njegovo aktivno varovanje,

  • se oblikujejo v samozavestne in podjetne osebnosti, ki se bodo znale s svojim strokovnim znanjem in delom uveljaviti na trgu delovne sile.


  • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    BIOLOGIJA (22 ur)

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Biologija kot naravoslovna veda

    Dijaki

    Dijaki

     

  • ločijo pojme veda, znanost, stroka;

  • opredelijo pomen biologije v vsakdanjem življenju in poveže biološka spoznanja s spoznanji drugih naravoslovnih, družboslovnih ter tehniških ved in znanosti;

  • Dojame pojem interdisciplinarnost in razvija pravilen odnos do znanstvenega raziskovanja žive narave.

     

    Načrtovanje biološkega poskusa

     

     

     

  • opredeli vlogo in pomen laboratorijskega in terenskega dela v biologjji;

  • zna glede na izbrano laboratorijsko delo poiskati informacije v zvezi z načrtovanjem biološkega poskusa in jih uporabiti;

  • načrtuje poskus, zbira podatke in izbere potrebne pripomočke;

  •  

    Vaja:

  • laboratorij, laboratorijsko delo,

  • raziskovanje neznane snovi.

  • Značilnosti živega

     

     

     

  • našteje in opiše znake živosti (presnavljanje, odzivnost na dražljaje, razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost);

  • analizira celovitost in raznolikost narave;

  • prepozna posamezne značilnosti živih bitij (presnavljanje, odzivnost na dražljaje, razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost itd.);

  • razume soodvisnosti živih bitij;

  • Upošteva etična načela pri delu z organizmi in pri poseganju v naravo.

     

    Mikroskopiranje

     

     

     

  • spozna sestav svetlobnega mikroskopa in rokovanje z njim

  • spozna mokri mikroskopski preparat

  • zna mikroskopirati s svetlobnim mikroskopom ter natančno opazovati in skicirati opazovane objekte.

  • pripravi mokre mikroskopske preparate

  • Urjenje ročnih spretnosti.

    Razvijanje natančnosti.

    Sprejemanje doslednosti pri upoštevanju navodil pri delu.

    Vaja:

  • svetlobni mikroskop in mikroskopira-nje.

  • Celica - osnovna življenjska enota

     

     

     

  • definira in loči pojme prokariontska, evkariontska celica,

  • pozna osnovno zgradbo celice;

  • razlikuje med zgradbo prokariontske in evkariontske celice;

  • razlikuje med zgradbo rastlinske in živalske celic;

  • Se zave raznolikosti sveta okoli sebe.

    Razume pomen razvoja tehnologije za preučevanje žive narave.

    Vaja:

  • mikroskopira-nje rastlinskih in živalskih celic.

  • Zgradba in vloga celične membrane

     

     

     

  • spozna pojem celična membrana;

  • opiše selektivno prepustnost, pasivni in aktivni transport;

  • opiše plazmolizo in deplazmolizo;

  • loči ekstra in intracelularno okolje in razloži povezanost med njima;

  • razlikuje med plazmolizo in deplazmolizo pri rastlinski celici;

  • razloži pomen celične membrane, usvoji pojem selektivne prepustnosti celične membrane;

  • opiše in grafično ponazori pasivni in aktivni transport;

  • Dojame neprecenljivo vrednost ohranjanja naravnega okolja - ekološko ozaveščanje.

    Vaja:

  • aktivnost celične membrane.

  • Celična stena

     

     

     

  • našteje sestavne dele celične stene in opiše njeno vlogo;

  • razloži pomen celične stene za rastline;

  • Razvija ročne spretnosti.

    Razvija odgovoren odnos do raziskovanja žive narave

    Razume ogroženost okolja in pomen njegove zaščite.

    Vaja:

  • opazovanje slik rastlinskih celic fotografiranih z elektronskim mikroskopom.

  • Citoplazma

     

     

     

  • spozna osnovno sestavo citoplazme;

  • našteje sestavine citoplazme in razloži pomen teh sestavin za celico;

  • Se zave pomena vode za življenje in zaščite naravnih vodnih virov.

