MATERIALI – LESARSKI MODUL 

PREDMETNI KATALOG - UČNI NAČRT

 

TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

210 ur

Učni načrt je bil sprejet na 37. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 6. 7. 2000.

 

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1. Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

2. Standardi znanj

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

IV. MEDPREDMETNE POVEZAVE

V. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

VI. KATALOGI ZNANJ

VII. LITERATURA

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

 

1. Obseg predmeta: 210 ur 

3. letnik 105 ur

4. letnik 105 ur

 

2. Opredelitev predmeta 

Predmet MATERIALI-LESARSKI MODUL je namenjen predvsem dijakom, ki se odločajo za univerzitetni študij lesarstva. Zasnovan je naravoslovno in ga didaktično dopolnjujeta tehnološko zasnovana predmeta lesarstvo in laboratorijske vaje. Dijaki se seznanijo z nastankom in zgradbo lesa na makroskopskem, mikroskopskem in submikroskopskem nivoju in z lesnimi lastnostmi. Dijaki spoznajo les kot rasel, nehomogen, anizotropen, higroskopen in viskoelastičen material. Naučijo se povezovati zgradbo lesa z njegovimi lastnostmi ter posebnostmi njegove predelave in obdelave. Dijaki spoznajo prednosti lesa kot ekološkega materiala in njegov izstopajoči pomen za gozdnato Slovenijo.

 

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ 

1. Cilji predmeta

 

1.1 Splošni cilji predmeta

Dijaki :

 

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

 

2. letnik – LES KOT MATERIAL 1 (105 ur)

1. GOZD – funkcija gozda, večnamensko trajnostno gospodarjanje z gozdom (25 ur)

Dijak:
- definira pojem gozda kot življenjske združbe rastlin in živali z ustrezno klimo, tlemi in fiziognomijo;
- zna na primeru gozda razložiti pojme ekosistem, biotop, biocenoza in biom.

Dijak:
- loči in opiše poglavitne lastnosti borealnih gozdov, listopadnih gozdov zmernega pasu, gozdov iglavcev zmernega pasu, mešanih gozdov, vednozelenih gozdov listavcev zmernega pasu, vednozelenih in listopadnih tropskih gozdov.

Dijak:
-  opiše poglavitne gozdne tipe v Sloveniji.

Dijak:
- loči pojem proizvodnje (produkcija) od proizvodnosti (produktivnosti);
- opiše primarno in sekundarno produkcijo na primeru hrastovo-gabrovega gozda.

Dijak:
-  razloži pojem sestoj in njegov nastanek, drevesno sestavo in način mešanja.

Dijak:
-  spozna razvojno pot od gozda do zrelega sestoja (dolgoročni gozdno-gojitveni cilji);
-  našteje in opiše razvojne faze gozda: gošča, letvenjak, drogovnjak, debeljak.

Dijak:
-  razume zgradbo in razvoj pragozda, golosečnjo, zastorno, skupinsko, postopno, prebiralno in panjevsko gospodarjenje.

Dijak:
-  se seznani z dendrološkimi značilnostmi najpomembnejših drevesnih oziroma lesnih vrst.

Dijak:
-  razume pojma negativna in pozitivna izbira (selekcija); našteje načine nege gozda v posameznih fazah razvoja.

Dijak:
- pozna funkcije gozda in njihov pomen.

Dijak:
-  našteje učinke zračne polucije drugih polucij ter mehanskih poškodovanj.

Dijak:
- opiše načela trajnostnega večnameskega gospodarjenja z gozdom in pomen potrjevanja (certificiranja - shema PEFC).

 

2.      DREVO (10 ur)

Dijak:
-  razloži razliko med zeliko in lesno rastlino;
-  pozna vlogo in način delovanja kambija.

Dijak:
-  našteje poglavitne značilnosti drevesa (lesna trajnica z izrazitim deblom)
-  loči drevo od grma.

