SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: FARMACEVTSKI PROCESNIČAR

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK IZ FARMACEVTSKE KEMIJE

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

  

140

140

2.

  

140

140

3.

  

136

136

skupaj

 

416

416

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Pri predmetu dijak:

  • obvlada določene analizne metode za ugotavljanje kakovosti učinkovin, pomožnih snovi, embalažnih materialov in gotovih zdravil,

  • pridobi praktična znanja za delo v kontrolno – analiznem laboratoriju,

  • spozna sisteme in postopke vzorčenja farmacevtskih surovin, embalažnih materialov in gotovih zdravil,

  • se nauči izvajati delovne naloge natančno in točno po predpisanem analiznem postopku ali navodilu,

  • se zaveda potrebe po zanesljivosti rezultatov dela ter odvisnosti kakovosti farmacevtskih surovin in gotovih zdravil od dela posameznika,

  • pozna dokumentacijo v kontroli vhodnih surovin, embalažnih materialov, v kontroli gotovih zdravil, skladiščenju in transportu gotovih zdravil,

  • se nauči natančno vpisovati vse potrebne podatke v kontrolno – analizno dokumentacijo,

  • spozna vlogo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v kontroli farmacevtskih surovin in gotovih zdravil,

  • zna varno ravnati in shranjevati vzorce, reagente, standarde ter pozna zunanje dejavnike, ki lahko vplivajo na njihovo kakovost.


    • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    1. letnik

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Uvod v laboratorijske vaje

    Dijak

    Dijak

    Delo

  • laboratorij;

  • laboratorijska oprema;

  • laboratorijski inštrumenti;

  • splošna navodila za izvajanje vaj;

  • laboratorijski dnevnik;

  • varno delo v laboratoriju;

  • požarna varnost;

  • varstvo okolja;

    		•

  • se seznani s splošnimi predpisi za varno delo v laboratoriju in z varnostnimi ukrepi;

  • spozna osnovno laboratorijsko opremo in inštrumente;

  • se nauči natančno voditi laboratorijski dnevnik;

    		•

    Se zaveda, da je za delo v laboratoriju in v proizvodnji učinkovin in zdravilnih oblik potrebna:

  • natančnost, varčnost,

  • pravilno izvajanje pisnih,

  • navodil in postopkov.

    Razvija odgovornost in zavest, da je od njegovo delo odvisna kakovost gotovega zdravila.

    		•

    Spozna osnovno laboratorijsko opremo.

    Čiščenje in pomivanje laboratorijske opreme.

    Snov in zgradba snovi

     

     

     

    Ločevanje čiste snovi iz zmesi

     

     

     

  • razlikuje med čisto snovjo in zmesjo;

  • pozna metode ločevanja snovi iz zmesi;

  • pripravi načrt izvajanja postopkov ločevanja;

    		•

  • izbere potrebno opremo in kemikalije;

  • sestavi aparature za ločevanja;

  • izvede ločevanja sestavin zmesi;

  • očisti posode in opremo ter pospravi delovno mesto;

  • napiše poročila;

    		•

    Se zaveda pomembnosti stopnje čistote učinkovin.

    Samostojno loči snovi iz vzorca zmesi s:

  • filtriracijo,

  • sublimacijo,

  • destilacijo,

  • kristalizacijo.

    		•

    Merjenje in tehtanje

     

     

     

  • obvlada merske enote in jih zna uporabljati;

  • se usposobi za določevanje fizikalnih veličin;

  • razume pomembnost umerjanja in kalibracije merilnih inštrumentov in tehtnic v proizvodnji zdravil in kontroli učinkovin in gotovih zdravil;

  • zna prikazati skupino podatkov;

    		•

  • izbere potrebno opremo in aparature;

  • izmeri določene fizikalne veličine: temperaturo, prostornino, tlak, hitrosti pretokov;

  • izvede umerjanje analizne in precizne tehtnice;

  • izmeri mase na različnih tehtnicah;

  • izvede umerjanje laboratorijskih posod za merjenje prostornine;

  • očisti laboratorijsko opremo in pripomočke;

  • izračuna srednje vrednosti in odstope;

  • napiše poročilo;

    		•

    Razvija natančnost in varčnost pri delu.

    Se zaveda pomena natančnega merjenja in tehtanja.

