MIKROBIOLOGIJA

PREDMETNI KATALOG - UČNI NAČRT

 

TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

210 UR

Učni načrt za mikrobiologijo je bil sprejet na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 29. 10. 1998.

 


VSEBINA 

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

2 Standardi znanj

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA 


I. OPREDELITEV PREDMETA

Mikrobiologija se uvaja kot strokovni predmet za tehniško gimnazijo s področja agroživilstva. S svojimi vsebinami nadgrajuje znanja, ki so jih dijaki pridobili pri predmetih biologija, kemija in fizika. Vsebine predmeta mikrobiologija se povezujejo tudi z vsebinami strokovnega maturitetnega predmeta biotehnologija in strokovnega predmeta kmetijstvo.

 

Poudarjene vsebine strokovnega predmeta mikrobiologija so predvsem tiste, ki obravnavajo:


* fiziologijo mikroorganizmov in s tem povezano uporabo mikroorganizmov v različnih vejah industrije, * razmnoževanje in rast števila mikroorganizmov ter dejavnike, ki vplivajo na število mikroorganizmov,
* nadzor nad zdravstveno neoporečnostjo živil in s tem povezane mikrobiološke analize,
* medsebojni vpliv mikroorganizmov in okolja, v katerem živijo,
* patogenost mikroorganizmov, interakcijo med gostiteljem in mikroorganizmom, obrambne sisteme gostiteljev, mikrobicidna in mikrobistatična sredstva.

Želimo, da dijaki pri strokovnem predmetu mikrobiologija:

* spoznajo obsežnost mikrobiologije kot znanosti in njeno povezanost z drugimi vejami znanosti,
* razumejo pojme, ki opredeljujejo vsebine predmeta in zakonitosti s področja mikrobiologije,
* razvijejo spretnosti, potrebne za varno laboratorijsko delo,
* se naučijo analizirati problem (npr.: določiti primerne razmere za rast določene vrste mikroorganizmov) in poiskati eno ali več ustreznih rešitev,
* primerjajo informacije, pridobljene iz različnih virov, in jih kritično presojajo,
* razvijejo sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj,
* razvijejo odgovoren odnos do okolja,
* s svojim iskanjem in preučevanjem spoznajo določene zakonitosti,
* dojamejo povezanost človeka in narave.

 

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1 Cilji predmeta

 

1.1 Splošni cilji predmeta 

Namen predmeta je ponuditi dijaku možnost, da pridobi uporabna znanja mikrobiologije in o mikroorganizmih: o zgradbi, lastnostih, uporabi in nadzoru nad številom le-teh.

Da je pridobivanje znanja čim bolj sistematično, nazorno in pestro, se teoretične osnove prepletajo z laboratorijskim delom in vajami ter ogledi. Tako lahko dijaki dejavno pridobivajo znanje in spretnosti, potrebne za delo v  laboratoriju. Ker pridobijo informacije iz različnih virov, jih začnejo kritično presojati, naučijo se povzemati bistvo ter analizirati in posploševati.

Z izdelavo seminarske naloge imajo možnost preveriti svoje sposobnosti in znanje. Naučijo se iskati in uporabljati različne vire strokovnih informacij. Svoje izsledke se naučijo predstavljati v pisni in ustni obliki.

 

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1.  Predvidena organizacija in časovni obseg

*       Predmet obsega : 105 ur v 3. letniku
                                          105 ur v 4. letniku

*        Od skupno 210 ur jih je 70 namenjenih praktičnemu delu; poteka v obliki vaj, laboratorijskih vaj in ogledov.