Dijak:
-  opiše pojme tvorno tkivo, primarna in sekundarna rast, letna prirastna plast, branika, letnica, ojedritev;
-  zna določiti starost drevesa  s štetjem letnic in ve, kaj je dendrokronologija.

Dijak:
-  opiše blagodejni učinek drevesa na okolje.

 

3.      LES (30 ur)

Dijak:
-  definira les kot sekundarni ksilem (produkt delitvene aktivnosti kambija navznoter)
-  ve, kaj je ličje, skorja in lubje.

Dijak:
-  našteje tkiva in njihove funkcije, ki sestavljajo les (mehansko, prevajalno in založno tkivo).

Dijak:
- se seznani z zgradbo lesa na različnih nivojih.

Dijak:
- našteje dejavnike lesne variabilnosti: klima, rastišče, mladostni, zreli in starostni les, reakcijski les, grče, ojedritev…

Dijak:

- kratko opiše lastnosti lesa (rasel, obnovljiv polimerni kompozit, anizotropnost, higroskopnost, viskoelatičnost, biološka razgradljivost).

 

4.      LESNA GOSTOTA (5 ur)

Dijak:
- problematika lesne gostote zaradi poroznosti in higroskopnosti.
- definira pojme.

Dijak:
- opiše postopek merjenja gostote (glej predmet laboratorijske vaje)

Dijak:
- pozna vpliv vlage, zgradbe in ojedritve na gostoto.

 

5.      VODA V LESU: HIGROSKOPNOST LESA, KRČENJE IN NABREKANJE (25 ur)

Dijak:
-  Definira lesno vlažnost in način njenega določanja (po definiciji in električno) (glej predmet laboratorijske vaje)

Dijak:
- pozna vlažnost svežega lesa in značilno razporeditev vlažnosti po prerezu pri najpomembnejših drevesnih vrstah.

Dijak:
- definira pojma vezane (higroskopske) in proste (kapilarne) vode.

Dijak:
- definira TNCS na primeru krčenja in nabrekanja lesa.

Dijak:

- definira ravnovesno vlažnost in opiše njen pomen za rabo lesa in lesnih izdelkov.

Dijak:
-  opiše postopek meritve in izračuna skrčka in nabreka lesa (glej predmet laboratorijske vaje)
-  ve, zakaj se vrednosti za krčenje in nabrekanje za isto spremembo vlažnosti razlikujejo.

Dijak:
-  razloži pomen anizotropne zgradbe lesa in ekstraktivov za krčenje in nabrekanje lesa.

Dijak:
-  našteje nekaj načinov dimenzijske stabilizacije (princip vezanega lesa, polimerni les, površinska obdelava).

Dijak:
-  opiše pomen lesne vlažnosti za razvoj gliv in bakterij;
-  pozna pojem varovalne vlažnosti.

6.      MEHANSKE LASTNOSTI (10 ur)

Dijak:
-  poda definicije naštetih pojmov.

Dijak:
- opiše način določanja posameznih trdnosti;

- pozna pomen anizotropije za mehanske poskuse.

Dijak:
- definira pojma in način testiranja

Dijak:
-  definira lastnost elastičnosti (prožnosti);
-  opiše elastičnostni modul kot mero za togost

Dijak:
- definira trdoto in opiše način določanja trdote lesa.

Dijak:

-  pozna poglavitne dejavnike (vlaga, gostota, zgradba, temperatura, trajanje obremenitve, napake v lesu, rast, anizotropija).

 

4. letnik – LES KOT MATERIAL (105 ur)

1. ZGODOVINA RABE LESA (5 ur)

Dijak:
- opiše rabo lesa skozi zgodovino.

2. IZBRANA POGLAVJA IZ BIOLOGIJE LESA (20 ur)

Dijak:
- skicira evolucijo in njene mejnike v razvoju lesnih rastlin.