    Vaja:

  • opazovanje celic čebule pod mikroskopom.

  • Celični organeli

     

     

     

  • našteje in opiše celične organele (vakuola, plastid, mitohondrij, ribosom, celično jedro, haploidnost, diploidnost);

  • na sliki ali shemi celice prepozna celične strukture in organele;

  • razloži vlogo vakuol, plastidov, mitohondrijev in ribosomov in pomen jedra za celico;

  • opredeli vlogo kromosomov;

  • pojasni pojma haploidnost in diploidnost;

  •  

    Vaja:

  • opazovanje slik celic,

  • fotografiranih z elektronskim mikroskopom.

  • Nukleinske kisline

     

     

     

  • loči in opiše pojme nukleinska kislina, nukleotid, nukleotidna veriga, polinukleotid, DNK (DNA), gen, kromosom, genom;

  • opiše in loči mutacije (genska, kromosomska in genomska mutacija),

  • na modelu ali shemi nukleotidne verige razloži način povezovanja nukleotidov;

  • ob shemi DNK razloži njeno zgradbo;

  • opredeli vlogo in pomen DNK;

  • pojasni podvojevanje DNK in pozna njegov pomen;

  • pojasni pomen mutacij za živa bitja;

  • našteje nekatere mutagene dejavnike;

  • opredeli pojme gen, kromosom, genom;

  • Obsodi nekontrolirano uporabo pesticidov, insekticidov in drugih mutagenih dejavnikov v industriji in kmetijstvu.

    Dojame pomen raziskav na področju humane genetike.

    Vaja:

  • proučevanje modela ali sheme nukleotidne verige.

  • Celični cikel

     

     

     

  • opiše celično delitev, mitozo, mejozo;

  • opredeli pojem mitoza;

  • na osnovi opazovanja posameznih faz celične delitve razlikuje stopnje celične delitve;

  • pojasni temeljno razliko med mejozo in mitozo;

  • opredeli, kje v organizmu poteka mejoza;

  • Dojame vlogo spolnega in nespolnega razmnoževanja živih bitij v naravi.

    Vaja:

  • opazovanje posameznih faz celične delitve (mikroskopski preparat ali TV film).

  • Osnovni življenjski procesi

     

     

     

  • Energijsko bogate molekule;

  • razume nastajanje in vlogo ATP v celici;

  • opredeli pomen molekul ATP pri energijskih dogajanjih v celici;

  • opiše proces prenosa energije v celici;

  • Se zave energetske soodvisnosti med živimi organizmi in okoljem.

     

    Encimi

     

     

     

  • opiše vlogo encimov v celici;

  • razloži pojem katalizator;

  • opiše osnovno delovanje encima;

  • našteje dejavnike, ki vplivajo na delovanje encimov (pH, temperatura in velikost delcev);

  • razložiti pomen encimov v celicah;

  •  

    Vaja:

  • delovanje enostavnih katalizatorjev.

  • Vrenje

     

     

     

  • definira vrenje;

  • loči alkoholno, mlečno kislinsko in ocetno kislinsko vrenje;

  • razloži pojem anaerobnos;

  • pojasni pojem biotehnologija,

  • opiše vrenje kot proces biokemijskih in energijskih pretvorb;

  • razloži vlogo encimov v procesu vrenja;

  • razume, da se pri energijskih dogajanjih sprošča toplota, ki ni neposredno uporabna za biokemijske procese;

  • našteje in opiše razlike med alkoholnim, ocetno kislinskim in mlečno kislinskim vrenjem;

  • Razvija pravilen odnos do anaerobnih procesov v ekosistemu.

    Se zave uporabe anaerobnih procesov v prehrambeni industriji.

    Vaja:

  • anaerobna razgradnja (alkoholno vrenje).