 

2. Struktura učnega načrta

Vsebinski sklopi po letnikih

Laboratorijske vaje

Vaje

Ogledi

3. letnik: 105 ur

 

 

 

Mikrobiologija kot znanost

Zgodovina mikrobiologije

 

 

 

Morfologija in citologija

1. Priprava mikroskopskih preparatov

2. Opazovanje celične zgradbe različnih mikroorganizmov

 

 

Fiziologija mikroorganizmov

3. Metabolna aktivnost (redukcijski testi, dokazovanje fermentacije ogljikovih hidratov)

 

 

Klasifikacija in identifikacija mikroorganizmov

4. Morfološke značilnosti

5. Biokemični testi

 

 

Razmnoževanje mikroorganizmov

6. Hitrost razmnoževanja (štetje celic, inkubacija)

7. Neposredne mikroskopske metode

 

 

Genetika

 

 

 

Rast mikroorganizmov

8. Vplivi na rast mikroorganizmov (T, aw, pH)

9. Vplivi na rast mikroorganizmov (kemične spojine, antibiotiki, razkužila, čistila)

10. Vplivi na rast mikroorganizmov (navzočnost kisika, sevanje)

 

 

Uporaba mikroorganizmov v živilski industriji

 

Uporaba mikroorganizmov v kmetijstvu

 

Uporaba mikroorganizmov v

drugih vejah industrije

11. Alkoholno vrenje (navzočnost etanola in CO2)

12. Mlečnokislinsko vrenje (kiagulacija kazeina, sprememba pH)

13. Ocetnokislinsko vrenje (sprememba pH)

 

 

 

Vsebinski sklopi po letnikih

Laboratorijske vaje

Vaje

Ogledi

4. letnik: 105 ur

 

 

 

Nadzor nad zdravstveno neoporečnostjo živil

1. Analize surovega in pasteriziranega mleka

2. Mikrobiološka analiza sira in fermentiranih mlečnih izdelkov

3. Analiza zmrznjenih živil

4. Analiza sušenih živil

5. Analize mesa

6. Mikrobiološka analiza zraka

1. Jemanje vzorcev živil, brisov, cepljenje in inkubacija

2. Sanitacijski test opreme

Ogled mikrobiološ-

kega laboratorija

korelacija - biotehnologija

Interakcija med patogenimi mikroorganizmi in gostiteljem

 

 

 

Mehanizmi patogenosti

 

 

 

Obrambni mehanizmi gostitelja

7. Aglutinacija

8. Precipitacija

9. Hemoliza

Zaščitna cepljenja, ki jih predpisujejo zakonski akti

Ogled veterinarskih klinik in postaj

Antimikrobna sredstva

10. Določanje občutljivosti mikroorganizmov na različne antibiotike

 

 

Specialna mikrobiologija

 

 

 

Patogeni mikroorganizmi v živilstvu, veterinarstvu in kmetijstvu

11. Identifikacija mikroorganizmov (laktobacili ipd.)

12. Identifikacija kvasovk

13. Identifikacija plesni (Mucor, Aspergillus)

 

Ogled mikrobiološ-kih laboratorijev

 

2.A Struktura učnega načrta

 

Vsebinski sklopi po letnikih

Laboratorijske vaje

Vaje

Ogledi

3. letnik: 105 ur

št. ur

št. ur

št. ur

Mikrobiologija kot znanost

Zgodovina mikrobiologije

 

 

 

 

Morfologija in citologija

2

 

 

Fiziologija mikroorganizmov

4

 

 

Klasifikacija in identifikacija

4

 

 

Razmnoževanje mikroorganizmov

3

 

 

Genetika

 

 

 

Rast mikroorganizmov

4

 

 

Uporaba mikroorganizmov v živilski industriji

8

 

 

Uporaba mikroorganizmov v kmetijstvu

 

 

 

Uporaba mikroorganizmov v drugih vejah industrije

 

 

 

Laboratorijske vaje - dijaki jih opravljajo v laboratoriju, zapisujejo in oddajajo poročila. Trajajo po 1 šolsko uro. Namenjene so urjenju veščin in konkretizaciji učne snovi.

Vaje - namenjene so ponazoritvam in demonstracijam.