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija delovno in poklicno odgovornost..

    Se zaveda lastne odgovornosti za kakovost učinkovin in gotovih zdravil.

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Tehtanje na precizni in analizni tehtnici.

    Umerjanje precizne in analizne tehtnice.

    Merjenje mase – tehtanje na precizni in analizni tehtnici.

    Merjenje temperature.

    Merjenje prostornine in umerjanje opreme.

    Priprava raztopin

     

     

     

  • pozna stopnjo topnosti različnih spojin in njen pomen za učinek zdravil;

  • določi vse korake dela ob upoštevanju pisnih postopkov in navodil;

  • samostojno rešuje-izračuna potrebne mase topljenca in koncentracije raztopin;

    		•

  • izbere in pripravi opremo in potrebne kemikalije;

  • pripravi raztopine s predpisanim masnim deležem;

  • pripravi raztopine s predpisanimi masnimi in množinskimi koncentracijami;

  • označi vse pripravljene raztopine v skladu s predpisi za označevanje raztopin in reagentov;

  • očisti in pomije opremo ter pospravi delovno mesto;

  • napiše poročila;

    		•

    Razvija natančnost pri delu, zanesljivost in poklicno odgovornost.

    Razvija čut za varovanje pri delu in varovanje okolja.

    Razvija odnos do standardov za analizne metode.

    Pridobiva delovno samozavest in zanesljivost.

    Razvija strokovno odgovornost.

    Samostojno pripravi raztopine s predpisanim masnim deležem, masno in množinsko koncentracijo.

    Določevanje fizikalnih lastnosti snovi

     

     

     

  • pripravi delovni načrt za določevanje fizikalnih lastnosti učinkovin;

  • izrazi rezultat v ustreznih merskih enotah za posamezne veličine;

  • se zaveda pomembnosti velikosti delcev učinkovin in pomožnih snovi za delovanje zdravil;

  • razume pomembnost določevanja fizikalnih konstant za vrednotenje kakovosti učinkovin;

    		•

  • izbere potrebno opremo in aparaturo za vsako posamezno določevanje;

  • pripravi in kontrolira delovanje opreme za vzdrževanja konstantne temperature pri posameznih meritvah;

  • izvede določitev naštetih fizikalnih lastnosti;

  • očisti opremo in aparature ter pospravi delovno mesto;

  • ovrednoti dobljene rezultate glede na farmakopejske zahteve;

  • napiše poročila;

    		•

    Razvija odnos do standardov za analizne metode.

    Razvija natančnost pri delu.

    Pridobiva delovno samozavest in zanesljivost.

    Razvija strokovno odgovornost.

    Samostojno določi gostoto.

    Določi viskoznost.

    Določi površinsko napetost.

    Določi tališče.

    Določi vrelišče.

    Določi velikost delcev.

    Ravnotežja v vodnih raztopinah

     

     

     

  • zna opredeliti ravnotežno reakcijo;

  • opredeli vpliv temperature in katalizatorjev na hitrost kemijskih reakcij;

  • definira kisline, baze, soli in pufrske raztopine;

  • ugotovi vpliv pufrskih raztopin na spreminjanje pH vrednosti;

    		•

  • pripravi načrte za določevanje kislosti oziroma bazičnosti raztopin ter vpliv pufskih raztopin na spreminjanje pH vrednosti;

  • izdela načrt za nevtralizacijsko titracijo in vpliv katalizatorja na hitrost kemijske reakcije;

  • izbere in pripravi potrebno opremo ter reagente;

  • izbere ustrezne indikatorje;

  • določi pH vrednost raztopine;

  • ugotovi razliko med močnimi ter šibkimi kislinami in bazami;

  • izvede nevtralizacijsko titracijo;

  • očisti in pomije laboratorijsko opremo ter pospravi delovno mesto;

  • izvede vajo, s katero ugotovi vpliv katalizatorja na hitrost kemijskih reakcij;

  • napiše poročila;

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Razvija sposobnost iskanja napak v procesu.

    Razvija vztrajnost pri delu.

    Se zaveda odgovornosti za rezultate lastnega dela.

    Se zaveda pomembnosti točnega vnašanja pridobljenih podatkov in rezultatov v kontrolno dokumentacijo

    Določevanje kislosti oziroma bazičnosti.

