GLASBENI JEZIK IZBIRNI PREDMET

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

GIMNAZIJA

70 UR

Učni načrt za glasbeni jezik je bil sprejet na 28. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 13. 5. 1999.

1. GLASBENI JEZIK: 70 ur

2. SVETOVNA GLASBENA KULTURA: 70 ur

3. SLOVENSKA GLASBENA KULTURA: 70 ur 

Uvodna pojasnila

Omenjena zasnova ustreza možnostim, ki jih za izbirni predmet predvideva ta predmetnik splošne gimnazije in predmetnik klasične gimnazije.

VSEBINA

 I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

I. OPREDELITEV PREDMETA

Glasba kot izbirni predmet dijakom omogoča poglobljena znanja, ki jih potrebujejo za aktivnejše vključevanje v glasbeno življenje. Na tej stopnji razvoja iščejo mladostniki izkustva v glasbenem jeziku, njegovih izraznih prvinah, zapisih in oblikovanju. Zanimanje za glasbene dejavnosti se kažejo v oblikah skupinskega ali/in individualnega muziciranja, ustvarjalnosti in poslušanja glasbe. Dijaki potrebujejo temeljitejšo orientacijo v glasbenih stvaritvah, ki so nastale v zgodovinskem razvoju in posameznih slogovnih obdobjih, do današnjih dni. Izkušnje jim približajo vrednostni pojem glasbene klasike in njeno vsakokratno vpetost v različne čase in okolja, hkrati pa jim odkrivajo razsežnost glasbene sodobnosti. Interesi, če jih vodijo premišljeni, doživljajsko polni vzgojno-izobraževalni pristopi - postajajo vseživljenjski.

Predmet je zasnovan tako, da lahko v njem uspešno sodelujejo dijaki z različnimi glasbenimi sposobnostmi in znanji, uresničujejo višje kulturne potrebe, se oblikujejo v koncertno občinstvo in poustvarjalce v ljubiteljskih glasbenih sestavih. Glasba kot izbirni predmet zagotavlja dijakom bogatejše izkušnje in znanja, ki jih potrebujejo za dejavnejše vključevanje v glasbeno življenje, študij in poklice (vzgojitelji, učitelji, defektologi, specialni pedagogi), katerih sestavni del je tudi glasba.

1. GLASBENI JEZIK: 70 ur

Cilji in vsebine predmeta usmerjajo dijake prek dejavnosti v temeljno pismenost v glasbi, ki omogoča poglobljeno orientacijo v glasbeni literaturi in jih neposredno usposabljajo za dejavno uporabo glasbenih zapisov. To je še posebej pomembno za dijake, ki se bodo vključevali na visokošolski študij, katerega sestavni del predmetnika je glasba, in bodo po študiju opravljali poklic, v katerem bo imela glasba pomembno vlogo. 

1     CILJI PREDMETA

1.1  SPLOŠNI CILJI

Dijakinje in dijaki:

1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

Dijaki po izpeljanem programu:

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

V gimnazijah je glasbi kot obveznemu predmetu v prvem letniku namenjenih 52 in 18 ur (glej predmetnik). Obseg glasbe kot izbirnega predmeta je 70 ur v naslednjih letnikih.

Izvedba učnega načrta mora upoštevati dijakov razvoj, dejavnosti temeljnih področij glasbene kulture in višje kognitivne ter afektivne cilje.

Program zahteva od učitelja skrbno načrtovane in izpeljane ure, ki so po svoji strukturi kompozicije glasbenih dejavnosti z jasno zastavljenimi cilji. Spremenjena komunikacija v glasbenem jeziku in poudarjena ustvarjalnost sta dejavnika, ki dijakom poleg glasbenih izkušenj in znanj prinašata potrebno duševno sprostitev.

Učitelj oblikuje posamezne učne enote tako, da smiselno povezuje posamezne dejavnosti, ki jih nakazujejo uvodni operativni cilji, v zaokrožene vsebinske celote. Učni načrt nakazuje izhodišča za kreativno povezovanje ciljev, dejavnosti in vsebin.

IZVAJANJE GLASBE

Izbirni predmet glasbeni jezik poudarja izvajanje in ustvarjalnost. Poslušanje glasbe obe področji poglablja. Izvajanje glasbe vključuje petje in igranje na glasbila.

Petje

Petje je elementarni način človekovega individualnega in skupinskega glasbenega izražanja. V gimnaziji mora živeti ob ustrezni literaturi in načinu izvedbe. Pomembno je, da učitelj preprečuje nelagodnost, ki je značilna za to stopnjo mladostnikovega razvoja, ter spodbuja sproščenost in samozavest. V posameznih primerih je priporočljivo uvesti najprej manjšo pevsko skupino, preostali dijaki pa jo spremljajo z glasbili ali pozorno poslušajo ter vrednotijo. Zaposlitve jih postopno socializirajo in pripeljejo do tega, da se v skupino vključijo še sami.

Pesemsko literaturo je treba izbrati premišljeno. V ospredju niso samo analitične komponente učne ure, temveč tudi mladostnikovo zanimanje in njegove pevske zmožnosti. Besedila naj imajo umetniško ali sporočilno vrednost. Upoštevati moramo izvedbene sposobnosti dijakov. Vrednotimo vsakokratno izvedbo pesmi, se pravi, kako smo pesem doživeli in interpretirali.

Pesmi izvajamo po kombinirani metodi imitacije in dela z notnim zapisom. Ob tem obnovimo ali odkrivamo posamezne teoretične pojme in znanja v obsegu, potrebnem za splošno razgledanost v glasbi.

Vključujemo potrebne vaje za upevanje, ki širijo glasovni obseg in pripomorejo h kakovostnejši pevski izvedbi, posredno pa tudi k izboljšanju govora.

