SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA NA PODROČJU STROJNIŠTVA

Izobraževalni program: ZLATAR

KATALOG ZNANJ

Predlog modela skupnega izvajanja izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe v strojništvu je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na 62. seji 17. 12. 2002.

1. Ime predmeta

OBLIKOVANJE

S predmetnimi področji:

2. Število ur

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Skupaj (ur)

Teorija (ur)

Vaje (ur)

1.

66

36

30

2.

99

39

60

3.

64

32

32

Skupaj

229

107

122

3. Usmerjevalni cilji

Vsebine poglavij obsegajo razumevanje likovne govorice po načelu podobnosti z risarsko obravnavo likovnih prvin. Dijaki pojmovno z risarsko govorico zaznavajo predmete in prostor. Razvijajo občutek opazovanja in razmišljanja tudi v smislu iskanja novih idej in načinov sporočanja. Dijaki se usposobijo za razumevanje likovne govorice in dojamejo zahtevnost poti od naročnika, ideje, likovnega snovanja do materializacije v končni izdelek. Razvijajo čut za uporabno, okrasno, simbolno v soodvisnosti uporabljenih materialov, stroškov in tehnoloških možnosti. Dijaki spoznajo tudi nujnost varovanja kulturne dediščine in nekatere konservatorske in restavratorske metode. Dijaki:

4. Operativni cilji

1. letnik

Vsebine in informativni cilji

Formativni cilji

Socializacijski cilji

Posebnosti v izvedbi

Likovne prvine:

  • točka, črta,
  • ploskev, volumen.

Dijaki znajo narisati ravne in krive linije ter jih deliti v določenih merskih razmerjih.

Znajo prikazati prvine v različnih projekcijah soodnosa in prostora.

Znajo prikazati pojem mreže na ploskvi in v prostoru.

Znajo narisati konstrukcije pravilnih in sestavljenih geometrijskih likov.

Dojemajo ploskev kot funkcijo volumna pravilnih geometrijskih teles in vrtenin.

Znajo narisati osnovna in sestavljena geometrijska telesa po načelu podobnosti.

Znajo prikazati svetlost in temnost površin, strukturo in teksturo materialov s primerno uporabo znanj likovnih prvin.

Znajo narisati poljubne predmete enostavnih in sestavljenih geometrijskih oblik.

Razvijajo možnost osebnega izražanja, likovni talent in veščine za lastno strokovno in likovno nadgradnjo.

Vaje:

risanje točk, črt, ploskev in teles.

Likovna teorija in praksa:

  • likovni elementi: točka, črta, svetlo, temno, barva, oblika, ploskev, prostor.

Znajo razbrati govorico črke v razumevanju optičnega elementa, kompozicijske in izrazne vrednosti in dekorativnega učinka.

Razumejo črto kot temelj vseh oblik likovnega izražanja.

Razumejo in znajo uporabiti razne oblike črt kot linije, konture in gibanja,

Zaznavajo vrednostni ključ kompozicije in ga znajo uporabiti.

Znajo ugotoviti in uporabiti vpliv smeri svetlobnih žarkov na videz plastičnosti predmetov.

Znajo razbrati barvni spekter in razumejo pomen primarnih in sekundarnih barv, čistosti in nasičenosti.

Razumejo in znajo uporabiti barvni kontrast.

Opazijo harmonijo barv in dojamejo odnos med obliko in barvo.

Razumejo barvno vibracijo.

Dojamejo obliko kot zunanji izraz notranje vsebine in različnost oblik.

Ločijo odnos oblika in vsebina (morfologija).

Znajo ugotoviti in uporabiti ploskev kot dvodimenzionalno prostorsko tvorbo.

Spoznajo ploskev v prostoru raznih oblik in nastankov.

Razumejo prostor s čutili, razumom in čustvi.

Razumejo prostorske ključe in projekcijska zaznavanja prostora.

Znajo ugotoviti prostor v posameznih likovnih zvrsteh.

Razvijajo možnost osebnega izražanja, zavedajo se oblik v prostoru in globinskega dojemanja odnosov, z opazovanjem razvijajo razumevanje naravnih, likovnih, estetskih in merskih zakonitosti.

Vaje:

risanje osnovnih likovnih elementov v različnih barvah in njihovih odtenkih.

Uvod v umetnostno zgodovino

Umetnost

Znajo opredeliti umetnost kot družben pojav, njeno posebno naravo in obliko družbene zavesti.

Znajo opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog in smer.

Razvijajo strokovnost, inovativnost in občutek za ustvarjalne prispevke preteklosti in s tem njihovo vrednotenje in varovanje.

 

Likovna umetnost

Znajo razvrstiti in opredeliti likovna področja ustvarjanja.

Razvijajo strokovnost in pripadnost poklicu.

 

Področja likovne umetnosti:

  • slikarstvo in grafika,
  • stensko slikarstvo in mozaik,
  • tabelno slikarstvo,
  • oljno slikarstvo,
  • slikana okna,
  • iluminacija,
  • risba in umetniška grafika.