 

2. B Struktura učnega načrta

Vsebinski sklopi po letnikih

Laboratorijske vaje

Vaje

Ogledi

4. letnik : 105 ur

št. ur

št. ur

št. ur

Nadzor nad zdravstveno neoporečnostjo živil

20

4

1

Interakcija med patogenimi mikroorganizmi in gostiteljem

 

 

 

Mehanizmi patogenosti

 

 

 

Obrambni mehanizmi gostitelja

5

2

1

Antimikrobna sredstva

3

 

 

Specialna mikrobiologija

7

 

2

Patogeni mikroorganizmi v živilstvu, veterini in kmetijstvu

 

 

 

 

Skupaj  3. in 4. letnik   

 

60

 

6

 

4

Laboratorijske vaje - dijaki jih opravljajo v laboratoriju, zapisujejo in oddajajo poročila. Trajajo po 1 šolsko uro. Namenjene so urjenju veščin in konkretizaciji učne snovi.

Vaje - namenjene so ponazoritvam in demonstracijam.

 

3. Etapni cilji, dejavnosti, vsebine, pojmi 

Predmetni katalog za program je pripravljen po letnikih. Vključuje cilje, dejavnosti, vsebine in pojme.

C i l j i
Operativni  cilji so opredeljeni za vsako poglavje oziroma sklop učne snovi. Nekateri cilji se uresničujejo pri laboratorijskem delu, vajah, terenskem delu in ogledih.

D e j a v n o s t i
Dejavnosti so določene z laboratorijskim in terenskim delom, vajami in ogledi. Natančno opredeljujejo cilje, ki jih dosegamo pri omenjenih dejavnostih.

V s e b i n e
Navedene so v obliki poglavij in podpoglavij. Niso vedno natančneje razdelane, mestoma jih opredeljujejo cilji in pojmi.

P o j m i
Skupaj s cilji opredeljujejo vsebino predmeta. Nekatere so dijaki že pridobili v predhodnem šolanju in jih zdaj ponavljajo. Ker so ključnega pomena, so vključeni v predmetni katalog. Z njimi je opredeljen obseg učne snovi v smislu "toliko in ne več".



3. letnik - 105 ur

CILJI

DEJAVNOSTI

VSEBINE

POJMI

Dijak

  • opredeli področje mikrobiologije in njeno mesto v znanosti

  • pozna zaporedje odkritij, pomembnih za razvoj mikrobiologije

  • razume uporabnost mikrobiologije na različnih področjih (živilstvo, veterinarstvo, kmetijstvo, farmacija, kem. industrija, metalurgija ...)
 

Mikrobiologija kot znanost

 

Zgodovina mikrobiologije

 
  • obnovi znanje o zgradbi celice (prokariontske in evkariontske)

  • pozna razlike v zgradbi različnih skupin mikroorganizmov

  • zna varno delati v laboratoriju

  • zna uporabljati mikroskop

  • zna pripraviti mikroskopski preparat

  • zna narisati in opisati opazovani objekt

Laboratorijska dela

 

1. Priprava mikroskopskih preparatov

2. Opazovanje celične zgradbe različnih mikroorganizmov

Morfologija in citologija

zgradba prokariontske celice

zgradba evkariontske celice

mikroskop

preparat

laboratorijsko delo

  • pozna tipe metabolizmov

  • pozna metabolne procese

  • razume povezanost metabolnih procesov

  • pozna delovanje encimov

  • pozna vplive na učinkovitost encimov

  • definira metabolno dejavnost

  • pozna vrste fermentacij

  • pozna mikroorganizme, ki povzročajo različne tipe fermentacij

 

Laboratorijske vaje

 