Dijak:
- opiše zgradbo kambija, vrste delitev in nastanek olesenele celične stene.

Dijak:
- opiše višinsko in debelinsko rast drevesa in dejavnike, ki vplivajo na obliko debla.

Dijak:
-  pozna vlogo reakcijskega lesa kot aktivnega usmerjevalnega tkiva;
-  pozna anatomske posebnosti in njihov vpliv na obdelavo, predelavo in rabo lesa.

Dijak:
-  opiše nastanek napetosti in značilne učinke njihovega sproščanja (veženje, srčne razpoke).

Dijak:
-  opiše proces ojedritve kot vrojen pojav in njen pomen;
-   ve, kaj je jedrovina in kaj črnjava.

Dijak:
-  loči jedrovino od diskoloriranega lesa;

-  opiše nastanek diskoloriranega lesa na primeru rdečega srca bukve.

Dijak:
- našteje primere bele in rjave trohnobe.

Dijak:
- našteje primere.

 

3. IZBRANA POGLAVJA IZ LESNE FIZIKE (20 ur)


Gostota celične stene in gostota lesa kot porozne snovi

Dijak:
-  loči gostoto celične stene oziroma gostoto lesne substance od gostote masivnega lesa kot porozne snovi.

Dijak:
-  opiše oba procesa;
-  poveže transport vezane vode z difuzijo in transport proste vode s kapilarnostjo.

Dijak:
- pozna vpliv gostote, ojedritve, permeabilnosti in ojedrtitve na sušenje;
- skuša napovedati značilnosti sušenja posameznih drevesnih vrst

Dijak:
-  opiše zvezo med električno upornostjo in vlažnostjo in pozna princip upornostnega merilnika lesne vlažnosti (glej predmet laboratorijske vaje).

Dijak:
- opiše pojme in pojasni rabo lesa v dvoranah in za glasbene inštrumente.

Dijak:
- pozna definicije in pomen lastnosti za rabo lesa.

 

4. IZBRANA POGLAVJA IZ LESNE MEHANIKE (10 ur)

Dijak:
- skicira obremenitveno/napetostno-deformacijski diagram (glej predmet laboratorijske vaje);
- pojasni pojem elastičnostnega modula, meje proporcionalnosti in posebnosti mehanskega obnašanja lesa.

Dijak:
- opiše lezenje in popuščanje napetosti in njun praktični pomen;

- skicira reološki model lesa.

Dijak:
- definira natezno, tlačno, upogibno in strižno trdnost (demonstracija, glej predmet laboratorijske vaje);

- pozna pomen anizotropije za trdnost in primerja les z izotropnimi materiali.

Dijak:
-  opiše mehanizem delovanja vlage na mehanske lastnosti.

 

5. KVALITETA LESA (15 ur)

Dijak:
- našteje dekorativne, mehanske in biološke dejavnike kvalitete lesa in jih ilustrira s posameznimi primeri (tekstura, rast, grče, obarvanost).

 

6. OPIS GLAVNIH KOMERCIALNIH VRST LESOV (25 ur)

Dijak:
-  pozna glavne komercialne lesove (tudi tropske) in njihove značilnosti.

7.      ZVEZA MED ZGRADBO, LASTNOSTMI IN RABO LESA (5 ur)

Dijak:
- opiše bistvene lastnosti lesa za posamezne rabe;
-  zna navesti najprimernejše lesove za posamezne rabe.

8.      LESNA TVORIVA- SISTEMATIKA (5 ur)

Dijak:
- opiše posamezna lesna tvoriva glede na stopnjo in način disintegracije in ponovne sestave. 