Znajo opredeliti slikarstvo kot vrsto likovne umetnosti, pomen materiala, tehnik, vsebine in velikosti.

Znajo predstaviti izrazne in razvojne značilnosti ter naloge posameznih področij slikarstva.

Razvijajo strokovnost in pripadnost poklicu.

 

Kiparstvo:

  • obla plastika, relief in arhitekturna plastika,
  • naloge kiparstva.

Znajo predstaviti kiparstvo kot zvrst likovne umetnosti, ki se izraža z volumnom različnih materialov.

Znajo opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge.

Razvijajo strokovnost in pripadnost poklicu.

 

Arhitektura in urbanizem:

  • arhitekturni in urbanistični elementi,
  • pomen funkcije in vsebine v arhitekturi in urbanizmu,
  • pomen materialov, tehnik in oblik gradnje.

Znajo opredeliti arhitekturo kot likovno zvrst z značilno vsebino, funkcijo in estetiko.

Razumejo oblikovanje prostora in plašča.

Predstavijo prostor kot celoto v odnosu do arhitekture, kiparstva in naravnega okolja.

Razvijajo strokovnost in pripadnost poklicu.

 

2. letnik

Vsebine in informativni cilji

Formativni cilji

Socializacijski cilji

Posebnosti v izvedbi

Študije anorganskih in organskih oblik

Uporabijo znanja likovnih prvin in predstave likov in teles za študije oblik mineralnega izvora in rastlinstva po načelu podobnosti, improvizacije, simbolnosti in abstrakcije.

Z likovnim interpretiranjem razvijajo zlasti nekatere dejavnike učenja: opazovanje, logično mišljenje, možnost osebnega izražanja, raznovrstnost poti, načine gledanja na stvari in primerljivost

Vaje: risanje različnih oblik na osnovi poznavanja likovnih prvin in lastne predstave likov in teles.

Študije anatomskih oblik

Uporabijo znanja likovnih prvin pri predstavitvi anatomskih delov človeškega telesa (oko, uho, nos, usta, glava, dlani, stopala) ter jih interpretirajo po načelu podobnosti, simbolnosti in abstrakcije.

Z likovnim interpretiranjem razvijajo zlasti nekatere dejavnike učenja: opazovanje, logično mišljenje, možnost osebnega izražanja, raznovrstnost poti, načine gledanja na stvari in primerljivost

Vaje: risanje različnih oblik na osnovi poznavanja likovnih prvin in lastne predstave anatomskih delov človeškega telesa.

Likovne spremenljivke:

  • tekstura, število, gostota, smer, velikost, položaj, teža.

Znajo ugotoviti vrste tekstur (bleščeča, motna, faktura, struktura, patina, raster).

Razumejo in vidijo število likovnih enot v kompoziciji.

Spoznajo pomensko različnost števila v različnih kulturah.

Spoznajo vpliv gostote in vrste likovnih enot na ploskvi in v prostoru.

Prepoznajo smer kot orientacijsko in gibalno vrednost ter medsebojno odvisnost likovnih elementov.

Razumejo velikost likovne spremenljivke, določene s primerjanjem.

Znajo ugotoviti položaj likovnega elementa v kompozicijskem polju.

Prepoznajo likovno težo posameznih enot v kompoziciji glede na obliko, strnjenost elementov, svetlost, barvo, položaj enot v formatu, izločenost, velikost, smer, gostoto, teksturo in intervalnost.

Razvijajo čut za naravno ravnotežje, raznovrstnost, sporočilnost, estetiko, kompozicijo, merska razmerja, strukturo in teksturo.

Vaje: prepoznavanje likovnih spremenljivk.

Oblikovanje

Spoznajo človekovo željo po uporabnem in estetskem.

Razložijo in predstavijo zvrsti, tehnike in naloge oblikovanja različnih področij (grafično, industrijsko, modno oblikovanje).

Prepoznajo vlogo in pomen oblikovanja v človekovem bivalnem okolju.

Razvijajo ustvarjalno samozavest in dvigajo željo po lastni ustvarjalnosti in samodokazovanju.

 

Fotografija

Prepoznajo sporočilnost in nujnost fotografskega zapisa kot dokumenta, sporočila in umetniškega trenutka.

Ločijo različne tehnike in načine predstavitve.

Razvijajo strokovnost in ustvarjalnost.

 

Uporabna in umetna obrt

Ločijo domačo in umetno obrt.

Razporedijo posamezne izdelke v značilna področja umetne obrti.

Razložijo in predstavijo vrednote izdelkov domače in umetne obrti.

Razložijo pogojenost potreb materialov, delovnih sredstev in običajev pri nastanku izdelkov.

Razvijajo strokovnost in ustvarjalnost.

 

Pristop k likovnemu delu:

  • vsebinska in oblikovna analiza.

Ugotovijo motiv in ga znajo predstaviti.

Razložijo likovno vsebino umetnine.

Ugotovijo osnovne prvine likovnega izražanja (točka, črta, ploskev, volumen, barva, svetloba).

Ugotovijo vrsto kompozicije.