3. Metabolna dejavnost (redukcijski testi, dokazovanje ferment. ogljikovih hidratov)

Fiziologija mikroorganizmov

metabolizem, kemična energija, encimi, katabolizem

dihanje

 fermentacije

anabolizem

metabolna aktivnost

  • pozna kriterije za klasifikacijo in identifikacijo mikroorganizmov

  • pozna morfološke lastnosti mikroorganizmov

  • pozna biokemične reakcije, ki se uporabljajo za identifikacijo mikroorganizmov

  • zna izvesti biokemične teste za identifikacijo

  • zna interpretirati rezultate testov

  • Laboratorijsko delo

     

    4. Morfološke značilnosti

    5. Biokemični testi

     

    Klasifikacija in

    identifikacija

     

    morfološke značilnosti mikroorganizmov in kultur

    biokemični testi:

  • fermentacija oglj. hidratov
  • hidroliza škroba
  • topljenje želatine
  • poskus z metil rdečim
  • redukcija nitrata
  • nastanek indola
  • nastanek H2O2

  • pozna načine razmnoževanja različnih vrst mikroorganizmov

  • definira dejavnike, ki vplivajo na hitrost razmnoževanja mikroorganizmov

  • nadgrajuje znanja iz predmeta biologija

  • Laboratorijske vaje

     

    6. Hitrost razmnoževanja

    (štetje celic, inkubacija)

    7. Neposredne mikroskopske metode

     

    Razmnoževanje mikroorganizmov

     

    spolno razmnoževanje

    nespolno razmnoževanje

    hitrost razmnoževanja

    vplivi na hitrost razmnoževanja

    štetje celic mikroorganizmov

    inkubacija

  • pozna genski material v celici

  • pozna procese prenosa genskih informacij

  •  

     

    Genetika

    genski material

    genska informacija

    prenos genskih informacij

  • zna razložiti rastno krivuljo

  • definira fizikalne, kemijske in biološke dejavnike, ki vplivajo na rast mikroorganizmov

  • ugotavlja vpliv različnih dejavnikov na rast mikroorganizmov

  • pozna osnovne načine ugotavljanja števila mikroorganizmov

  • Laboratorijske vaje

     

    8. Vplivi na rast mikro- organizmov (T,aW ph)

    9. Vplivi na rast mikroorg.(kem. spojine, antibiotiki, razkužila, čistila)

     

    Rast mikroorganizmov

    rastna  krivulja

    fizikalni dejavniki (T, aW, sevanje)

    kemijski  dejavniki (pH, prisotnost O2, antibiotiki, razkužila)

    direktni načini štetja

    indirektni načini štetja celic

    sposobnost preživetja mikroorganizmov v neugodnih razmerah

  • pozna načine, ki omogočajo mikroorganizmom preživetje v neugodnih življenjskih razmerah

  • spozna tehnološke postopke, s katerimi zaviramo rast mikroorganizmov v živilih

  • 10. Vplivi na rast mikroorganizmov

    (prisotnost O2, sevanje)

     

    tehnološki postopki

  • pozna načine uporabe mikroorganizmov v živilski industriji

  • zna določiti primernost mikroorganizmov za določene procese glede na tip fermentacije in pogoje rasti

  • zna poiskati in uporabiti informacije za ugotavljanje uporabnosti določene vrste mikroorganizmov

  • spozna načine uporabe mikroorganizmov v kmetijstvu

  • spozna vrste mikroorganizmov, ki so uporabni v kmetijstvu

    .    spozna vrste mikroorganizmov kot škodljivce v kmetijstvu

  • Vaja

    11. Alkoholno vrenje

    (prisotnost etanola in CO2)

    12. Mlečnokislinsko vrenje (koagulacija kazeina, sprememba  ph)

    13. Ocetnokislinsko vrenje(sprememba ph)

     

     

     

     

     

    Uporaba mikroorganizmov v industriji

     

     

     

     

     

    tip fermentacije

    uporabnost v živilski industriji

     

     

     

  • spozna uporabo mikroorganizmov v farmaciji, rudarstvu ...

