SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: FARMACEVTSKI PROCESNIČAR

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

FARMACEVTSKA KEMIJA Z ANALIZO ZDRAVIL

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

92

48

140

2.

120

20

140

3.

98

38

136

skupaj

310

106

416

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Pri predmetu dijak:

  • se zaveda, da je zdravilo poseben izdelek, ki je namenjen človeku ali živali za preprečevanje in zdravljenje bolezni, lajšanje bolezenskih težav ali drugih fizioloških stanj,

  • povezuje kemijska znanja z dogodki v naravi in v človeškem organizmu,

  • pridobi osnovna kemijska znanja, ki so potrebna za razumevanje zgradbe, fizikalnih in kemijskih lastnosti učinkovin ter učinkov zdravila v organizmu,

  • spozna najpomembnejše anorganske in organske učinkovine ter pomožne snovi, ki se uporabljajo pri izdelavi zdravil,

  • spozna kemijsko in farmacevtsko nomenklaturo anorganskih in organskih spojin, ki se uporabljajo v farmaciji,

  • se seznani z različnimi klasifikacijami učinkovin ter spozna pregled uporabnosti učinkovin, ki so opisane v enotni klasifikaciji zdravil in v farmakopejah,

  • spozna enostavne analizne postopke in določene predpise za kontrolo kakovosti učinkovin, pomožnih snovi, embalažnih materialov in gotovih zdravil,

  • zna varno ravnati in shranjevati učinkovine in pomožne snovi ter spozna zunanje dejavnike, ki lahko vplivajo na kakovost učinkovin in gotovih zdravil (stabilnost zdravil),

  • spozna pomen farmacevtske industrije za kakovost življenja in napredek človeštva,

  • spozna vplive farmacevtskih industrijskih procesov na človeka in na okolje.


    • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    1. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Predstavitev predmeta

    Dijak

    Dijak

     

  • kratka zgodovina farmacije in farmacevtske kemije;

    		•

  • spozna predmet in njegovo zgodovino;

  • se zaveda pomena predmeta;

    		•

    Znanje osnov farmacevtske kemije mu pomeni temelj za uspešno opravljanje njegovega poklica.

     

    Učinkovine

     

     

     

  • razvrstitev učinkovin;

  • poimenovanje anorganskih učinkovin;

  • latinsko poimenovanje;

  • farmakopeja;

    		•

  • pozna pojem učinkovine in pomožne snovi;

  • razdeli učinkovine po kemijski zgradbi in izvoru;

  • razlikuje kemijsko, INN, trivialno in zaščiteno ime;

  • zna napisati enostavne kemijske formule najpomembnejših anorganskih učinkovin in pomožnih snovi;

  • pozna farmacevtsko nomenklaturo za kisline, hidrokside, okside in soli;

  • spozna namen in sestavo farmakopeje: splošni del, materia medica ter monografije;

    		•

    Razvija potrebo za natančnost pri delu.

    Pozna pomembnost poimenovanja anorganskih snovi kot učinkovin in sestavin živega organizma.

    Razvija vztrajnost pri delu.

    Razvija miselne sposobnosti.

    Razvija čut pripadnosti farmacevtski stroki.

    Vaji:

  • poimenovanje spojin in farmacevtska nomenklatura z uporabo farmakopej,

  • sestava farmakopejske monografije za posamezno anorgansko učinkovino.

    		•

    Anorganske učinkovine

     

     

     

  • snov in zmes;

  • čistota učinkovin;

    		•

  • razlikuje čisto snov in zmes, homogeno in heterogeno zmes;

  • razume pomembnost čistote učinkovin in morebitne zdravju škodljive učinke nečistot v učinkovinah;

    		•

    Razvija delovno odgovornost.

    Vaja: priprava in ločevanje zmesi (natrijev klorid in jod).

    Uvod v zgradbo anorganskih učinkovin

     

     

     

  • zgradba snovi;

  • fizikalne lastnosti snovi;

  • kemijske reakcije;

  • kvantitativno vrednotenje kemijskih reakcij;

  • protolitske reakcije;

  • pufri;

  • redoks reakcije;

    		•

  • pozna osnovne gradnike snovi;

  • opiše zgradbo atoma in molekule;

  • loči ionske in molekulske spojine;

  • spozna zgradbo trdne snovi;

  • loči splošne kemijske in fizikalne značilnosti elementov in spojin;

  • zna predvideti topnost snovi;

  • pozna osnovne fizikalne in kemijske veličine in enote;

  • obvlada različne načine izražanja koncentracij raztopin;

  • definira relativno atomsko in molekulsko maso in jo zna izračunati s pomočjo periodnega sistema;

  • zna uporabljati periodni sistem elementov;

  • zna napisati enostavne kemijske reakcije;

  • zna urediti in določiti produkte enostavnih kemijskih reakcij in jih kvantitativno ovrednotiti;

  • zna opredeliti kemijske reakcije kot snovne in energijske spremembe;

  • pozna kemijske lastnosti kislin, baz in soli;

  • razloži protolitske reakcije kislin, baz in soli;

  • spozna nekatere indikatorje in osnovne principe titracij;

  • razloži fiziološko vlogo klorovodikove kisline in pomen pH vrednosti v organizmu;

  • spozna pufrske raztopine in vlogo pufrov v organizmu;

    		•

    Razvija miselne procese.