    Vpliv pufrskih raztopin na spreminjanje ph vrednosti.

    Nevtralizacijska titracija močne kisline in močne baze.

    Vpliv katalizatorja na hitrost kemijskih reakcij.

    Redoks reakcije

     

     

     

  • opredeli oksidacijo in redukcijo oziroma oksidant in reducent;

  • razume pomen redoks reakcij za stabilnost in kakovost zdravil;

  • zna urediti enostavne redoks reakcije;

  • pozna redoks vrsto in zna predvideti potek reakcije ;

  • pozna galvanski člen;

  • pozna pojem elektrolize talin in raztopin;

    		•

  • določi vse korake dela ob upoštevanju pisnih postopkov in navodil;

  • izbere in pripravi potrebno laboratorijsko opremo, raztopine in indikatorje;

  • izvede predpisane titracije;

  • izračuna vsebnost topljenca v analiziranih vzorcih;

  • izmeri napetost galvanskega člena;

  • izvede elektrolizo;

  • pomije laboratorijkso opremo in uredi delovno mesto;

  • ovrednoti lastne rezultate;

  • napiše poročila;

    		•

    Se zaveda pomena redoks reakcij v organizmu in v naravi.

    Oksidacijske spremembe manganovih spojin.

    Oksidacijske spremembe joda.

    Raztapljanje cinka in aluminija v kislini in bazi.

    Galvanski člen zn/cu.

    Elektroliza vodne raztopine kalijevega jodida.

    Identifikacija anionov in kationov

     

     

     

  • pozna pomen identifikacije posameznih ionov ter ionov težkih kovin za kakovost učinkovin;

    		•

  • pripravi načrt za identifikacije anionov in kationov ob upoštevanju ustnih in pisnih navodil;

  • pripravi potrebno laboratorijsko opremo in reagente;

  • izvede plamensko reakcijo kationov I. in II. skupine;

  • izvede najpogostejše reakcije identifikacije anionov (sulfatni, kloridni, jodidni, sulfidni, fosfatni, karbonatni, …);

  • izvede najpogostejše reakcije identifikacije kationov (amonijev, natrijev, kalijev, železov, kalcijev, …);

  • izvede najpogostejše reakcije kationov težkih kovin (železa, bakra, svinca, …);

  • izvede identifikacijo anionov in kationov v neznanem vzorcu;

  • očisti in pomije opremo ter pospravi delovno mesto;

  • napiše poročila;

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Razvija natančnost pri delu.

    Se zaveda pomena varovanja pri delu in varovanja okolja.

    V farmakopeji poišče predpise za identifikacije določenih anionov in kationov.

    Plamenske reakcije.

    Dokazne reakcije na najpomembnejše anione.

    Dokazne reakcije na najpomembnejše katione.

    Analiza neznanega vzorca.

    Analiza pitne vode, prečiščene vode in vode za injekcije

     

     

     

  • izdela načrt za kontrolo kakovosti vode, ki se uporablja v farmaciji v skladu s farmakopejskimi predpisi;

  • pozna farmakopejske predpise za kakovost prečiščene vode in vode za injekcije;

  • loči uporabo pitne vode, prečiščene vode in vode za injekcije v proizvodnji učinkovin in gotovih zdravil;

    		•

  • izbere in pripravi potrebno laboratorijsko opremo in reagente za analizo vode;

  • izvede vse predpisane analize za ugotavljanje kakovosti vode;

  • očisti in pomije vso laboratorijsko opremo in uredi delovno mesto;

  • ovrednoti kakovost in uporabnost analizirane vode;

  • določi topnost nekaterih učinkovin po farmakopejskih predpisih;

  • ovrednoti kakovost učinkovin glede na rezultate topnosti

  • napiše poročila;

    		•

    Se zaveda pomembnosti kakovosti pitne vode za zdravje ljudi in živali.

    Se zaveda pomena kakovosti prečiščene vode in vode za injekcije za kakovost farmacevtskih surovin in gotovih zdravil.

    Določevanje kakovosti pitne in prečiščene vode.

    V farmakopeji poišče predpis za določevanje topnosti.

    Topnost različnih snovi v vodi.

    Vpliv temperature na topnost snovi v vodi.