  •  

    Uporaba mikroorganizmov v drugih vejah industrije

    prozvodnja zdravil ...

     



    4. letnik - 105 ur

    CILJI

    DEJAVNOST

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak

    • ovrednoti pomen zdravstvenega nadzora nad živili

    • definira zdravstveno neoporečnost živil

    • pozna vrste nadzora

    • pozna načine jemanja vzorcev in brisov

    • zna pripraviti in izvesti mikrobiološko analizo vzorca

    • zna, glede na razmere v živilu, predvideti skupine mikroorganizmov, ki so prisotni v živilu

    • definira vire okužbe živil

       

    Vaja

    1. Jemanje vzorcev in brisov, inkubacija

    Laboratorijsko delo

    2. Analize surovega in pasteriziranega mleka

    3. Mikrobiološka analiza sira in ferment. izdelkov

    4. Analiza zmrznjenih živil

    5. Analize sušenih živil

    6. Analize mesa

    7. Sanitacijski test opreme

    8. Mikrobiološka analiza zraka

    Ogledi

    Mikrobiološki laboratorij (v povezavi z ogledi pri biotehnologiji)

    Nadzor nad zdravstveno neoporečnostjo živil

    zdravstvena neoporečnost

    bakteriološka neoporečnost

    kemijska neoporečnost

    vrste nadzora

    vzorci, brisi

    kemijska analiza

    mikrobiološka analiza

    senzorična analiza

    sposobnost preživetja mikroorganizmov v živilih

    viri okužbe živil

    • definira pojme: patologija, patološki, mikrob, infekcija ...

    • spozna vrste in vire okužb

    • prepozna bolezenske znake kot posledice okužb

    • spozna odnos med fiziološko mikrofloro in gostiteljem

    • spozna vplive patogene mikroflore

    • spozna kužne bolezni in njihove povzročitelje

    • spozna načine prenosa kužnih bolezni

    • spozna klasifikacijo kužnih bolezni
      Interakcija med patogenimi mikroorganizmi in gostiteljem

    bolezen

    patologija

    okužba, infekcija

    bolezenski znaki

    fiziološka mikroflora

    kužna bolezen

    viri kužnih bolezni

    prenos kužnih bolezni

    epidemiologija

  • prepozna patogenost kot lastnost mikroorganizmov

  • spozna pota in načine vdora mikroorganizma v gostiteljsko celico

  • spozna mehanizme v gostitelju, ki vdor omogočijo

  • spozna poškodbe gostiteljskih celic

     

  •  

    Mehanizmi patogenosti

    vdor v gostiteljev organizem

    poškodbe gostiteljske celice

  • spozna vrste nespecifične obrambe

  • spozna vrste specifične obrambe

  • definira imunost in imunski odgovor

  • spozna praktično rabo imunologije (serumizacija, vakcinacija)

  • Laboratorijske vaje

    7. Aglutinacija

    8. Precipitacija

    9. Hemoliza

    Obrambni mehanizmi gostitelja

    Obramba gostitelja

    bariera (mehanična, kemična), fagocitoza, antimikrobne substance,

    antigen, protitelo, vnetje, imunost (humoralna, celularna)

  • spozna bolezni, proti katerim so zaščitna cepljenja obvezna

     

  • Vaja

    10. Pregled zakonskih predpisov, ki opredeljujejo zaščitna cepljenja

     

     

    imunološki spomin

    vakcine

     

  • spozna antimikrobna sredstva in njihovo delovanje

  • ugotovi potrebnost in načine nadzora nad uporabo antimikrobnih sredstev

  • spozna teste za ugotavljanje učinkovitosti antimikrobnih sredstev

  • zna določiti občutljivosti mikroorganizmov za antibiotike

  • zna določiti učinkovitost razkužila

  • Laboratorijska vaja

    11. Določanje občutljivosti mikroorganizmov na različne antibiotike

    12. Določanje učinkovitosti razkužila

    Antimikrobna sredstva

     

    antibiogram

    načini delovanja antimikrobnih sredstev

    ugotavljanje učinkovitosti

    nadzor nad uporabo

  • spozna nekatere patogene mikroorganizme v živilstvu, veterinarstvu in rastlinski proizvodnji