 Igranje na glasbila 

V pouk vključujemo inštrumente, ki so za posamezno skladbo ali spremljavo najustreznejši. V prvi vrsti so to Orffova in posamezna elektronska glasbila. Če so v razredu dijaki, ki igrajo tudi klasične inštrumente, jih vključimo v igro. Orffov instrumentarij ne zahteva posebnih predznanj in tehničnih in izvajalskih spretnosti. Z inštrumenti spremljamo predvsem petje, izvajamo pa tudi instrumentalne partiture.

Za igranje na inštrumente uporabljamo sprva ostinatno in bordunsko tehniko, saj je zaradi ponavljanja ritmičnega ali melodičnega vzorca preprosta in ne obremenjuje obvladovanja inštrumenta ali zapisa, v skupnem muziciranju pa zaradi komplementarnosti vzorcev in zvočne barvitosti učinkuje bogato. Tudi ob igranju se dijaki seznanjajo z notnimi zapisi in prvinami glasbenega jezika.

USTVARJALNOST

Ustvarjalnost je nepogrešljiva dejavnost sleherne umetnosti, v šolski praksi pa nepogrešljiva metoda učenja.

Dijakinje in dijaki:

S svojo ustvarjalnostjo poglabljajo in spoznavajo pomembnejše glasbeno-teoretične ter oblikovne pojme in zakonitosti. Predvsem pa sproščajo svoje glasbene zamisli ter se v skupnem oblikovanju in izvajanju socializirajo.

POSLUŠANJE GLASBE

Poslušanje glasbe poglablja sposobnost doživljajsko-analitične zaznave in vrednotenja. Doživljanje povečuje zbranost in pozornost. Učitelj doživljanje in spoznavanje glasbe intenzivira z različnimi spodbudami in oblikami motivacij.

Dijakinje in dijaki:

Delo je usmerjeno v ustvarjalnost in analizo doživetij in izrazno-oblikovnih prvin. Pri analizi se omejimo na temeljne podatke, ki poslušalcu pomagajo razumeti glasbeno delo (izrazne prvine, glasbena oblika, izvajalska sredstva, zasedba). Pri tem gre za poglobitev znanih pojmov. Posebno pozornost na tej stopnji posvečamo vrednotenju glasbenega dela, njegovi izvedbi ter glasbeni zaznavi in doživljanju. Dijake spodbujamo in vodimo v kritično razpravo, primerjavo, ocenjevanje in razumevanje umetniško vrednega.

Povzetek dosežkov

Sleherna enota skozi povezavo (kompozicijo) glasbenih dejavnosti odkriva dijakom temeljne izrazno-oblikovne značilnosti, izbrano glasbeno literaturo in njene ustvarjalce.

Izvedba podpira razvoj glasbenih spretnosti – psihomotorike in glasbenih sposobnosti, zlasti višjega reda. Mednje sodita posluh za sozvočja in sposobnost za estetsko oblikovanje. Višji kognitivni cilji z razvitostjo posluha (ritmični, melodični, harmonski) pripomorejo k specifičnemu glasbenemu mišljenju – glasbeni inteligenci.

Nove izkušnje se porajajo z vrednotenjem glasbe in zavedanjem le-te kot človekove kulturne potrebe v vseh obdobjih in okoljih.

Ob dejavnostih razširjamo spoznanja o povezavi glasbe z drugimi umetnostnimi zvrstmi, z znanostjo in sodobno glasbeno tehnologijo.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dejavnosti in vsebine glasbene umetnosti so povezane z:

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Oblike ocenjevanja znanja dijakov morajo biti v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju v gimnazijah. Učitelj preverja znanje dijakov (izvajanje) s preverjanjem posameznika v skupini. Preverjanje je kompleksno in sprotno, saj gre za učiteljevo opazovanje učenčevih dosežkov, ki se kažejo v njegovem odzivanju na dejavno poslušanje, zanimanje za posamezne dejavnosti in dejavno sodelovanje, sposobnost za komuniciranje in ustvarjalnost. Hkrati je treba preverjati elementarno razumevanje in uporabo glasbenega besedišča. Preverjanje in ocenjevanje znanja ima velik pomen. Preden učitelj znanje oceni, mora poznati taksonomijo vzgojno-izobraževalnih ciljev in metodologijo preverjanja znanja. Učitelj našteto preoblikuje v določeno šolsko oceno.

Oblike preverjanja in ocenjevanja, primerne za predmet glasba, so: nastop, seminarska naloga, študij primera, izdelek, ustno preverjanje, testi poslušanja glasbe, raziskovalna naloga. Ocenjevanje je pomembno še posebej za tiste dijake, ki bodo za izbirni predmet izbrali glasbeno umetnost. Ocenjevanje ne pomeni selektivnosti, ampak usmerjanje. Da bo preverjanje in ocenjevanje znanja kakovostno, mora učitelj upoštevati strokovna in didaktična znanja, različne načine, individualne posebnosti dijakov, doslednost, objektivnost, strpnost, načrtnost in javnost ocenjevanja.

Ker sta preverjanje in ocenjevanje zelo zahtevno delo, potrebuje učitelj veliko znanja ne le stroke, ampak tudi didaktike in psihologije. Ker vsebina in način preverjanja vplivata na to, kaj, koliko in kako se bodo učenci učili, moramo biti ob tem delu še posebej skrbni. Znanje ne sme biti vrednoteno le na ravni reprodukcije, ampak tudi razumevanja in uporabe. Učitelj s preverjanjem in ocenjevanjem pridobiva povratno informacijo o vrednotah in stališčih učencev (odnos do glasbe, spoštovanje različnosti) ter vpliva nanje.

Temeljni del ocene je sprejemanje in poznavanje glasbenih del.