    Identifikacija organskih snovi

     

     

     

  • v farmakopeji poišče reagente za identifikacije posameznih funkcionalnih skupin;

  • z dokaznimi reakcijami loči različne skupine organskih spojin.

    		•

  • za vsako posamezno vajo izdela načrt za identifikacijo določene skupine organskih spojin v skladu s pisnimi navodili;

  • izbere in pripravi potrebno opremo in reagente;

  • izvede vse identifikacijske reakcije na posamezne skupine organskih spojin;

  • izvede identifikacijo snovi v neznanem vzorcu;

  • očisti in pomije vso uporabljeno laboratorijsko opremo ter pospravi delovno mesto;

  • ovrednoti rezultate;

  • napiše poročila.

    		•

    Razvija natančnost in zanesljivost pri delu.

    Razvija ekološko zavest.

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Zna uporabljati osebna varovalna sredstva.

    Zna izvajati delo v skladu s predpisi iz požarnega varstva.

    Identifikacija ogljikovodikov in halogenoalanov.

    Identifikacija alkoholov, etrov aldehidov in ketonov.

    Hidroliza lipidov.

    Identifikacija glukoze, fruktoze, saharoze, škroba.

    Identifikacija aminov in aminokislin.

    Analiza neznanega vzorca.

     

    2. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Lastnosti organskih snovi

    Dijak

    Dijak

    Delo

    Določevanje tališča in vrelišča organskih snovi

     

     

     

  • obnovi kriterije za čistoto snovi, nevarnost nečistot v farmacevtskih surovinah in gotovih zdravil;

    		•

  • pripravi načrt za določevanje tališča in vrelišča v skladu s farmakopejskimi predpisi

  • izbere in pripravi potrebno opremo in aparature

  • določi tališče in vrelišče

  • opazuje spremembe snovi pod vplivom temperature ter sklepa o čistoti snovi

  • očisti opremo in aparature ter pospravi delovno mesto

  • ovrednoti pridobljene rezultate glede na farmakopejske zahteve

  • napiše poročili

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja in opisovanja spreminjanja snovi.

    Razvija natančnost pri delu.

    Razvija strokovnost in zanesljivost.

    Določevanje tališča.

    Določevanje vrelišča organskih učinkovin.

    Čiščenje organskih spojin

     

     

     

  • na podlagi lastnosti snovi izbere ustrezno metodo ločevanja in pripravi načrt ločevanja

  • prekristalizacija in sublimacija;

  • navadna destilacija;

  • frakcionirna destilacija;

  • destilacija z vodno paro;

    		•

  • izbere in pripravi potrebno opremo, aparature in topila;

  • sestavi destilacijske aparature;

  • izvede omenjena čiščenja organskih snovi;

  • izračuna izkoristek glede na podatke v literaturi;

  • očisti in pomije laboratorijsko opremo ter pospravi delovno mesto;

  • napiše poročila;

    		•

    Razvija ročne spretnosti.

    Varuje lasten organizem in okolje pred nevarnimi snovmi.

    Delo izvaja v skladu s predpisi za varno delo in iz požarnega varstva.

    Kristalizacija.

    Navadna destilacija.

    Vakuumska destilacija.

    Destilacija z vodno paro.

    Kromatografske metode ločevanja

     

     

     

  • razume vpliv mobilne in stacionarne faze na ločevanje snovi iz zmesi;

  • zna razložiti kromatograme;

    		•

  • pripravi načrt za kromatografsko ločevanje snovi;

  • pripravi opremo;

  • izbere in pripravi topila in reagente za detekcijo;

  • izvede kolonsko, papirno in tankoplastno kromatografsko ločevanje;

  • izvede identifikacijo;

  • določi Rf vrednosti standarda in ločenih snovi;

  • očisti opremo in pospravi delovno mesto;

  • napiše poročila;

    		•

     Razvija sposobnost opazovanja in natančnosti pri delu.

    Se zaveda nevarnosti pri delu z organskimi topili.

    Ločevanja snovi iz zmesi s kolonsko kromatografijo.

    Pc in tlc ločevanje in identifikacija.

    Ogled: laboratorij za gc in hplc kromatografijo.