  • spozna patogene mikroorganizme, ki se prenašajo z živili ali vodo

  • zna izvesti identifikacijo določene vrste mikroorganizmov

  • spozna postopke v živilski industriji, pri reji živali in v rastlinski proizvodnji, s katerimi uničujejo patogene mikroorganizme ali preprečujejo njihovo rast

  • spozna mikroorganizme, najpogostejše povzročiteljice živalskih kužnih bolezni in zoonoz

  • spozna osnovne principe preprečevanja okužb in zdravljenja živali

  • Laboratorijske vaje

     

    13. Identifikacija mikroorg. (laktobacili)

    14. Identifikacija kvasovk (Saccharomyces cerevisiae)

    15. Identifikacija plesni (Mucor, Aspergillus)

     

    Ogledi

    16. Mikrobiološki laboratoriji v ustreznih inštitutih in zavodih

    Specialna mikrobiologija

     

     

    Patogeni mikroorganizmi v živilstvu,

    veterinarstvu in

    kmetijstvu

     

    patogenost, simptomi, preprečevanje okužb živil

     

    bakterije:

    Enterobacteriaceae Vibrionaceae, Campylobacter Listeria, Leptospira Micrococcaceae

    Mycobacteriaceae, Bacillus Clostridium

    plesni, ki tvorijo mikotoksine

    virusi, ki se prenašajo z živili

  • spozna mikroorganizme, ki povzročajo pogoste bolezni rastlin

  • spozna načine za preprečevanje okužb in osnovne načine zdravljenja v rastlinski proizvodnji

     

  •  

     

    zoonoze, simptomi preprečevanje okužb

    principi zdravljenja

    mikroorganizmi, patogeni za rastline

    preprečevanje okužb

  • dojame povezanost rastlinske in živalske proizvodnje in predelave živil

  •  

     

     


     

    2 Standardi znanj 

    Standarde znanja ob koncu šolanja smo opredelili s pojmi, ki naj bi jih dijaki poznali, razumeli in znali uporabljati. Hkrati so kot pojmi opredeljena tudi nekatera znanja, ki jih dijaki pridobijo s praktičnim delom pri laboratorijskih vajah.

    VSEBINE

    POJMI

    Mikrobiologija kot znanost

    Zgodovina mikrobiologije

    uporabnost mikrobiologije kot znanosti

    revolucionarna odkritja v mikrobiologiji

    Morfologija in citologija

    zgradba evkariontske in prokariontske celice

    priprava preparata, mikroskopiranje

    Fiziologija mikroorganizmov

    metabolizem

    metabolna dejavnost

    Klasifikacija in identifikacija

    morfološke značilnosti

    principi biokemičnih testov

    Razmnoževanje mikroorganizmov

    vplivi na hitrost razmnoževanja

    štetje mikroorganizemskih celic

    Genetika

    genski material, genska informacija

    prenos genskih informacij

    Rast mikroorganizmov

    rastna krivulja

    vplivi na hitrost razmnoževanja

    Uporaba mikroorganizmov v industriji

    tip fermentacije

    uporaba v živilski industriji

    Uporaba mikroorganizmov v kmetijstvu

     