  • Fotosinteza

     

     

     

  • definira in razloži fotosintezo;

  • opredeli pomen kloroplastov;

  • fotosintentskega barvila in klorofila;

  • pojasni pomen vezave ogljikovega dioksida in vode med fotosintezo za rastlino;

  • opiše fotosintezo kot proces nastajanja glukoze in kisika - ta je njen stranski produkt;

  • razloži, da se del svetlobne energije pretvori v kemijsko energijo ogljikovih hidratov, del pa se je sprosti kot toplota;

  • razume, da se energija sprošča med tvorbo kemijskih vezi v molekulah;

  • Dojame pomen fotosinteze za obstoj življenja na zemlji.

    Spozna in dojame pomen kroženja snovi in energije v naravi.

    Vaja:

  • kromatografi-ja asimilacije barvila.

    Vaja:

  • dokaz škroba.

  • Celično dihanje

     

     

     

  • opiše celično dihanje;

  • definira pojem aerobnost;

  • spozna pojem heterotrofen organizem.

  • opredeli celično dihanje, njegov pomen za živa bitja in njegovo vlogo v naravi;

  • razloži proces razgradnje ogljikovih hidratov, pri katerem se porablja kisik, sproščajo pa se ogljikov dioksid, voda in energija;

  • pojasni podobnosti in razlike med gorenjem kot kemijskim procesom in celičnim dihanjem kot encimskim procesom;

  • primerja avtotrofne organizme s heterotrofnimi ter pojasni podobnosti in razlike pri oskrbi z energijo in njeni porabi;

  • razloži vlogo mitohondrijev pri celičnem dihanju.

  • Se zave škodljivosti onesnaženega ozračja.

    Vaja:

  • kemična razgradnja sladkorja.

  •  

    SOMATOLOGIJA (35 ur)

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Medicinska terminologija in topografija

    Dijaki

    Dijaki

     

  • naštejejo topografske dele telesa in jih strokovno poimenuje;

  • spoznajo topografske ravnine in izraze za opisovanje položaja delov telesa;

  • pravilno in z ustreznimi strokovnimi izrazi poimenujejo dele človekovega telesa in opišejo njihov položaj;

  • obvladajo strokovno komunikacijo v konkretnih situacijah na delovnem mestu;

  • razložijo pomen uporabe enotne medicinske terminologije;

  • Razvijajo komunikacijske spretnosti.

     

    Skelet

     

     

     

  • spoznajo zgradbo kosti,

  • razvrstijo sklepe in analizirajo njihovo gibljivost,

  • opišejo razvoj in rast kosti,

  • opišejo pomen vitamina D za okostje;

  • poznajo sestav hrbtenice, prsnega koša, ramenskega obroča, okončin, medenice in lobanje;

  • na modelu prepoznajo dele okostja in opišejo njihove medsebojne povezave;

  • na sebi ponazorijo gibanje v sklepih ter določijo vrsto in gibljivost posameznih sklepov;

  • razložijo vlogo zdrave prehrane, pravilne drže in aktivne rekreacije za zdrave kosti opišejo pravilno držo pri sedenju, dvigovanju bremena;

  • v diskusiji analizirajo svojo sedečo držo pri učenju;

  • opišejo značilnosti »zdravega ležišča« za hrbtenico;

  • pri opisovanju zgradbe in funkcije delov okostja pravilno uporabljajo strokovne izraze;

  • Spontano popravijo svojo držo med sedenjem v razredu.

    Razvijajo pozitivni odnos do zdravega načina življenja.

     

    Muskulatura

     

     

     

  • spoznajo vrste mišic telesa in naštejejo in razložijo bistvene razlike med njimi;

  •  opišejo zgradbo skeletne mišice;

  • analizirajo biokemične procese v mišičnih celicah in mišici med mirovanjem in med delom v aerobnih in anaerobnih pogojih;

  • grafično ponazorijo zgradbo skeletne mišice;

  • sami izvedejo poskus izotonične in izometrične kontrakcije in opišejo ter analizirajo razlike;

  • analizirajo vlogo skeletnih mišic pri vzdrževanju stalne telesne temperature v mrazu;

  • Dojamejo pomen mišične moči in dobre fizične pripravljenosti za uspešno delo v poklicu.

    Razvijanje komunikacijskih spretnosti.

    Demonstracija:

  • izotonična in izometrična kontrakcija.

