LABORATORIJSKE VAJE BIOTEHNOLOGIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

210 UR

Učni načrt za laboratorijske vaje (biotehnologija in mikrobiologija) je bil sprejet na 43. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 31. 5. 2001.

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

1.2 Operativni cilji predmeta

2 Standardi znanj

KATALOG ZNANJ

III.  SPECIALNO - DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 


I. OPREDELITEV PREDMETA

1. Položaj predmeta v programu

Predmet laboratorijske vaje je oblikovan predvsem kot podpora izbirnemu strokovnemu predmetu - biotehnologija.

Predmet omogoča dijakom, da na temelju eksperimentalnega dela  in teoretičnega pouka odkrijejo bistvo obravnavane vsebine pri predmetu biotehnologija. Dijaki se naučijo uporabljati vire informacij in kritično vrednotiti podatke, dobljene na osnovi eksperimentalnega dela ali iz strokovne literature.

Ob koncu izobraževanja so dijaki sposobni uporabljati tudi zahtevnejšo laboratorijsko opremo, opazovati spremembe pri različnih reakcijah, izvajati meritve in jih zapisovati.  Naučijo se eksperimentalnih veščin, ki so pomembne za nadaljnji študij in za uporabo v praksi.  Pravilno znajo ravnati z odpadki in s tem varovati okolje.

Predmet laboratorijske vaje posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja in za delo v različnih laboratorijih.

2. Časovni  obseg:   70 ur v drugem, 70 ur v tretjem in 70 ur v četrtem letniku tehniške gimnazije biotehnološke usmeritve.

 

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

 

1.1 Splošni cilji predmeta

S premetom laboratorijske vaje želimo, da bi dijaki:

 

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. Cilji

Operativni cilji so opredeljeni za vsako poglavje oziroma učno snov.

 

2. Dejavnosti

Navajajo primere laboratorijskih vaj. Primere je mogoče nadomestiti z drugimi.

 

 3. Vsebine

Vsebine so navedene le v obliki poglavij in podpoglavij in niso natančno razčlenjene. Opredeljujejo jih cilji in pojmi.

 

4. Pojmi

Pojmi in cilji opredeljujejo vsebino premeta. Nekatere pojme so dijaki že usvojili pri biologiji, kemiji in fiziki in jih ponavljajo. Ker so ključnega pomena za izvedbo laboratorijskih vaj, so vključeni v predmetni katalog.


 

2. LETNIK

CILJI

DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

VSEBINE

POJMI

POVEZAVA Z VSEBINAMI PRI PREDMETU BIOTEHNOLOGIJA

Dijak

  • se nauči uporabljati osnovno opremo biotehnološkega laboratorija

  • načrtuje in izvede bitehnološki eksperiment,

  • uri  natančnost in točnost

  • pojasni na primeru razliko med natančnostjo, točnostjo, specifičnostjo in občutljivostjo eksperimentalne metode

  • izbere ustrezno metodo dela,

  • se nauči uporabljati delovne protokole

  • izdela pravila za ureditev laboratorijskega dnevnika

  • oblikuje skice, grafe …

  • zna izdelati poročilo o opravljenem delu

  • zna pravilno navajati uporabljene vire literature

     

    		•
  • določanje vsebnosti vitamina C v limoni

    		•
  • OSNOVE EKSPERIMENTALNEGA DELA V BIOTEHNOLOŠKEM LABORATORIJU

    		•
  • oprema biotehnološkega laboratorija

  • biotehnološki eksperiment

  • natančnost, točnost, specifičnost, občutljivost eksperimentalne metode

  • delovni protokoli

  • laboratorijski dnevnik

  • eksperimentalni podatki,

  • poročilo o opravljenem delu

    		•
  • PRIPRAVLJALNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI

    		•

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    POVEZAVA Z VSEBINAMI PRI PREDMETU BIOTEHNOLOGIJA
  • prepozna in oceni nevarnosti v biotehnološkem laboratoriju

  • uporabi znanja za ugotovitev nevarnosti

  • zna uporabiti splošno in posebno zaščitno opremo

  • zna ukrepati ob morebitni nesreči

  • zna uporabljati pripomočke za gašenje,

  • se zaveda moralne odgovornosti pri delu z živimi organizmi

  • obvlada aseptično delo

  • pozna postopke sterilizacije medija, bioreaktorja, opreme

     