    fiksacija dušika

    Nadzor nad zdravstveno neoporečnostjo živil

    zdravstvena neoporečnost

    mikrobiološka analiza, vzorci, brisi

    viri okužbe živil

    Interakcija med patogenimi mikroorganizmi in gostiteljem

    fiziološka mikroflora, okužba, viri in prenos kužnih bolezni

    Mehanizmi patogenosti

    patogenost mikroorganizmov

    Obrambni mehanizmi gostitelja

    obramba gostitelja, imunost

    zaščitna cepljenja

    Antimikrobna sredstva

    ugotavljanje učinkovitosti antimikrobnih sredstev, nadzor nad uporabo

    Patogeni mikroorganizmi v živilstvu, veterinarstvu in kmetijstvu

    najpogostejše okužbe z živili, zoonoze in rastlinske bolezni

    povezanost rastlinske in živalske proizvodnje in predelave živil

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Učni načrt predmeta mikrobiologija temelji na nadgrajevanju in poglabljanju znanj, ki jih dijaki pridobijo pri predmetu biologija v prvem in drugem letniku in pri predmetu biotehnologija v drugem letniku, ter na pridobivanju znanj, ki jih dopolnjujejo pri predmetu biotehnologija v tretjem in četrtem letniku. V tretji letnik so uvrščena osnovna znanja, ki so podlaga znanjem v četrtem letniku.

    Laboratorijske vaje so načrtovane tako, da dopolnjujejo teoretična znanja. Hkrati spodbujajo analitični in povezovalni način razmišljanja. Laboratorijske vaje konkretizirajo učne vsebine in s tem omogočajo uporabo pridobljenega teoretičnega znanja.

    V predmetnem katalogu so vsebine opredeljene z operativnimi cilji in pojmi. Pojmi tudi določajo raven znanja, ki naj ga dijaki usvojijo.

    Pričakujemo, da učitelji od dijakov ne bodo zahtevali več, kot je opredeljeno s pojmi v predmetnem katalogu.

     

    Za predmet mikrobiologija so neobhodne korelacije s predmeti :

    *      biologija,
    *      fizika,
    *      kemija,
    *      kmetijstvo,
    *      biotehnologija in
    *      laboratorijske vaje.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA 

    1.      Globalni cilji in struktura preverjanja in ocenjevanja
    2.      Kriteriji vrednotenja ocenjevanja
    3.      Načini preverjanja in ocenjevanja

     

    1. Globalni cilji in struktura preverjanja in ocenjevanja

    Preverjanje znanja iz mikrobiologije obsega:
    a) znanje in razumevanje
    b) zajemanje in obdelavo podatkov

     

    a) Znanje in razumevanje

    Dijaki naj razumejo in poznajo:
    *        pojme, definicije, zakonitosti, dejstva, pojave in teorije
    *        varnostne ukrepe pri delu v laboratoriju
    *        tehnike laboratorijskega dela s pripomočki in aparaturami
    *        načine ravnanja z mikroorganizmi
    *        uporabo mikroorganizmov in posledice te rabe za okolje

     

    b) Zajemanje in obdelava podatkov

    Dijaki naj bodo sposobni:
    *        poiskati, zbrati, urediti in predstaviti informacije iz različnih virov
    *        smiselno uporabiti podatke
    *        razložiti pojave, zakonitosti in medsebojne odnose
    *        reševati probleme s povezovanjem znanj
    *        uporabiti znanja v novih razmerah: zastaviti nove probleme, analizirati, se opredeliti za oziroma proti

     

    2. Kriteriji vrednotenja ocenjevanja

    Kriteriji preverjanja in ocenjevanja:
    *        odnos do dela
    *        sposobnost analiziranja problema
    *        sposobnost za uporabo znanj različnih poglavij in predmetov
    *        iskanje informacij v različnih virih
    *        sposobnost povezovanja informacij iz različnih virov
    *       samostojnost pri reševanju zastavljenih nalog
    *       sposobnost opazovanja
    *       sposobnost interpretacije rezultatov opravljenega dela

     

    3. Načini preverjanja in ocenjevanja

    *      ustno preverjanje:  enkrat  v ocenjevalnem obdobju (trikrat na leto)
    *      pisno preverjanje:  NE
    *      seminarska naloga: ena (1) / 210 ur