Razvijajo strokovnost in ustvarjalnost.

 

Zgodovinski slogi in smeri:

  • prazgodovina,
  • mezopotamska umetnost,
  • Egipt,
  • antika (grška, etrurska, rimska),
  • umetnost srednjega veka,
  • renesansa in manierizem,
  • barok in rokoko,
  • klasicizem,

Predstavijo in razložijo temeljne slogovne značilnosti umetniških del slikarstva, kiparstva in arhitekture v posameznih obdobjih.

Predstavijo in analizirajo ključne spomenike in vodilne umetnike ter opredelijo njihov pomen za umetniški in kulturni razvoj.

Predstavijo najpomembnejše slovenske spomenike v posameznih zgodovinskih obdobjih.

Usvojijo pregled umetnostnih slogov, vplive na njihov nastanek in razprostranjenost.

 
  • romantika,
  • impresionizem,
  • modernizem,
  • umetnost med obema vojnama,
  • umetnost po drugi svetovni vojni.

Razumejo pristop k oblikovanju uporabnih in simbolnih umetnostnih izdelkov iz kovin v različnih časovnih okvirih.

   

Varstvo kulturne dediščine:

  • dediščina,
  • restavriranje,
  • rekonstruiranje,
  • konzerviranje,
  • restavratorska metodologija.

Razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine.

Ločijo pojme: restavriranje, rekonstruiranje, konzerviranje.

Prepoznajo mesto zlatarja v restavratorski tehnologiji.

Razvijejo občutek za ustvarjalne prispevke preteklosti in s tem njihovo vrednotenje in varovanje.

 

3. letnik

Vsebine in informativni cilji

Formativni cilji

Socializacijski cilji

Posebnosti v izvedbi

Načela likovnega reda:

  • ritem, harmonija, kontrast, dominacija, enotnost, ravnovesje, proporc.

Prepoznajo vrste ritmov v likovni kompoziciji (percepcija, alternacija, variirana repeticija, gradacija, radiacija).

Razberejo harmonijo kot sožitje medsebojno odvisnih elementov.

Ločijo harmonijo od monotonije in simetrije.

Razumejo kontrast kot nasprotje med količinami istovrstnih ali različnih likovnih elementov in spremenljivk.

Prepoznajo dominacijo kot organizacijsko načelo v likovni kompoziciji, ki predstavlja prevladovanje, izstopanje likovnih elementov in spremenljivk.

Razumejo enotnost kot povezovalni pojem likovnih elementov in likovnih spremenljivk.

Razumejo razmerje med velikostmi delov neke celote.

Razvijajo likovno artikulacijo, kreativno- inventivni razvoj osebnosti in občutek sokreativnosti in nujnosti v delovni skupini.

Vaje:

risanje in oblikovanje različnih oblik s poudarkom na razvijanju likovne artikulacije in sokreativnosti.

Analiza likovnih elementov, spremenljivk in likovnega reda, preoblikovanje (redizajn)

Analizirajo navedene sestavine likovne kompozicije enostavnega izdelka (npr. modni dodatek) in podajo lasten predlog preoblikovanja.

Razvijajo občutek za estetiko in kritičnost pogleda na posamezne dosežke.

Vaje:

risanje in oblikovanje različnih oblik s poudarkom na razvijanju občutka za estetiko.

Proces likovnega ustvarjanja od naročnika do končnega izdelka, mesto in vloga zlatarja

Na primeru znanega naročnika poznajo postopke od zahtev, idejne zasnove z variantnimi rešitvami, načrti in izbrano tehnologijo do končnega izdelka.

Po gornjem načelu znajo izdelati vse faze do končnega izdelka za enostavnejši okrasni predmet uporabne ali simbolne funkcije.

Razvijajo strokovnost, inovativnost in pripadnost poklicu.

Vaje:

risanje in oblikovanje različnih oblik po lastnih zamislih.

5. Okvirni seznam literature in drugih virov

6. Obvezne oblike preverjanja in ocenjevanja

Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja ter sprotno ocenjevanje vaj.

7. Povezanost z drugimi predmeti

Znanje

Povezava s predmetom

Predmet

Znanje

Oblikovanje

Osnove tehnike

Tehnologija zlatarstva

Praktični pouk

Informatika, CAD.

Tehniško risanje.

Gradiva.

Ročne tehnike.

Industrijske tehnike.

Ročne tehnike.

Strojne tehnike.

Risanje

Osnove tehnike

Tehnologija zlatarstva

Praktični pouk

Informatika, CAD.

Tehniško risanje.

Ročne tehnike.

Industrijske tehnike.

Ročne tehnike.

Strojne tehnike.

Tehnična dokumentacija.

Umetnostna zgodovina

Osnove tehnike

Tehnologija zlatarstva

Informatika, CAD.

Gradiva.

Ročne tehnike.

Industrijske tehnike.

Restavratorstvo

Osnove tehnike

Tehnologija zlatarstva

Praktični pouk

Informatika, CAD.

Gradiva.

Ročne tehnike.

Ročne tehnike.