    Ekstrakcija in identifikacija učinkovin iz naravnih materialov (rastlinskih drog)

     

     

     

  • se seznani s predpisi za shranjevanje drog in pripravkov iz drog;

  • spozna splošne predpise za kontrolo rastlinskih drog;

  • glede na farmakopejske predpise pripravi načrt ločevanja in identifikacije učinkovin iz določenih zdravilnih rastlin;

    		•

  • izbere in pripravi potrebno opremo ter reagente;

  • na podlagi lastnosti učinkovin in droge izbere primerno topilo in metodo za ločevanje učinkovine iz droge;

  • izvede predpisane ekstrakcije;

  • izvede identifikacije spojin v ekstraktih;

  • očisti in pomije opremo ter pospravi delovno mesto;

  • ovrednoti rezultate glede na farmakopejske podatke;

  • napiše poročila;

    		•

    Pridobiva samozavest in zanesljivost pri delu in vrednotenju rezultatov.

    Razvija sposobnost za skupinsko delo.

    Izvaja delo v skladu s predpisi za varno delo in iz požarnega varstva.

    Razvija odnos do varovanja okolja.

    Ekstrakcija rastlinskih drog.

    Priprava vodnega ekstrakta.

    Ekstrakcija z alkoholom.

    Določitev vsebnosti eteričnega olja v poprovi meti.

    Sinteze organskih spojin

     

     

     

  • za vsako posamezno vajo pripravi delovni načrt;

  • izračuna potrebne množine reaktantov;

  • zapiše reakcije sintez in vsa opažanja pri sintezah;

  • glede na farmakopejske predpise ovrednoti kakovost sintetiziranih produktov.

    		•

  • izbere in pripravi potrebno opremo in reagente;

  • izvede sintezo cikloheksanona, estra, acetilsalicilne kisline, polimerov in paracetamola;

  • kontrolira reakcijske pogoje in jih zapisuje v dokumentacijo;

  • izvede čiščenje sintetiziranih učinkovin;

  • izračuna izkoristek lastne sinteze;

  • identificira sintetizirane učinkovine;

  • identificira osnovne nečistote v sintetiziranih produktih;

  • očisti in pomije vso uporabljeno laboratorijsko opremo ter pospravi delovno mesto;

  • pospravi vse organske odpadke v za to pripravljene posode.

    		•

    Razvija ročne spretnosti.

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Dela v skladu s predpisi za varno delo.

    Razvija ekološko zavest.

    Razvija sposobnost sklepanja.

    Se zaveda pomembnosti in proces kontrol v sintezi učinkovin in pomožnih snovi.

    Se zaveda vplivov zdravju škodljivih nečistot v farmacevtskih surovinah in gotovih zdravilih.

    Spozna uporabo polimerov v farmaciji.

    Sinteza ciklohaksanona.

    Sinteza etil acetata.

    Sinteza in čiščenje acetilsalicilne kisline.

    Sinteza paracetamola.

    Identifikacija sintetiziranega paracetamola.

     

    3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Kontrolno analizne metode v farmaciji

    Dijak

    Dijak

    Delo

  • pozna najpogostejše predpise za ugotavljanje kakovosti;

  • pozna standardne operativne postopke v kontroli;

  • razume splošne farmakopejske predpise za kontrolo učinkovin in pomožnih snovi;

    		•

  • se seznani s standardi;

  • se nauči natančno izvajati analizni postopek in vnašati rezultate analiz v predpisano dokumentacijo;

  • zna poiskati monografijo za določeno snov v farmakopeji;

    		•

    Razvija odgovornost za doseganje in ohranjanje kakovosti.

    Razvija natančnost in izvaja delo po predpisih.

    Razvija odgovornosti za točnost vnesenih podatkov in rezultatov v analizno dokumentacijo.

    Razvija sposobnost opazovanja in sklepanja.

    Splošni farmakopejski predpisi za kakovost učinkovin in gotovih zdravil.

    Sestava analiznih postopkov in standardnih operativnih postopkov.