  • Živčevje

     

     

     

    Somatsko živčevje

     

     

     

  • razložijo princip delovanja somatskega živčevja;

  • ločijo enostavni in sestavljeni refleks;

  • demonstrirajo in grafično ponazorijo refleksni lok enostavnega in sestavljenega refleksa;

  • analizirajo pomen različnih refleksov za telo;

  • Razvijajo natančnosti, telesno koordinacijo, ročne spretnosti in komunikativnost.

    Demonstracija: refleksi.

    Vegetativno živčevje

     

     

     

  • razložijo princip delovanja drobovnega živčevja;

  • ločijo simpatik in parasimpatik in njune učinke;

  • analizirajo vlogo drobovnega živčevja pri vzdrževanju stabilnega notranjega telesnega okolja;

  •    

    Receptorji

     

     

     

    Oko

     

     

     

  • spoznajo pomožne očesne naprave in njihove naloge;

  • opišejo zgradbo očesnega zrkla in pot svetlobne informacije skozi očesno zrklo in do centra za vid;

  • opišejo zenični refleks, akomodacijo očesna leče;

  • grafično ponazorijo zgradbo očesnega zrkla,

  • opazujejo zenični refleks in ga analizirajo;

  • s kliničnim poskusom ocenijo ostrino svojega vida;

  • naštejejo zahteve za pravilno osvetlitev delovnega mesta;

  • naštejejo vsakdanje ukrepe za ohranjanje vida;

  • Se zavedo pomena varovanja svojega vida in sluha.

    Razvijajo strpnost, komunikativnosti.

    Demonstracija:

  • zenični refleks,

  • ocenjevanje ostrine vida,

  • ocenjevanje sluha.

  • Uho

     

     

     

  • poznajo dele zunanjega, zunanjega, srednjega in notranjega ušesa;

  • natančno opišejo pot zvočne informacije do centra za sluh;

  • poznajo in ločijo prevodno in sprejemno naglušnost;

  • grafično ponazorijo dele ušesa in pot zvočne informacije do centra za sluh;

  • s kliničnim poskusom ocenijo svoj sluh;

  • analizirajo pogostnost in vzroke naglušnosti pri mladih in predlagajo zaščitne ukrepe;

  • Se zavedo pomena škodljivosti hrupa.

    Dojamejo pomen varstva pri delu.

    Dojamejo posebno ogroženost sluha pri mladih zaradi »zasvojenosti« s hrupom.

     

    Drobovni organi

     

     

     

  • razvrstijo in naštejejo drobovne organske sisteme in pojasnijo njihov pomen za telo;

  • naštejejo in opišejo preproste klinične in laboratorijske preiskave za ocenjevanje zgradbe in funkcionalnih sposobnosti drobovnih organov;

  • razložijo vlogo posameznih drobovnih organskih sistemov in organov pri vzdrževanju stabilnega notranjega telesnega okolja;

  • preskusijo osnovne klinične preiskave - tipanje pulza, poslušanje srca, potrkavanje prsnega koša;

  • prepoznajo pljuča, srce in druge organe v prsni votlini na rtg sliki;

  • Razvijanjo ročne spretnosti.

    Razvijajo humanega odnosa do ljudi.

     

    Prebavila

     

     

     

  • razložijo naloge prebavil,

  • znajo opisati prebavo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin;

  • razložijo prehajanje prebavljene hrane v krvni obtok in preskrbo telesnih celic;

  • ločijo pojme idealna telesna teža, debelost in podhranjenost;

  • naštejejo po vrsti dele prebavne cevi in prebavne žleze;

  • opišejo vlogo jeter in trebušne slinavke pri prebavi in pri preskrbi telesnih celic s hranilnimi snovmi;

  • naštejejo elemente zdrave hrane in zdrave prehrane;

  • poiščejo v tabelah svojo idealno telesno težo;

  • Razvijajo zdrave prehrambene navade.

    Ekološko ozaveščanje v zvezi s pridelavo, predelavo distribucijo in pripravo hrane.

    Dojamejo škodljivost nezdravih prehrambenih razvad in uživanja alkohola.