    Se zaveda pomena osnovnih kemijskih znanj za razumevanje fizioloških procesov v organizmu.

    Se zaveda povezanosti splošnih teoretičnih znanj z vsakdanjim življenjem.

    Razvija sposobnost povezovanja znanj iz različnih področij, ki mu pomagajo razumeti zgradbo in delovanje anorganskih učinkovin.

    Ogled filmov.

    Vaje:

  • modeli orbital in molekul,

  • modeli kristalnih struktur trdne snovi,

  • primerja maso enega mola različnih snovi: vode, natrijevega klorida,

  • uporaba in pretvarjanje enot,

  • izračuna masni delež, masno in molarno koncentracijo.

    Demonstracijske vaje:

  • priprava raztopine kisline in baze s predpisano koncentracijo,

  • določevanje ph raztopin,

  • uporaba pufrske raztopine in indikatorjev.

    		•

    Anorganske učinkovine po skupinah periodnega sistema

     

     

     

    1. skupina (spojine Li, Na in K)

  • iz vsake skupine periodnega sistema spozna farmacevtsko pomembne elemente in njihove spojine ter njihovo uporabo v farmaciji;

  • spozna načine uporabe in odmerjanja (doziranje: enkratni odmerek, dnevni odmerek, toksični odmerek);

    		•

    Si pridobi samozavest in zanesljivost pri delu in pri vrednotenju rezultatov dela.

    Vaje:

  • monografije anorganskih učinkovin v farmakopejah.

    		•

    2. skupina (spojine Mg, Ca, Ba)

  • spozna vlogo ionov v organizmu ter toksičnost določenih elementov in njihovih ionov;

  • spozna naravne vire (v okolju in v hrani) in enostavne reakcije (sinteze) za pridobivanje anorganskih učinkovin;

    		•

    Razvija sposobnost za skupinsko delo in komuniciranje pri skupinskem delu.

    Demonstracijske vaje:

  • dokazne reakcije za najpomembnejše katione in anione.

    		•

    3. skupina (spojine B in Al)

  • pozna sestavo zraka in pomen kisika za živa bitja;

  • zna razložiti zgradbo molekule vode in njen pomen za živa bitja;

  • razloži postopke za pridobivanje prečiščene vode in vode za injekcije;

    		•

    Si pridobi znanja o varovanju človeka in okolja.

    Topnost nekaterih elementov in spojin, ki se uporabljajo v farmaciji.

    4. skupina (spojine C in Si)

  • razume pomen čistote vode kot farmacevtske surovine;

  • pojasni pomen kvantitativne in kvalitativne analize farmacevtskih surovin in pripravkov;

    		•

    Si pridobi znanja iz požarnega varstva.

    Razvija sposobnost ugotavljanja napake ali problema v procesu.

    Priprava prave in koloidne raztopine, suspenzije in emulzije.

    5. skupina (spojine N, P in Bi)

  • spozna vire nečistot v farmacevtskih surovinah in gotovih zdravilih;

    		•

    Razvija sposobnost za reševanje lažjih problemov.

    Ugotovitev adsorpcijske moči medicinskega oglja.

    6. skupina (spojine O in S)

  • razume vpliv različnih zunanjih dejavnikov (temperature, svetlobe, vlage in dr.) na kemijsko stabilnost učinkovin in pomožnih snovi;

    		•

    Se zaveda pomena kakovosti prečiščene vode za kakovost farmacevtskih surovin in gotovih zdravil.

    Titracija in izračun koncentracijo kisline ali baze.

    7. sestava zraka, kisik, voda

  • opredeli način shranjevanja glede na strupenost, učinkovitost, kemijsko stabilnost;

    		•

    Se zaveda vpliva inkompatibilnosti na učinek zdravil.

    Vaji:

  • poišče primere inkompatibilije.

  • poišče podatke za topnost posameznih učinkovin v farmakopeji.

    		•

    8. skupina (spojine F, Cl, Br, I)

  • razume zgradbo in poimenuje enostavne koordinacijske spojine;

    		•   

    Demonstracijske vaje:

  • vpliv pufra na spreminjanje ph vrednosti,

  • priprava koordinacijske spojine,

  • redoks reakcije in redoks titracije.

    		•

  • Prehodni elementi (spojine Mn, Fe, Cr, Cu, Ag, Au, Hg, Zn) in njihove koordinacijske spojine

    		•

  • opiše vlogo mikroelementov in našteje bistvene za normalno delovanje človeškega organizma;

  • pozna primere inkompatibilnosti;

    		•   

    Vaja: raztapljanje joda v vodi in etanolu.

    Video: zrak in voda, onesnaževanje zraka in vode.

    Vaja: urjenje pisanja kemijskih reakcij in izračuna množine ter mase reaktantov in produktov.

    Organske učinkovine

     

     

     

  • sestava ogljikovih spojin;

  • značilnosti ogljikovega atoma in vezi;

    		•

  • pozna osnovne elemente, ki sestavljajo organske spojine;

  • pozna osnovne razlike med anorganskimi in organskimi učinkovinami;

  • razume zgradbo ogljikovega atoma in vezi v organskih molekulah;

    		•

    Se zaveda pomena in velikega števila organskih spojin

    Razvija strokovnost

    Postane dojemljiv za novosti in pestrost v organski kemiji

    Demonstracijske vaje:

  • dokazovanje ogljika, vodika, halogenih elementov, dušika in žvepla v organskih spojinah,

  • fizikalne lastnosti organskih spojin: tališča, vrelišča, gorljivost, topnost, prevodnost.