    		•
  • priprava trajnega preparata

    		•
  • VARNOST V BIOTEHNOLOŠKEM LABORATORIJU

     

     

    		•
  • nevarnosti v biotehnološkem laboratoriju (aparati, kemikalije, mikroorganizmi …)

  • splošna in posebna zaščitna oprema,

  • aseptično delo v biotehnološkem laboratoriju

  • sterilizacija medija, bioreaktorja, opreme

     

    		•
  • PRIPRAVLJALNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI

    		•

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    POVEZAVA Z VSEBINAMI PRI PREDMETU BIOTEHNOLOGIJA
  • tehta  z različnimi vrstami tehtnic, ki se uprabljajo v biotehnološkem laboratoriju

  • se uri natančnosti in točnosti pri tehtanju

  • preveri topnost posameznih snovi

  • zna uporabljati tabele in grafe za topnost snovi

  • pozna načine priprave raztopin, ki jih potrebuje za poizkuse

  • izračuna deleže, koncentracije ali razmerja raztopin

  • pripravi raztopine

  • zna identificirati mikroorganizem (pripravi mikroskopski preparat, barva preparat, opazuje pod mikroskopom, določi velikost, obliko … celice, pripravi gojišče, obvladuje inokulacijo)

  • zna izolirati čisto kulturo

     

    		•
  • mikrobiološki razmaz

  • tehnika barvanja

  • določanje števila celic v bakterijski suspenziji

  • serijsko redčenje biokultur

    		•
  • OSNOVNE LABORATORIJSKE TEHNIKE V BIOTEHNOLOŠKEM LABORATORIJU

    		•
  • tehtanje

  • topnost snovi

  • priprava raztopin

  • mikropskopski preparati

  • gojišča

  • inokulacija

  • izolacija čiste kulture

    		•
  • PRIPRAVLJALNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI

    		•

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    POVEZAVA Z VSEBINAMI PRI PREDMETU BIOTEHNOLOGIJA
  • dobi kvalitativno in kvantitativno informacijo o bioprocesu

  • rezultate meritev uporablja za spremljanje bioprocesa

  • zna določiti optimalne razmere za potek bioprocesa

  • sklepa kako posamezni fizikalni dejavniki vplivajo na bioproces

  • z refraktometrom dololoči količino suhe snovi v bioproduktu
  • merjenje temperature bioprocesa (vpliv temperature na aerobno respiracijo pri kvasovkah)

  • določanje koncentracije etanola z ebulioskopom

  • dokaz hidrolize škroba z merjenjem viskoznosti raztopine

  • določanje suhe snovi dveh ali več substanc z Abbejevim refraktometrom.

  • tehnike za prikaz fizioloških lastnosti mikroorganizmov
  • OSNOVNE FIZIKALNE MERITVE, UPORABNE V BIOTEHNOLOŠKEM LABORATORIJU

     

     

     

     

     

     

    		•
  • temperatura

  • viskoznost snovi

  • tališče, vrelišče bioproduktov

  • refraktometer

    		•
  • SPREMLJANJE IN VODENJE BIOPROCESA V BIOREAKTORJU

    		•

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    POVEZAVA Z VSEBINAMI PRI PREDMETU BIOTEHNOLOGIJA
  • pri kvasovkah spremlja presnovo sladkorjev

  • ugotovi, da so monosaharidi in nekateri disaharidi reducenti

  • z metodo nevtralizacije ugotavlja kislost oziroma bazičnost medija

  • ugotovi, kako kislost oziroma bazičnost vpliva na delovanje encima
  • določanje koncentracije glukoze v substratu z Benedictovim reagentom (presnova sladkorjev pri kvasovkah)

  • industrijska uporaba encimov (vpliv kislosti oziroma bazičnosti medija na delovanje encimov)

  • določanje trdote vode

    		•
  • OSNOVNE KEMIJSKE METODE, UPORABNE V BIOTEHNOLOŠKEM LABORATORIJU

     

    		•
  • nevtralizacijske metode

  • oksido-redukcijske metode

  • kompleksometrične metode

    		•
  • SPREMLJANJE IN VODENJE PROCESA V BIOREAKTORJU

    		•

     

    3. LETNIK

    CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    POVEZAVA Z VSEBINAMI PRI PREDMETU BIOTEHNOLOGIJA
  • spremlja  encimsko dejavnost