 

2. Standardi znanja 

Učni načrt predmeta materiali – modul lesarstva omogoča pridobitev temeljnega znanja o zgradbi in lastnostih lesa kot podlaga za razumevanje pridelave, predelave, obdelave in rabe lesa. Za tiste, ki predmeta ne bodo izbrali za maturo, veljajo naslednji standardi:

 

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Učitelj naj oblikuje teme za seminarske in druge naloge glede na obravnavano snov, cilje in interese dijakov. S tem bodo dijaki povezali teoretično in praktično znanje, uporabljali ustrezno strokovno literaturo, poglabljali znanje o lesu in drugih materialih ter razvijali ustvarjalen odnos do dela.

Pouk naj bo nazoren, zato naj učitelj poleg table uporablja moderno didaktično tehniko. Na voljo naj bodo zbirke anatomskih preparatov, zbirka lesov in tvoriv, bioloških poškodovanj in sheme tehnološki procesov obdelave in predelave lesa.

Učitelj mora spremljati razvoj znanosti in stroke in nove izsledke sproti vnašati v učne vsebine.

 

IV. MEDPREDMETNE POVEZAVE 

Pri predmetu materiali – lesarski modul je pomembna povezava z drugimi predmeti, zlasti s lesarstvom, laboratorijskimi vajami, kemijo, biologijo, fiziko. Učitelj mora upoštevati zvezo med posameznimi poglavji različnih predmetov in tako zagotoviti sistematičnost in celostnost pouka.

 

V. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

V vsakem ocenjevalnem obdobju naj bo obvezno ustno preverjanje in pisno preverjanje v obliki kontrolne naloge. Ustno preverjanje naj bo sprotno. Pri ustnem ocenjevanju, ki je analitično, merimo znanje: z delnim notranjim preverjanjem sprotno in z občasnim preverjanjem zaključenih vsebin.

 

VI. KATALOGI ZNANJ

Katalogi znanj sledijo vsebinam pri posameznih poglavjih.

 

VII. LITERATURA

Literatura za dijake:

Torelli, N. 1991. Makroskopska in mikroskopska identifikacija lesa (ključi). Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana.

Torelli, N. 1990. Les in skorja (slovar strokovnih izrazov). Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana.

Torelli, N. 1989. Zgradba in lastnosti lesa (za interno uporabo). Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, Ljubljana. 

Resnik, J. 1989. Lepila in lepljenje lesa. Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, Ljubljana.

Kotnik, D. 1990. Površinska obdelava v izdelavi pohištva. Lesarska založba, ljubljana.

Grum, J., Ferlan., D. 1995. Gradiva. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

Članki v reviji Les.

 

Literatura za izvajalce

Literatura, ki jo priporočamo izvajalcem za izvedbo učnega načrta, je navedena v virih, ki so bili uporabljeni za izdelavo učnega načrta.

 

Viri

Bodig, J. & Jaine, B. A. 1982. Mechanics of wood and wood composites. Van Nostrand Reinhold, New York.

Booshard, H. H. 1984. Holzkunde. 3. Del; Aspekte der Holzbearbeitung und Holzwertung. 2. Izd. Birkhauser Verlag, Basel, Boston, Stuttgart.

Dinwoodie, J. M. 1994. Timber. V: Contruction materials – their nature and behaviour /izd. Ilston, J. M.). E. &F. N. Spon, London, Glasgow, New York, Melbourne, Madras, str. 409 – 508.

Nimz, P. 1993. Physik des Holzes und der Holzwerkstoffe. DRW – Verlag Wein brenner GmBH & Co., Leinfelden – Echterdingen.

Tsoumis, G. 1991. Science and technology of wood: Structure, properties, utilization. Van Nostrand Reinhold, New York.

Wesche, K. 1988. Baustoffe fur tragende Bauteile. 4. Del: Holz, Kunststoffe. Bauverlag GmbH, Wiesbaden, Berlin.

Wilson, K. / White, D. J. B. 1986. The anatony of wood – its diversity and variability. Stobart & Sons, London.

Grum. J., Ferlan, D. 1995. Gradiva. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

Thomas, K. H. 1984. Technische stoffe. Fachbuchverlag, Leipzig.