    		•

    Poimenivanje organskih snovi: IUPAC, INN, farmacevtska nomenklatura

  • pozna osnove IUPAC, INN in farmacevtske nomenklature organskih učinkovin in pomožnih snovi;

  • na enostavnih primerih spozna empirično, molekulsko, strukturno, racionalno in skeletno formulo;

  • zna poimenovati in zapisati formule enostavnih organskih spojin;

  • spozna uporabnost kemijskih in farmacevtskih znanj;

    		•

    Razvija sposobnost za načrtovanje učenja.

    Pridobi si osnovna znanja o organskih učinkovinah, ki mu pomenijo temelj za uspešno opravljanje njegovega poklica.

    Razvija sistematičnost pri učenju in delu.

    Razvija sposobnost ločevanja pomembnih od manj pomembnih podatkov.

    Vaje:

  • poišče nekaj preprostih organskih spojin, ki jih uporablja v vsakdanjem življenju in jih skuša poimenovati,

  • z modeli prikaže zgradbo organskih spojin,

  • poimenuje in zapiše formule enostavnih organskih spojin,

  • uporabi iupac, inn in farmacevtske nomenklature s pomočjo farmakopej.

    		•

    Zgradba organskih učinkovin in izomerija

     

     

     

  • funkcionalne skupine;

  • pisanje formul organskih spojin;

  • izomerija;

  • organske reakcije;

    		•

  • pozna osnovne funkcionalne skupine spojin;

  • prepozna na enostavnih primerih verižno, položajno, funkcionalno, geometrijsko, konformacijsko in optično izomerijo;

  • se zaveda vpliva izomerne zgradbe na učinek zdravila;

  • opredeli splošne fizikalne in kemijske lastnosti posameznih skupin organskih učinkovin;

  • spozna osnovne organske reakcije;

  • spozna osnovne reakcije pridobivanja posameznih skupin organskih spojin;

  • zna napisati osnovne reakcije pridobivanja enostavnih organskih učinkovin;

  • spozna reakcije identifikacije za posamezne skupine spojin oziroma organskih učinkovin;

    		•

    Se zaveda vpliva oblike molekule in njene prostorske zgradbe na učinke v organizmu.

    Razvija vztrajnost pri učenju.

    Se zaveda, da rezultati njegovega dela vplivajo na kakovost zdravil.

    Razvija sposobnost opazovanja in ugotavljanja napak.

    Vaje:

  • napiše in poimenuje izomere ter določi kiralni ogljikov atom,

  • napiše enostavne organske reakcije,

  • določi in poimenuje funkcionalne skupine,

  • določi reagente, reakcijske pogoje in produkte reakcij.

    		•

    Osnovne skupine organskih  učinkovin

     

     

     

  • alifatski in aromatski ogljikovodiki;

  • alkil in arilhalogenidi;

  • alkoholi in fenoli;

  • etri;

  • aldehidi in ketoni;

  • alifatske in aromatske karboksilne kisline;

  • derivati karboksilnih kislin;

  • alifatski in aromatski amini;

  • aminokisline in beljakovine;

  • ogljikovi hidrati;

  • lipidi;

  • polimeri;

  • heterociklične spojine (piridin, pirimidin, purin, kinolin, indol,pirol, tiazol, oksazol, imidazol, furan).

    		•

  • spozna učinke najpomembnejših spojin iz posamezne skupine v organizmu in njihovo uporabo v farmaciji;

  • pozna načine varnega rokovanja in shranjevanja posameznih učinkovin, zdravilnih oblik;

  • spozna bistvene inkompatibilnosti in toksičnost;

  • spozna stranske učinke posameznih spojin, ki se uporabljajo kot učinkovine ali kot pomožna sredstva;

  • se zaveda posledic uporabe halogenoalkanov na okolje in na širjenje ozonske luknje;

  • spozna nekatere vire pridobivanja organskih učinkovin: kemijska sinteza, ekstrakcije iz zdravilnih rastlin;

  • spozna biokemične procese pridobivanja nekaterih organskih spojin: alkoholov, aldehidov, organskih kislin;

  • razlikuje strukturno specifične in nespecifične učinkovine;

  • zna poiskati posamezne učinkovine v farmakopeji;

  • se zaveda pomena ogljikovih hidratov, beljakovin in lipidov za žive organizme;

  • spozna uporabo polimerov v farmaciji;

  • zna zapisati osnovne heterociklične strukture.

    		•

    Pridobi ustrezen odnos do varnosti in zaščitnih ukrepov pri delu s strupenimi, kancerogenimi in lahko vnetljivimi snovmi.

    Razvija kakovost poklicnega dela.

    Se nauči pridobljene informacije povezati z  biološkimi in tehničnimi znanji.

    Razvija miselne sposobnosti, ki so pomembne za razumevanje snovi.

    Razvija strokovnost.

    Se zaveda vpliva organskih snovi na življensko sredino.

    Razvija sposobnost logičnega mišljenja.

    Demonstracijske vaje:

  • razlika med mineralnimi olji, voski in maščobami,

  • razlike v reaktivnosti alkanov, alkenov in alkinov,

  • identifikacija kisikovih spojin.

  • identifikacija alifatskih in aromatskih spojin,

  • dokazovanje oglikovih hidratov, aminokislin in beljakovin.