  • ugotovi, da lahko z merjenjem absorbance spremljamo encimsko aktivnost

  • s pomočjo turbidimetra zmeri motnost vzorca

  • ugotovi, ali se  intenziteta prepuščene svetlobe spreminja v odvisnosti od koncentracije vzorca

  • meri pH medija in razloži, kako pH medija vpliva na  delovanje encimov, rezultate ponazori grafično

  • primerja različne načine določanja mikrobne biomase

     

    		•
  • merjenje absorbance kot merila encimske dejavnosti

  • določanje koncentracije mikroorganizmov kot mostnosti vzorca

  • vpliv pH medija na delovanje encimov

  • določanje mikrobne biomase (primerjava različnih načinov določanja, štetje na hemocitometru, merjenje motnosti, štetje kolonij na ploščah, določanje suhe snovi vzorcev z refraktometrom)

    		•
  • KEMIJSKE TEHNIKE, UPORABNE V BIOTEHNOLOŠKEM LABORATORIJU

     

    		•
  • spektrofotometrija

  • turbidimetrija

  • merjenje pH

     

    		•
  • SPREMLJANJE IN VODENJE PROCESA V BIOREAKTORJU

    		•

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    POVEZAVA Z VSEBINAMI PRI PREDMETU BIOTEHNOLOGIJA
  • se nauči ločevati in določevati biomolekule z različnimi separacijskimi metodami

  • se nauči izbrati pravilno separacijsko tehniko

  • zna izbrati pravilno tehniko za izolacijo biotehnološkega pridelka

     

    		•
  • aminokislinska analiza beljakovin s pomočjo kromatografije in elektroforeze

  • primerjava laktoproteinov kozjega in kravjega mleka z elektroforezo

  • ločevanje in identifikacija proteina s pomočjo elektroforeze

  • ločevanje biomase od tekoče (vodne) faze s filtracijo ali centrifugiranjem

  • ekstrakcija mikrobnega produkta s pomočjo organskega topila

  • destilacija etanola

    		•
  • SEPARACIJSKE TEHNIKE

     

     

     

     

    		•
  • kromatografija

  • elektroforeza

  • centrifugiranje

  • filtracija

  • ekstrakcija

  • destilacija

    		•
  • METODE IZOLACIJE BIOTEHNOLOŠKIH PRODUKTOV

    		•

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    POVEZAVA Z VSEBINAMI PRI PREDMETU BIOTEHNOLOG.
  • imobilizira delovne kulture in encime

  • pozna pomen imobilizacije

  • spremlja delovanje encima v odvisnosti od temperature, pH …

  • izvede imunske teste

  • izolira in analizira DNK

  • spremlja posledice mutacij

  • nauči se osnov eksperimentalnega dela z rastlinskimi in živalskimi tkivnimi kulturami

     

     

    		•
  • imobilizacija kvasovk v Ca-alginatu

  • uporaba laktaze za hidrolizo laktoze -imobilizacija encima

  • delovanje encima v odvisnosti od temperature, pH …

  • vpliv koncentracije encima in substrata na hidrolizo sladkorja

  • ugotavljanje prisotnosti protiteles IgA v slini (imunski test)

  • demonstracija imuno analize

  • izolacija in analiza DNK iz rastlinskega tkiva

  • izolacija plazmidne DNK iz bakterije E.coli

  • restrikcijska analiza DNK

  • indukcija mutacije kvasovk z UV  -svetlobo

  • protoplastiranje

  • vpliv delovanja rastlinskih hormonov

  • fuzija protoplastov

  • uporaba bakterije Agrobacterium pri genski transformaciji rastlin

  • izolacija fibroblastov iz svinjskih ledvic

    		•
  • OSNOVE BIOKEMIJSKIH IN MOLEKULARNO - BIOLOŠKIH TEHNIK, UPORABNIH V BIOTEHNOLOŠKEM LABORATORIJU

     

     

     

     

    		•
  • imobilizacija delovnih biokultur in encimov

  • kinetika encima

  • imunske reakcije

  • celični metabolizem

  • izolacija DNK

  • restrikcijska analiza DNK

  • indukcija mutacije

  • rastlinske tkivne kulture

  • živalske tkivne kulture

     

     

    		•
  • MOLEKULARNA BIOLOGIJA CELICE

    		•

     

    4. LETNIK

    CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    POVEZAVA Z VSEBINAMI PRI PREDMETU BIOTEHNOLOGIJA
  • pripravi delovno biokulturo