    Analiza farmacevtske surovine

     

     

     

  • pripravi načrt za organoleptične preiskave ter kemijsko identifikacijo določenih učinkovin in pomožnih snovi, v skladu s farmakopejskimi predpisi;

    		•

  • izbere in pripravi potrebno opremo in reagente;

  • izvede organoleptične preiskave;

  • izvede identifikacije določenih učinkovin;

  • določi stopnjo čistote določenih učinkovin po farmakopejskih predpisih;

  • očisti in pomije opremo ter pospravi delovno mesto;

  • ovrednotiti kakovost analiziranih učinkovin glede na pridobljene rezultate preiskav na stopnjo čistote in farmakopejske predpise;

  • napiše poročila;

    		•

    Razvija sposobnost natančnega opazovanja.

    Razvija točnost in zanesljivost pri delu.

    Organoleptična in kemijska identificija določenih učinkovin in pomožnih snovi.

    Preiskave stopnje čistote posameznih učinkovin.

    Določevanje vsebnosti

     

     

     

    Gravimetrične metode

     

     

     

  • pripravi načrt za gravimetrična določevanja;

  • izdela načrt za določevanje vode, izgube in ostanka pri sušenju, določevanje pepela in dušika, v skladu s farmakopejskimi predpisi;

    		•

  • izbere in pripravi vso opremo in aparature;

  • izbere obarjalne reagente;

  • izvede obarjanje in gravimetrične analize;

  • določi vsebnost vode v vzorcu po Karl-Fischerjevi metodi;

  • določi in izračuna izgubo in ostanek pri sušenju;

  • določi in izračuna vsebnost dušika v vzorcu;

  • določi in izračuna pepel vzorca;

  • očisti in pomije opremo in aparature ter pospravi delovno mesto;

  • ovrednoti pridobljene rezultate glede na farmakopejske zahteve;

  • napiše poročila;

    		•

    Se zaveda pomembnosti natančnega dela v kontroli farmacevtskih surovin in gotovih zdravil.

    Se zaveda pomembnosti pravilnega vnašanja vseh rezultatov analiz in opažanj v predpisano dokumentacijo.

    Se nauči natančnosti pri delu.

    Gravimetrična določevanja.

    Določevanje izgube in ostanka pri sušenju.

    Določevanje vsebnosti vode.

    Določevanje pepela.

    Določevanje dušika.

    Priprava volumetričnih raztopin za:

  • nevtralizacijske titracije,

  • redoks titracije.

    		•

    Volumetrične metode

     

     

     

  • pripravi načrt za vsa določevanja vsebnosti z volumetričnimi metodami;

  • napiše reakcije in izračuna vsebnost oziroma koncentracijo;

    		•

  • izbere in pripravi opremo ter kemikalije;

  • pripravi raztopine z določeno koncentracijo;

  • izbere ustrezne indikatorje za določitev končne točke titracije;

  • standardizira raztopine za volumetrična določevanja;

  • izvede omenjene volumetrične titracije;

  • očisti in pomije laboratorijsko opremo ter pospravi delovno mesto;

  • ovrednoti rezultate glede na farmakopejske zahteve;

  • napiše poročila;

    		•

    Razvija osebno odgovornost za rezultate lastnega dela.

    Loči barvo indikatorja v končni točki titracije.

    Zna prikazati rezultate lastnega dela.

    Pridobi občutek zanesljivosti.

    Razvija ekološko zavest.

    Komleksometrične titracije.

    Obarjalne titracije.

    Titracije v nevodni sredini in potenciometrične titracije.

    Standardiziranje vseh omenjenih raztopin.

    Volumetrično določevanje vsebnosti določenih učinkovin in pomožnih snovi .

    Optične metode

     

     

     

  • pripravi načrt za določevanje lomnega količnika in sučnosti v skladu s farmakopejskimi predpisi;

    		•

  • izbere in pripravi aparaturo;

  • določi lomni količnik in sučnost;

  • očisti opremo in delovno mesto;

  • ovrednoti rezultate glede na farmakopejske zahteve,

  • napiše poročili;

    		•

    Razvija osebno odgovornost in zanesljivosti.

    Določevanje lomnega količnika

    Določevanje sučnosti

    Spektroskopske metode

     

     

     

  • pripravi načrt za spektroskopsko določevanje;

    		•

  • pripravi potrebne raztopine;

  • določi absorpcije pri različnih valovnih dolžinah;

  • izvede meritve;

  • izračuna koncentracijo v vzorcu;

  • pomije opremo in pospravi delovno mesto;

  • napiše poročilo;

    		•

    Spozna uporabnost spektroskopskih metod za kvalitativno in kvantitativno analizo.