    Vaje:

  • identificira organske kisline,

  • določi jakost organskih kislin,

  • farmakopejske monografije organskih učinkovin s posameznimi funkcionalnimi skupinami.

    		•

     

    2. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI
     

    Dijak

    Dijak

    		  

    Zdravje, zdravilo, osnove farmacevtske etike

  • opredeli pojem zdravja po definiciji SZO in zdravila po veljavnem Zakonu o zdravilih Republike Slovenije;

  • spozna osnove etike farmacevtskih delavcev;

  • spozna osnovne zahteve za zdravila;

    		•

    Osnovna znanja o učinkovinah in zahtevah za kakovost gotovih zdravil so temelj za uspešno opravljanje njegovega poklica.

     

    Enotna klasifikacija zdravil

  • pozna pojem razvrščanja učinkovin in zdravilnih oblik, oznake na zdravilih in osnovne informacije o zdravilih na zaščitni embalaži;

  • zna poiskati podatke v farmakopeji in v registru;

  • spozna različne načine razvrščanja učinkovin oziroma gotovih zdravil;

  • spozna skupine po EKZ in najpomembnejše učinkovine, njihovo uporabo, stranske učinke;

    		•

    Razvija potrebo po samo izobraževanju in stalnem strokovnem izpopolnjevanju.

    Se zaveda lastne odgovornosti za kakovost gotovih zdravil.

    Vaje:

  • utrjuje znanja iz farmacevtske nomenklature,

  • na primerih uporabi znanja o organskih učinkovinah,

  • na primerih uporabi znanja o heterocikličnih spojinah.

    		•

    Zdravila, ki delujejo na imunološke mehanizme

  • loči posamezne podskupine glede na kemijsko zgradbo, mehanizem delovanja, učinkovitost;

  • opredeli ceoivo, imunoserume, imunosupresive in imunostimulanse;

    		•

    Razvija čut za varovanje svojega zdravja in zdravja drugih ljudi.

    Vaja: na primerih uporabi znanja iz somatologije.

    Zdravila, ki delujejo na infektivne in parazitarne bolezni

  • prepozna posamezne skupine antibiotikov ter sinteznih kemoterapevtikov;

  • spozna uporabo najpomembnejših protimikrobnih sredstev in njihove kombinacije;

  • opredeli pojem indikacije, kontraindikacije, stranski učinek, spekter delovanja, rezistenca, superinfekcija, inkompatibilnost, toksičnost;

  • se seznani z načini pridobivanja antibiotikov in sinteznih kemoterapevtikov;

    		•

    Razvija higienske navade.

    Se zaveda pomena higiene v vsakdanjem življenju, v proizvodnji učinkovin in gotovih zdravil.

    Se zaveda pomena mikroorganizmov v proizvodnji učinkovin in gotovih zdravil.

    Vaja: na primerih uporabi znanja iz somatologije in mikrobiologije.

    Demonstracijska vaja:

  • določevanje učinka antibiotikov.

    		•

    Zdravila za zdravljenje neoplazm

  • spozna povzročitelje nekatere oblik rakastih bolezni (kožni, pljučni rak, rak prebavil) in zdrav način življenja;

  • opredeli glavne skupine učinkovin in stranske učinke;

    		•

    Se zaveda vpliva različnih snovi na zdravje človeka.

    Razvija zdrav način življenja.

    Vaja: na primerih uporabi znanja iz somatologije.

    Zdravila, ki delujejo na endokrine bolezni

  • opredeli hormone po kemijski zgradbi;

  • loči hormone po delovanju;

    • Razvija sposobnost opazovanja in skrb za lastno zdravje.

    Vaja: na primerih uporabi znanja iz somatologije.

    Zdravila, ki delujejo na bolezni metabolizma in prehrane

  • razlikuje liposolubilne in hidrosolubilne vitamine;

  • spozna zgradbo nekaterih vitaminov;

  • razume pomembnost vitaminov v fizioloških procesih;

  • spozna zgradbo encimov in njihovo vlogo v biokemijskih procesih v organizmu;

  • spozna oralne nutriense in umetna sladila;

    		•

    Razvija čut do pravilnega prehranjevanja.

    Se zaveda pomembnosti encimov .

    Vaji:

  • v literaturi poišče naravne vire vitaminov, ogljikovih hidratov, beljakovin, lipidov,

  • v literaturi poišče podatke o uporabi encimov.

    		•

    Zdravila, ki delujejo na bolezni krvi in krvotvornih organov

  • opredeli vzroke slabokrvnosti;

  • spozna najpogostejše motnje pri strjevanju krvi ter zdravljenje;

  • spozna glavne učinkovine in stranske učinke teh zdravil;

    		•

    Razvija samoiniciativnost.

    Razvija vztrajnost pri učenju.

    Vaja: v literaturi poišče naravne vire železa in podatke o zdravem načinu življenja.

    Zdravila za zdravljenje psihičnih motenj

  • loči posamezne podskupine in njihovo uporabo;

  • spozna posledice pretirane uporabe in zlorabe teh zdravil;

  • opredeli pojem droge;

  • opredeli trigonik;

  • pozna načine rokovanja in izdajanja teh zdravil;

    		•

    Razvija pravilen odnos do ljudi.

    Se zaveda nevarnosti zlorabe zdravil za zdravljenje psihičnih motenj.