  • pripravi substrat

  • pripravi bioreaktor

  • samostojno vodi bioproces

  • spremlja potek bioprocesa

  • meri porabo substrata, priraščanje biomase, tvorbo produkta, tvorbo stranskih produktov

  • regulira bioprocesne parametre na osnovi dobljenih rezultatov

  • izolira produkt

     

    		•
  • postavitev laboratorijskega bioprocesa z vsemi ključnimi fazami dela

    		•
  • OSNOVE BIOPROCESNE TEHNIKE

    		•
  • delovna biokultura

  • substrat

  • bioreaktor

  • bioreaktorska tehnika

  • zagon bioproces

  • vodenje bioprocesa

  • izolacija produkta

    		•
  • SPREMLJANJE IN VODENJE PROCESA V BIOREAKTORJU

    		•

     

    CILJI

    DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    POVEZAVA Z VSEBINAMI PRI PREDMETU BIOTEHNOLOGIJA
  • izvede različne primere laboratorijskih bioprocesov

  • uporabi različne biokulture (bakterije, kvasovke, glive, tkivne kulture)

  • izbere pravilni način kultivacije (v ali na tekočem substratu, v ali na čvrstem substratu)

  • izbere  anaerobno ali aerobno kultivacijo glede na vrsto bioprocesa

     

     

    		•
  • submerzna aerobna kultivacija kvasovk v laboratorijskem bioreaktorju s prezračevanjem

  • submerzna anaerobna kultivacija kvasovk na ranvnem substratu (npr. alkoholno vrenje mošta ali jabolčnika)

  • oksidacija etanola v ocetno kislino z ocetnokislinskimi bakterijami (npr. proizvodnja vinskega kisa)

  • submerzna in emerzna kultivacija glive Aspergillus niger   - proizvodnja citronske kisline

  • mlečnokislinska fermentacija: izdelava jogurta, priprava kislega zelja

  • mikrobna razgraditev celuloznih odpadkov na Petrijevih ploščah

  • razgraditev encimov laktoze v mleku z imobiliziranim encimom

  • laboratorijska kultivacija tkivnih biokultur
  • SPREMLJANJE IN VODENJE LABORATORIJSKIH BIOPROCESOV

    		•
  • proizvodnja kvasne biomase

  • uporaba sestavljenega gojišča

  • anaerobna kultivacija kvasovk

  • aerobni proces

  • emerzna kultivacija gliv (na površini tekočega gojišča)

  • mlečnokislinska fermentacija

  • razgraditev odpadkov

  • razgraditev encimov

  • kultivacija rastlinskih tkivnih kultur

    		•
  • KONKRETNI PRIMERI BIOTEHNOLOŠKIH PROCESOV

    		•

     

    2 Standardi znanj 

    Standardi znanj ob zaključku šolanja so opredeljeni s pojmi, ki naj bi jih dijaki ob zaključku šolanja poznali, razumeli in znali uporabljati. S pojmi so opredeljena tudi znanja, ki jih dijaki usvojijo s praktičnim delom.

    VSEBINE

    POJMI

    Osnove eksperimentalnega dela v biotehnološkem laboratoriju

    uporaba opreme biotehnološkega laboratorija,

    natančnost, točnost,

    poročila o opravljenem delu

    Varnost v biotehnološkem laboratoriju

    uporaba splošne in posebne zaščitne opreme,

    aseptično delo,

    sterilizacija medija, bioreaktorja, opreme

    Osnove laboratorijske tehnike v biotehnološkem laboratoriju

    tehtanje,

    priprava raztopin,

    priprava preparatov,

    inokulacija,

    izolacija čiste kulture

    Osnovne fizikalne meritve, uporabne v biotehnološkem laboratoriju

    merjenje viskoznosti snovi,

    uporaba refraktometra

    Osnovne kemijske metode, uporabne v biotehnološkem laboratoriju

    nevtralizacijska analiza,

    oksido - redukcijska analiza,

    komplekometrična analiza

    Kemijske tehnike, uporabne v biotehnološkem laboratoriju

    spektrofotometrija,

    turbidimetrija,

    merjenje pH

    Separacijske metode

    izbira pravilne separacijske tehnike, glede na vzorec, uporaba separacijskih metod