    Demonstracija: tabela idealne telesne teže.

    Dihala

     

     

     

  • spoznajo in razvrstijo dele dihalne poti;

  • razložijo zgradbo pljuč in zunanje dihanje;

  • analizirajo preskrbo telesa s kisikom;

  • grafično ponazorijo položaj in zgradbo delov dihalne cevi in pljuč;

  • narišejo in razložijo mali -pljučni krvni obtok;

  • s poskusom dokažejo spreminjanje frekvence dihanja med naporom;

  • v diskusiji analizirajo preskrbo telesa s kisikom pri kadilcu;

  • Dojamejo pomen varovanja naravnega okolja.

    V diskusiji razvijajo komunikacijske sposobnosti, potrpežljivost, vztrajnost in strpnost.

    Dojamejo škodljivost kajenja.

     

    Sečila

     

     

     

  • spoznajo in razvrstijo dele sečnih poti;

  • opišejo ledvice in pojasnijo nastajanje urina,

  • razložijo diurezo in mikcijo;

  • grafično ponazorijo položaj in sestav delov sečnih pot,

  • grafično ponazorijo ledvično telesce in ledvični krvni obtok ter nastajanje urina;

  • razložijo pomen vode v telesu in mehanizme vzdrževanja vodnega ravnovesja v telesu;

  • Dojamejo pomen zadostnega pitja vode za telo.

    Ekološko ozaveščanje - varstvo naravnih virov pitne vode.

     

    Obtočila

     

     

     

    Krvni obtok

     

     

     

  • spoznajo krvno plazmo in krvne celice in njihove naloge;

  • opišejo zgradbo srca in veliki krvni obtok;

  • opišejo elemente krvnega izvida;

  • pravilno preštejejo svoj pulz v mirovanju in po naporu in rezultate ovrednotijo;

  • opišejo merjenje krvnega pritiska s Hg manometrom in stetoskopom in ovrednotijo rezultate;

  • Razvijajo motivacijo za samoopazovanje in zdravo življenje.

    Razvijajo ročne spretnosti in komunikativnosti.

    Demonstracija: merjenje krvnega pritiska in štetje pulza.

    Limfni obtok

     

     

     

  • spoznajo sestav in delovanje limfatičnega sistema telesa

  • razložijo delovanje imunskega sistema zoper tujke pri vnetju;

  •    

    Endokrini sistem

     

     

     

  • naštejejo osnovne hormone hipofize ščitnice, nadledvičnih žlez in opišejo njihove učinke;

  • analizirajo vlogo hormonov pri vzdrževanju stabilnega notranjega telesnega okolja;

  •    

    Reprodukcijski sistem

     

     

     

  • opišejo sestav in delovanje moških in ženskih spolnih organov;

  • razložijo menstruacijski ciklus in spreminjanje bazalne temperature med njim.

  • se naučijo z merjenjem bazalne temperature oceniti delovanje rodil.

  • Dojamejo pomen dobre poučenosti in skrbi za zdravje pri načrtovanju družine.

    Dijakinje se usposobijo za samoopazovanje in aktivno spremljanje delovanja rodil.

    Demonstracija: koledarček bazalne telesne temperature.


    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • encimi;

  • procesi v organizmu;

  • vrenje;

  • učinek mikroelementov na organizem;

  • čutila;

  • celično dihanje;

  • princip zgradbe telesa in organov;

  • Farmacevtska kemija z analizo zdravil

  • delovanje katalizatorjev;

  • vzdrževanje ph vrednosti telesnih tekočin;

  • zdravila po enotni klasifikaciji;

  • organoleptične lastnosti;

  • kemična razgradnja sladkorja;

  • učinek zdravil na organe;

  • mikroskopiranje;

  • Mikrobiologija

  • priprava mikroskopskega preparata;

  • načrtovanje biološkega poskusa;

  • fotosinteza;

  • identifikacija učinkovin.

  • Praktični pouk

  • uvod v laboratorijske vaje;

  • kromatografija barvila;

  • sinteza anorganskih in organskih učinkovin.