    Vaja: v literaturi poišče podatke o zlorabi zdravil za zdravljenje psihičnih motenj in drog.

    Zdravila, ki delujejo na živčni sistem

  • opredeli podskupine;

  • spozna rastlinske droge, ki delujejo na živčni sistem;

  • opredeli anestetike, antikonvulzive, nenarkotične in narkotične analgetike ter antipiretike;

    		•

    Razvija zdrav način življenja.

    Se zaveda vpliva okolja na zdravje ljudi.

    Vaja: zasleduje akcije za preprečevanje bolezni zasvojenosti.

    Zdravila za zdravljenje bolezni srca in ožilja

  • opredeli podskupine;

  • spozna naravne vire (rastlinske droge) za pridobivanje nekaterih učinkovin te skupine

    		•

    Razvija samoiniciativnost.

    Vaja: zasleduje akcije za zmanjšanje bolezni srca in ožilja.

    Zdravila za zdravljenje bolezni dihal

  • opredeli podskupine;

  • spozna naravne učinkovine in rastlinske droge, ki se uporabljajo za zdravljenje bolezni dihal;

  • pozna učinek onesnaženosti okolja na dihala;

    		•

    Se zaveda vpliva okolja na zdravje ljudi.

    Vaja: v literaturi poišče podatke o razširjenosti bolezni dihal v odvisnosti od onesnaženosti okolja.

    Zdravila za zdravljenje bolezni prebavil

  • spozna naravne učinkovine in rastlinske droge, ki se uporabljajo za zdravljenje bolezni prebavil;

  • loči posamezne podskupine;

  • spozna učinke nepravilnega prehranjevanja na bolezni prebavil;

    		•

    Se zaveda pomena pravilnega prehranjevanja za zdravje ljudi.

    Vaja: na primerih utrjuje znanje iz somatologije.

    Pravila za zdravljenje bolezni genitourinarnega sistema

  • loči posamezne podskupine;

  • spozna naravne učinkovine in rastlinske droge iz te skupine;

  • spozna sestavo lokalnih in peroralnih kontraceptivov;

    		•

    Razvija higienske navade.

    Vaja: na primerih uporabi znanji iz mikrobiologije in somatologije.

    Zdravila za zdravljenje bolezni kože

  • spozna splošne značilnosti posamezne podskupine;

  • razlikuje kozmetične pripravke od zdravil za zdravljenje kožnih bolezni;

  • pojasni vzroke bolezni kože;

    		•

    Se zaveda pomena pravilnih higienskih navad za zdravje ljudi.

    Razvija odgovornost za kakovost zdravil.

    Vaja: v literaturi poišče podatke o razširjenosti kožnih bolezni.

    Zdravila za zdravljenje bolezni mišično-kostnega in vezivnega sistema

  • razlikuje posamezne učinkovine po kemijski zgradbi in delovanju;

  • spozna naravne učinkovine oziroma rastlinske droge, ki se uporabljajo za zdravljenje revmatskih bolezni.

    		•

    Razvija strokovnost in samoiniciativnost pri učenju.

    Se zaveda potrebe po gibanju za ohranjevanje funkcij mišično – kostnega in vezivnega sistema.

    Vaja: v literaturi poišče fizioterapijske vaje za krepitev funkcij mišično – kostnega in vezivnega sistema.

     

    3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Uvod v kontrolno analizne metode v farmaciji

    Dijak

    Dijak

    		  

  • pojem kakovosti zdravil;

  • kontrolne metode;

  • Zakon o zdravilih;

  • farmakopeja in drugi strokovni predpisi;

  • analizni postopki;

  • validacije;

    		•

  • spozna osnovni namen kontrole zdravil;

  • opredeli osnovne zahteve za kakovost zdravil;

  • spozna osnovne zakonske zahteve za proizvodnjo, kontrolo in promet zdravil;

  • spozna osnovne zahteve GMP in GLP;

  • spozna osnove validacij analiznih metod;

    		•

    Razvija odgovornost pri samostojnem delu in delu v skupini.

    Razvija natančnost pri izvajanju predpisanega postopka v proizvodnem in kontrolne procesu.

    Se zaveda pomena natančnega izvajanja predpisanih postopkov za kakovost zdravil.

    Se zaveda pomembnosti uporabe validiranih analiznih postopkov.

    Vaje:

  • na primerih uporabi znanja o anorganskih in organskih učinkovinah,

  • poišče posamezne predpise za kakovost zdravil v farmakopeji, Zakonu o zdravilih in drugih predpisih.

    		•

    Statistične metode

     

     

     

  • statistične metode spremljanja kakovosti in vrednotenje zdravil;

  • zbiranje in urejevanje podatkov;

  • določanje srednje vrednosti in odstopov;

  • porazdelitev podatkov;

  • Gausova krivulja;

    		•

  • spozna določene statistične pojme;

  • spozna določene načine zbiranja in urejanja podatkov;

  • zna urediti podatke v tabelo;

  • zna prebrati podatke iz tabele;

  • zna grafično prikazati ter iz grafa prebrati podatke;

  • obvlada osnovne matematične operacije, ki so mu potrebne za obdelavo podatkov;

  • izračuna srednjo vrednost in odstope;

  • spozna uporabnost statističnih metod;

    		•

    Se zaveda pomena statistične obdelave podatkov za vrednotenje kakovosti učinkovin in gotovih zdravil.

    Razvija natančnost pri delu.