    Razvija sposobnost za sprejemanje novih metod in postopkov v farmacevtski stroki.

    Ogled: laboratorijev za spektroskopijo.

    Delo:

  • spektroskopsko določevanje vitamina B12.

    		•

    Mikrobiološke in biološke metode

     

     

     

  • spozna biološke metode kontrole;

  • pozna mikrobiološke metode ugotavljanja sterilnosti farmacevtskih surovin in gotovih izdelkov;

  • pozna mikrobiološke metode določevanja vsebnosti antibiotikov;

    		•

  • izdela načrt za pripravo sterilne podlage in mikrobiološko določevanje vsebnosti antibiotikov v skladu s farmakopejskimi predpisi;

  • izbere in pripravi potrebno opremo in aparature;

  • pripravi predpisane snovi za sterilno podlago;

  • pripravi podlago in jo sterilizira;

  • kontrolira in zapisuje sterilizacijske pogoje;

  • pripravi potrebne razredčene raztopine;

  • določi vsebnost antibiotika;

  • očisti in pomije laboratorijsko opremo in aparature;

  • pospravi odpadne materiale v za to pripravljene posode;

  • ovrednoti rezultate glede na farmakopejske zahteve;

  • napiše poročili;

    		•

     Se zaveda pomembnosti mikrobioloških in bioloških kontrol za kakovost in učinek zdravil.

    Razvija sposobnost opazovanja in natančnost pri delu.

    Razvija pravilen odnos do laboratorijskih živali.

    Priprava sterilnega gojišča.

    Določevanje vsebnosti antibiotikov.

    Ogled laboratorijev za mikrobiološko in biološko kontrolo kakovosti zdravil, učinkovin.

    Kontrola embalažnih materialov

     

     

     

  • pozna dokumentacijo v proizvodnji: prejem, poraba in uničenje neuporabljenih ali poškodovanih embalažnih materialov;

  • obvlada zahteve za kakovost embalažnih materialov;

  • obvlada kontrolo tiskanih embalažnih materialov;

  • obvlada kontrolo stičnih (kontaktnih) embalažnih materialov.

    		•

  • pripravi vse korake za kontrolo embalažnih materialov in kontrole shranjevanja;

  • izbere opremo in aparature za kontrolo;

  • kontrolira barve in loči barvne odtenke;

  • kontrolira tekst na tiskanih embalažnih materialih;

  • preveri dimenzije, maso in druge fizikalne konstante embalažnih;

  • izvede kontrolo kapsul;

  • izvede kontrolo stekla za ampule;

  • kontrolira pogoje shranjevanja;

  • očisti opremo in pospravi delovno mesto;

  • ovrednoti kakovost embalažnih materialov glede na predpisane zahteve;

  • napiše poročila.

    		•

    Se zaveda pomembnosti natančnega pregleda tekstov in oznak na tiskanem embalažnem materialu.

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Razvija sposobnost iskanja napak na tiskani embalaži.

    Se zaveda lastne odgovornosti za kakovost zdravil .

    Dimenzije embalažnih materialov.

    Kontrola teksta in barv na tiskanih embalažnih materialih

    Kontrola kapsul.

    Določevanje hidrolitske skupine stekla.

    Kontrola pogojev shranjevanja (embalaže, učinkovin, bulk in gotovih zdravil).

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • s pregledom in ocenjevanjem delavniških dnevnikov ter

  • izdelkov (rezultati analiz) oziroma storitev z zagovorom.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

    Anorganske učinkovine

    		    

  • čistota učinkovin in pomožnih snovi;

    		•

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

    Somatologija

  • farmakopejske zahteve;

  • vpliv na organizem;

    		•

  • kvantitativno vrednotenje kemijskih reakcij;

    		•

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

    Matematika

  • enačbe kemijskih reakcij;

  • računanje mase, prostornine, mol;

    		•

  • kisline, baze, soli;

    		•

    Strojeslovje in regulacije

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

  • kisline, baze in soli kot surovine v proizvodnji zdravil;

  • varovanje človeka in okolja;

    		•

  • protolitske reakcije;

    		•

    Matematika

  • računanje koncentracije raztopin;

    		•

  • pufri;