    Osnove biokemijskih in molekularno-bioloških tehnik, uporabnih v biotehnološkem laboratoriju

    imobilizacija,

    spremljanje delovanja encima,

    izvedba imunskih testov,

    izolacija in analiza DNK,

    delo s kulturami rastlinskih in živalskih tkiv

    Osnove bioprocesne tehnike

    postavitev laboratorijskega bioprocesa

    Spremljanje in vodenje laboratorijskih bioprocesov

    izvedba različnih laboratorijskih bioprocesov, uporaba različnih biokultur

     


    KATALOG ZNANJ

    VSEBINE

    ZNANJA

    2. LETNIK

    Dijak

    Osnove eksperimentalnega dela v bioteh -nološkem laboratoriju

    - zna uporabljati osnovno opremo biotehnološkega laboratorija

    - načrtuje in izvede biotehnološki eksperiment

    - pojasni ob primeru razliko med natančnostjo, točnostjo, specifičnostjo in občutljivostjo

    - uporablja delovne protokole

    - izbere ustrezno metodo dela

    - zna urediti laboratorijski dnevnik

    - oblikuje skice, grafe ...

    - izdela poročilo o opravljenem delu

    - pravilno navaja uporabljene vire literature

    Varnost v biotehnološkem laboratoriju

    - prepozna in oceni nevarnosti v biotehnološkem laboratoriju

    - uporabi znanja za kontrolo nevarnosti

    - zna uporabljati splošno in posebno zaščitno opremo,

    - zna uporabljati pripomočke za gašenje

    - dela aseptično

    -     zna sterilizirati medij, bioreaktor in opremo

    Osnove laboratorijske tehnike v bioteh-nološkem laboratoriju

    - zna tehtati z  različnimi vrstami tehtnic, ki se uporabljajo v biotehnološkem laboratoriju

    - zna natančno in  točno delati

    - zna preveriti topnost posameznih snovi

    - uporablja tabele in grafe za topnost snovi

    - pripravlja raztopine, ki jih potrebuje za poizkuse

    - izračuna deleže, koncentracije ali razmerja raztopin

    - zna identificirati mikroorganizme

    - zna izolirati čisto kulturo

     

    Osnovne fizikalne meritve, uporabne v biotehnološkem laboratoriju

    - določi optimalne pogoje za potek bioprocesa

    - sklepa, kako posamezni fizikalni dejavniki vplivajo na bioproces

    - uporablja refraktometer za določanje količine suhe snovi v bioproduktu

    Osnovne kemijske metode, uporabne v biotehnološkem laboratoriju

    - uporablja nevtralizacijske metode

    - uporablja oksido-redukcijske metode

    - določa trdoto vode

     

     

    3. LETNIK

    Dijak

    Kemijske tehnike, uporabne v biotehnološkem laboratoriju

    - spremlja aktivnost encimov

    - meri absorbanco

    - uporablja turbidimeter

    - meri pH

    - zna določati mikrobno biomaso na različne načine (štetje na hemocitometru, merjenje motnosti, štetje kolonij na ploščah, določanje suhe snovi vzorcev z refraktometrom)

    Separacijske metode

    - zna ločevati in določevati biomolekule po različnih separacijskih metodah (kromatografija, elektroforeza, centrifugiranje, filtracija, ekstrakcija, destilacija)

    - izbere pravilno separacijsko tehniko za izolacijo biotehnološkega produkta

    Osnove biokemijskih in molekularno-bioloških tehnik, uporabnih v biotehnološkem laboratoriju

    - zna imobilizirati delovne kulture in encime

    - spremlja delovanje encima upoštevaje temeraturo, pH ...

    - izvede imunske teste

    - izolira in analizira DNK

    - spremlja posledice mutacij

    - dela s kulturami rastlinskih in živalskih tkiv

    4. LETNIK

    Dijak

    Osnove bioprocesne tehnike

    - pripravi delovno biokulturo

    - pripravi substrat

    - pripravi bioreaktor

    - samostojno vodi bioproces

    - spremlja potek bioprocesa

    - meri porabo substrata, priraščanje biomase, tvorbo produkta, tvorbo stranskih produktov

    - regulira bioprocesne parametre na osnovi dobljenih rezultatov

    - zna izolirati produkt

    Spremljanje in vodenje laboratorijskih bioprocesov

    - izvede različne primere laboratorijskih bioprocesov (submerzna aerobna kultivacija, submerzna anaerobna kultivacija, aerobni proces, emerzna kultivacija, mlečnokislinska fermentacija, razgraditev odpadkov, razgraditev encimov, kultivacija rastlinskih tkivnih kultur)