    Razvija sposobnost opazovanja in iskanja napak v procesu.

    Razvija samozavest v prikazovanju rezultatov.

    Razvija zanesljivost pri delu.

    Vaji:

  • na primerih utrjuje znanja iz matematike,

  • tabelarično in grafično prikaže rezultate različnih meritev.

    		•

    Vzorčenje

     

     

     

  • sistemi vzorčenja;

  • postopki vzorčenja;

    		•

  • razume pomen vzorčenja v kontroli vhodnih surovin, embalažnih materialov in gotovih izdelkov ter tveganje pri kontroli z vzorčenjem

    		•

    Se zaveda pomembnosti pravilnega vzorčenja za kasnejšo kontrolo in sprostitev vhodnih surovin, embalažnih materialov in gotovih izdelkov.

    Vaja: na primerih utrjuje znanja o vzorčenju.

    Sistemi označevanja vhodnih materialov, bulk izdelkov in gotovih izdelkov

  • spozna določene sisteme vzorčenja in razlike med njimi;

  • spozna vrste vzorčenja glede na tveganje;

  • razume vzorčne plane in metode vzorčenja;

    		•

    Razvija čut za pravilno rokovanje in izvajanje vseh predpisov za varno delo.

    		  

    Rokovanje, varno delo in shranjevanje farmacevtskih surovin, embalažnih materialov in nevarnih snovi

  • pozna predpisane načine označevanja vhodnih materialov, bulk izdelkov in gotovih izdelkov;

  • pozna načine rokovanja z zdravju škodljivimi snovmi, lahko vnetljivimi in eksplozijskimi snovmi;

  • se nauči natančnosti pri označevanju;

  • spozna posledice križnega onesnaževanja (penicilini, steroidi, citostatiki) farmacevtskih surovin, embalažnih materialov in gotovih zdravil;

    		•

    Se zaveda pomembnosti vseh predpisov in navodil iz področja varovanja okolja in požarnega varstva.

    Se zaveda pomembnosti preprečevanja križnega onesnaževanja in možnih posledic le tega.

    Se zaveda pomembnosti pravilnega označevanja.

    Vaje:

  • iskanje napak na tiskanih materialih,

  • označevanje vhodnih materialov, in bulka, polizdelkov, gotovih zdravil,

  • označevanje stopnje nevarnosti določenih snovi.

    		•

    Dokumentacija in vrste dokumentacije

  • spozna osnovne načine spremljanja kakovosti vhodnih surovin, embalažnih materialov, polizdelka, gotovega izdelka;

  • spozna proizvodno dokumentacijo;

  • spozna dokumentacijo v kontroli kakovosti vhodnih surovin, embalažnih materialov, gotovih izdelkov;

  • spozna dokumentacijo pri skladiščenju in transportu izdelkov;

    		•

    Razvija odgovornost v procesu proizvodnje in kontrole zdravil.

    Se zaveda odgovornosti za točnost vnesenih podatkov.

    Si pridobiva sposobnost za skupinsko delo.

    Vaja: vnašanje podatkov v kontrolno dokumentacijo.

    Organoleptične metode

  • pozna osnovne organoleptične metode identifikacije;

  • se nauči natančno opazovati in zapisati vsako spremembo;

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Se zaveda pomembnosti organoleptičnih preiskav.

    Vaja: farmakopejski predpisi za organoleptične preiskave.

    Fizikalne konstante

  • pozna osnovne fizikalne konstante za vrednotenje kakovosti;

  • spozna osnovne principe refraktometrije in polarimetrije;

  • spozna metode za določevanje osnovnih fizikalnih konstant farmacevtskih surovin in embalažnih materialov;

    		•

    Razvija natančnost pri delu in ga izvaja po predpisih.

    Se zaveda lastne odgovornosti za kakovost zdravil.

    Razvija samostojnost pri delu.

    Vaja: v farmakopeji poišče podatke za fizikalne konstante posameznih učinkovin.

    Preiskovanje stopnje čistote

  • pozna osnovne metode za preiskovanje stopnje čistote;

  • razume vpliv nečistot na kakovost gotovega zdravila;

    		•

    Se zaveda pomena nečistot za učinek zdravil.

    Razvija strokovnost.

    Vaja: farmakopejski predpisi za stopnjo čistote.

    Kontrola tehnoloških medijev: voda, zrak, plini, para

  • pozna farmakopejske zahteve za kontrolo prečiščene vode, vode za injekcije;

  • pozna zahteve za kakovost tehnoloških plinov in pare;

    		•

    Se zaveda pomembnosti čistote tehnoloških medijev za kakovost zdravil.

    Vaja: na primerih uporabi znanja o vodi, zraku, kisiku.

    Določevanje fizikalnih lastnosti zdravilnih oblik

  • spozna metode za kontrolo fizikalnih lastnosti polizdelkov in gotovih zdravil;

  • razume pomembnost fizikalnih lastnosti za kakovost zdravil;

    		•

    Razvija natančnost in zanesljivost pri delu.

    Se zaveda pomembnosti vnašanja vseh pridobljenih rezultatov v predpisano dokumentacijo.

    Vaja: na primerih uporabi znanja fizikalnih veličin.

    Gravimetrične metode

  • spozna vrste gravimetričnih metod, obarjalne reagente, pogoje pri obarjanju;

  • pomen točnega tehtanja;

  • zna izračunati in ovrednotiti rezultat;

    		•

    Razvija natančnost pri delu.