    		•

    Strojeslovje in regulacije

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

  • pritolitske reakcije kislin, baz in soli;

  • raztopine;

  • varstvo pri delu in varovanje okolja;

    		•

  • anorganske učinkovine po skupinah periodnega sistema;

    		•

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

  • kemija anorganskih učinkovin;

  • topnost, adsorpcija;

  • stopnja čistote;

  • identifikacije;

  • določevanje vsebnosti;

    		•
     

    Somatologija

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

  • vpliv okolja na človeka;

  • procesi v organizmu;

  • vzdrževanje pH vrednosti telesnih tekočin;

  • pH vrednosti in pufri;

    		•
     

    Mikrobiologija

  • učinek na mikroorganizme;

    		•
     

    Farmacevtska tehnologija

  • zdravila, ki vsebujejo anorganske učinkovine;

  • tekoče zdravilne oblike;

  • anorganske pomožne snovi;

    		•

    Organske učinkovine

     

    		  
     

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

  • farmakopejski predpisi;

  • fizikalne lastnosti;

  • dokazne reakcije;

  • funkcionalne skupine;

    		•
     

    Farmacevtska tehnologija

  • stopnja čistote;

  • varovanje človeka in okolja;

  • shranjevanje;

    		•
     

    Mikrobiologija

  • tekoče in poltrdne zdravilne oblike;

  • sterilne zdravilne oblike;

  • delovanje na mikroorganizme;

    		•
     

    Somatologija

  • presnova in metabolizem;

    		•

    Sinteze organskih učinkovin

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

  • organske reakcije;

  • stopnja čistote;

  • dokazne reakcije;

  • določevanje vsebnosti;

  • varovanje človeka in okolja;

  • sinteza določenih učinkovin z enostavno kemijsko zgradbo;

  • kakovosti učinkovin in pomožnih snovi;

  • varovanje zdravja in okolja;

  • Zakon o zdravilih;

  • GMP in drugi predpisi;

    		•
     

    Mikrobiologija

  • patogene bakterije, glivice in paraziti;

  • virusi in kancerogeni;

    		•
     

    Farmacevtska tehnologija

  • oblikovanje zdravilnih oblik;

  • farmacevtsko – tehnološki postopki;

  • zdravilne oblike;

    		•
     

    Somatologija

  • principi zgradbe telesa, prebavil, dihal, živčni sistem, srce in ožilje;

    		•
     

    Mikrobiologija

  • osebna higiena in vzdrževanje higienskih pogojev;

    		•
     

    Matematika

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

  • računanje srednje vrednosti in odstopov,

    		•
     

    Sistemi kakovosti

  • zahteve za kakovost gotovih zdravil,

    		•

    Kontrolno analizne metode v farmaciji

    		    

  • statistične metode;

  • kakovost farmacevtskih surovin;

    		•

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

  • varovanje človeka in okolja;

  • skladiščenje,

  • dokumentacija;

    		•

  • vzorčenje;

    		•

    Matematika

  • metode vzorčenja;

    		•

  • organoleptične metode;

    		•

    Somatologija

    Farmacevtska tehnologija

  • čutila;

  • zdravilne oblike,

    		•

  • fizikalne konstante;

    		•

    Matematika

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

  • merjenje in tehtanje;

  • fizikalne veličine;

    		•

  • stopnja čistote;

    		•

    Farmacevtska tehnologija

  • zdravilne oblike;

  • zgradba telesa, metabolizem;

    		•

  • tehnološki mediji;

    		•

    Strojeslovje in regulacije

    Farmacevtska tehnologija

  • zdravilne oblike;

  • zahteve za proizvodnjo sterilnih pripravkov,

    		•

  • gravimetrične in volumetrične metode;

    		•

    Matematika

    Farmacevtska tehnologija

    Sistemi kakovosti

  • računanje koncentracij raztopin, mase, prostornine;

  • fizikalne veličine,

  • instrumentalno vodenje procesa,

    		•

  • mikrobiološke in biološke metode;

    		•

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

    Farmacevtska tehnologija

    Mikrobiologija

  • sterilne zdravilne oblike;

  • zahtevi za čiste prostore;

  • bakterije, glivice, paraziti;

  • mikrobiološke in biološke kontrole;

    		•