    - uporablja različne biokulture (bakterije, kvasovke, glive, tkivne kulture)

    - izbere pravilni način kultivacije

    - izbere anaerobno ali aerobno kultivacijo glede na vrsto bioprocesa

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Učni načrt pri predmetu laboratorijske vaje temelji na  poglabljanju znanj, ki jih dijaki pridobijo pri predmetu biotehnologija, tako da se teoretične osnove prepletajo z eksperimentalnim delom. To daje dijakom možnost, da aktivno pridobivajo znanje in izbirajo najustreznejše rešitve.

    Pri posredovanju pojmov izhajamo iz znanja, ki so ga dijaki pridobili pri kemiji in biologiji. Pred začetkom obravnavanega sklopa naj dijaki ponovijo temeljne pojme kemije in biologije. Ker se pojmi velikokrat dopolnjujejo, navajamo dijake na samostojno iskanje lastnosti pojmov na podlagi eksperimentalnega dela in iz strokovne literature. Z eksperimentalnim delom bodo dijaki preučevali lastnosti snovi, pridobivali podatke, jih urejali, ugotavljali zakonitosti. Pomembno je, da učitelj skupaj z dijaki načrtuje izvedbe eksperimentov, tako da je dijak v središču procesa izobraževanja.

    Učno snov predstavimo dijakom problemsko. Pojme razvijamo na temelju primerov, to pa pomeni, da je treba opravljati eksperimente vedno primerjalno. Takšna zasnova podpira višje spoznavne cilje: opazovanje in zapisovanje opažanj, iskanje medsebojne odvisnosti pojavov, oblikovanje sklepov, njihovo posploševanje in povezovanje s teoretično razlago. Naloga učitelja je tudi usmeriti dijake k informacijskim virom, jih voditi pri iskanju podatkov in kritičnem vrednotenju le-teh.

    Pri izbiranju eksperimentov oziroma primerov vaj za pojme postopno prehajamo od preprostih k vedno zahtevnejšim.

    V predmetnem katalogu je navedena je povezava z vsebinami pri predmetu biotehnologija.

    Vsebine predmeta laboratorijske vaje se povezujejo s predmeti:

    -         kemija,

    -         biologija,

    -         mikrobiologija,

    -         kmetijstvo,

    -         fizika, 

    -         računalništvo.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    1. Globalni cilji in struktura preverjanja in ocenjevanja

    Preverjanje znanja zadeva:

    A) znanje in razumevanje

    B) zajemanje in obdelavo podatkov

    C) eksperimentalne veščine

     

    A)  Znanje in razumevanje

    Dijaki naj znajo in razumejo

    -         tehnike laboratorijskega dela s pripomočki in aparaturami,

    -         zakonitosti, dejstva, definicije, pojme in teorije,

    -         varnostne  ukrepe pri delu v laboratoriju,

    -         načine ravnanja z biotehnološkimi odpadki.

     

    B)  Zajemanje in obdelava

    Dijaki naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (opisno, shematično, grafično, numerično)

    -         poiskati, zbrati, urediti in predstaviti informacije iz različnih virov,

    -         smiselno uporabiti podatke,

    -         smiselno razložiti dogajanja v biotehološkem procesu,

    -         postavljati napovedi in hipoteze,

    -         uporabiti znanje v novih primerih, zastaviti nove probleme, kritično analizirati.

     

    C)  Eksperimentalne veščine

    Dijaki naj zanjo

    -         načrtovati poizkuse, ovrednotiti metode ter predlagati možne izboljšave,

    -         spremljati, opazovati, zapisovati ugotovitve in merjenja,

    -         razložiti in ovrednotiti eksperimentalna opazovanja in podatke ter jih interpretirati,

    -         uporabljati tehnike laboratorijskega dela ter pripomočke in aparature.

     

     

    2. Kriteriji za ocenjevanje eksperimentalnega dela

    -         odnos do dela,

    -         sposobnost za načrtovanje,

    -         sposobnost za opazovanje,

    -         sposobnost za interpretacijo.

     

    3. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja

    -         ustno preverjanje (ustni zagovor vaj)

    -         pisno preverjanje:       NE

    -         ocenjevanje dela in izdelkov (ocena poročil vseh opravljenih vaj): enkrat v ocenjevalnem obdobju.