    Razvija varčnost pri delu.

    Se zaveda osebne odgovornosti za kakovost zdravil.

    Vaji:

  • na primerih se uri v pisanju obarjalnih reakcij,

  • izračuna množine in mase reaktantov in produktov.

    		•

    Volumetrične metode

  • spozna osnovne principe volumetričnega določevanja;

  • izračuna potrebno maso topljenca ali volumen koncentrirane raztopine za pripravo raztopine z določeno koncentracijo;

  • razloži postopek titriranja;

  • izračuna koncentracijo ali količino iz podatkov, ki jih dobi pri titraciji;

  • spozna metode volumetričnih analiz: nevtralizacijske, oksidoredukcijske, kompleksometrične in obarjalne titracije;

  • spozna osnovne potenciometrične metode;

    		•

    Razvija natančnost pri delu.

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Se zaveda, da je od njegove dela odvisna kakovost učinkovin in gotovih zdravil.

    Vaje:

  • na primerih uporabi znanja o kemijskih reakcijah, pH vrednosti, indikatorjih,

  • pretvarja enote,

  • izračuna koncentracije raztopin.

    		•

    Spektroskopske metode

  • spozna osnovne principe spektroskopskih metod: IR, UV, VS, NMA;

    		•

    Razvija sposobnost samostojnega učenja.

    Demonstracijska vaja: spektroskopija

    Kromatografske metode

  • spozna osnovne principe in vrste kromatografije;

    		•

    Razvija sposobnost za sprejemanje novih metod in postopkov v farmacevtski stroki.

    Demonstracijska vaja: PC in TLC.

    Merjenje radioaktivnosti

  • spozna osnovne pojme o radioaktivnosti in načine merjenja radioaktivnosti;

    		•

    Se zaveda nevarnosti radioaktivnih snovi.

    		  

    Mikrobiološke metode

  • spozna vrste gojišč in pogoje za razvoj mikroorganizmov;

  • spozna metode za mikrobiološko določevanje antibiotikov;

  • pozna pojem sterilnost in načine dela v sterilnem prostoru;

  • spozna metode za ugotavljanje penicilinske onesnaženosti farmacevtskih surovin in gotovih izdelkov;

  • spozna metode za določevanje sterilnosti in mikrobiološke neoporečnosti;

  • loči med sterilnimi in nesterilnimi materiali;

  • spozna načine ugotavljanja števila mikroorganizmov v različnih vzorcih;

  • spozna metode mikrobiološke kontrole delovnih prostorov, osebja in proizvodne opreme;

    		•

    Se zaveda pomembnosti mikrobioloških kontrol za zagotavljanje kakovosti zdravil.

    Razvija čut za higiensko neoporečno delo.

    Razvija odnos do lastne higiene.

    Se zaveda pomembnosti mikrobiološke čistoče prostorov in opreme v farmacevtski proizvodnji.

    Vaja: na primerih obnovi in uporabi znanji iz mikrobiologije.

    Biološke metode

  • se seznani z biološkimi metodami kontrole kakovosti farmacevtskih surovin in gotovih zdravil;

  • spozna osnovne principe predkliničnih in kliničnih raziskav farmacevtskih surovin in zdravilnih oblik;

  • spozna zahteve za uzrejo poskusnih živali;

  • spozna načine bioloških preiskovanj neškodljivosti, toksičnosti, apirogenosti »in vivo« in »in vitro«;

  • spozna načine ugotavljanja alergičnih reakcij, iritacijski test;

  •  

    		•

    Razvija pravilen odnos do poskusnih živali.

    Se zaveda pomembnosti natančnega dela glede na raznolikost rezultatov poskusov na živalih.

    Vaja: na primerih uporabi znanji iz somatologije.

    Stabilnost učinkovin in gotovih zdravil

  • spozna osnovne pojme o stabilnosti zdravil;

  • pozna vpliv kisika, vlage, toplote, svetlobe, mikroorganizmov in drugih dejavnikov na stabilnost farmacevtskih surovin in gotovih zdravil;

  • razume vpliv katalizatorjev na hitrost kemijske reakcije;

  • spozna najpogostejše spremembe učinkovin, vzroke in posledice teh sprememb na učinek gotovega zdravila;

    		•

    Razvija strokovno zavest.

    Razvija zanesljivost pri delu.

    Se zaveda pomena ustreznega izbora kontaktne embalaže in pravilnega shranjevanja farmacevtskih surovin in gotovih zdravil.

    Vaja: poišče primere anorganskih in organskih učinkovin, ki so občutljive na vlago, kisik, svetlobo, toploto.

    LADME (sproščanje, absorpcija, metabolizem in izločanje zdravil)

  • spozna nekatere procese sproščanja učinkovine iz zdravilnih oblik;

  • spozna osnovne poti presnov učinkovin v organizmu in možne spremembe (metabolizem) učinkovin ter načine izločanja;

  • spozna bistvene posebnosti pri otrocih, starejših, nosečnicah in doječih materah in sklepa na drugačno uporabo.

    		•

    Se zaveda pomembnosti znanj iz farmacevtske kemije za razumevanje delovanja zdravil.

    		  

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • občasno pisno (testi),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

    anorganske učinkovine

    		    

  • čistota učinkovin;

    		•

    Somatologija

  • principi zgradbe telesa;

    		•

  • kvantitativno vrednotenje kemijskih reakcij,

    		•

    Matematika

    Strojeslovje in regulacije

  • računanje mase, prostornine, mol;

    		•

  • kisline, baze, soli,

    		•

    Matematika

    Strojeslovje in regulacije

  • računanje koncentracije raztopin;

    		•
     

    Praktični pouk

  • priprava raztopin,

  • varstvo pri delu in varovanje okolja;

    		•

  • protolitske reakcije,

  • pufri,

    		•

    Somatologija

    Praktični pouk

  • procesi v organizmu;

  • vzdrževanje ph vrednosti telesnih tekočin;

  • merjenje ph vrednosti;

    		•

  • anorganske učinkovine po skupinah periodnega sistema,

    		•

    Somatologija

  • učinek mikroelementov na organizem;

    		•
     

    Mikrobiologija

  • učinek na mikroorganizme

    		•
     

    Praktični pouk

  • topnost, adsorbcija;

  • dokazne reakcije;

  • stopnja čistote;

  • določevanje vsebnosti;

    		•
     

    Matematika

    Farmacevtska tehnologija

  • računanje koncentracij;

  • zdravila, ki vsebujejo anorganske učinkovine;

  • tekoče zdravilne oblike;

  • anorganske pomožne snovi;

    		•

    organske učinkovine

    Praktični pouk

  • fizikalne lastnosti;

  • dokazne reakcije;

  • varovanje človeka in okolja;

  • shranjevanje;

    		•
     

    Farmacevtska tehnologija

  • tekoče in poltrdne zdravilne oblike;

  • sterilne zdravilne oblike;

    		•
     

    Mikrobiologija

  • delovanje na mikroorganizme;

    		•
     

    Somatologija

  • presnova in metabolizem;

    		•

    zdravila po enotni klasifikaciji

    Somatologija

    		  

  • zdravila, ki delujejo na endokrini sistem;

  • zdravila, ki delujejo na bolezni krvotvornih organov, bolezni srca in ožilja in obtočil;

    		•   

  • endokrini sistem;

  • sestava krvi;

  • srce, ožilje;

  • obtočila;

    		•

  • zdravila za bolezni prebavil;

    		•   

  • prebavila;

  • presnova in metabolizem;

    		•

  • zdravila za bolezni dihal;

  • spolni hormoni;

  • zdravila za zdravljenje živčnega sistema, čutil in psihičnih motenj;

  • vitamini;

  • zdravila, ki delujejo na imunološki sistem;

    		•   

  • dihala

  • reprodukcijski sistem;

  • živčni sistem

  • presnova, metabolizem

  • imunski sistem;

    		•

  • zdravila, ki delujejo na infektivne in parazitarne bolezni;

  • zdravila za zdravljenje neoplazm;

    		•

    Mikrobiologija

  • patogene bakterije, glivice in paraziti;

  • virusi in kancerogeni;

    		•

    določene skupine zdravil po enotni klasifikaciji

    Praktični pouk

    Farmacevtska tehnologija

    Somatologija

  • sinteza določenih učinkovin z enostavno kemijsko zgradbo;

  • kakovosti učinkovin in pomožnih snovi;

  • varovanje zdravja in okolja;

  • oblikovanje zdravilnih oblik;

  • farmacevtsko – tehnološki postopki;

  • principi zgradbe telesa, prebavil, dihal, živčni sistem, srce in ožilje;

  • osebna higiena in vzdrževanje higienskih pogojev;

    		•

  • kontrolno analizne metode v farmaciji;

    		•

    Mikrobiologija

    Matematika

    Farmacevtska tehnologija

  • računanje srednje vrednosti in odstopov;

  • zdravilne oblike;

  • zahteve za kakovost gotovih zdravil;

    		•

  • statistične metode;

    		•

    Praktični pouk

    Varnost pri delu

  • zakon o zdravilih;

  • gmp in drugi predpisi;

  • varovanje človeka in okolja;

  • skladiščenje;

  • dokumentacija;

    		•

  • vzorčenje;

    		•

    Somatologija

    Farmacevtska tehnologija

  • čutila;

  • zdravilne oblike;

    		•

  • organoleptične metode;

    		•

    Praktični pouk

    Strojeslovje in regulacije

    Farmacevtska tehnologija

    Somatologija

  • merjenje in tehtanje;

  • fizikalne veličine;

  • zdravilne oblike;

  • zgradba telesa, metabolizem;

    		•

  • fizikalne konstante;

    		•

    Farmacevtska tehnologija

  • zdravilne oblike;

  • zahteve za proizvodnjo sterilnih pripravkov;

    		•

  • stopnja čistote;

    		•

    Matematika

    Praktični pouk

    Strojeslovje in regulacije

  • računanje koncentracij raztopin, mase, prostornine;

  • fizikalne veličine;

  • instrumentalno vodenje procesa;

    		•

  • raztopine;

    		•

    Farmacevtska tehnologija

  • sterilne zdravilne oblike;

  • zahtevi za čiste prostore;

  • bakterije, glivice, paraziti;

    		•

  • gravimetrične in volumetrične metode;

    		•

    Mikrobiologija

    Somatologija

  • zgradba celice, telesa, prebavil, čutil, srce, ožilje in živčni sistem;

    		•

  • mikrobiološke in biološke metode;

    		•

    Mikrobiologija

  • mikroorganizmi.

    		•