Učni načrt je bil sprejet na 36. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 1. 6. 2000.
VSEBINA
1. Cilji predmeta
1.1 Splošni cilji predmeta
1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine
2. Standardi znanj
III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
V. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
VI. LITERATURA
Predmet laboratorijske vaje je izbirni strokovni predmet, ki temelji predvsem na vsebinah predmetov fizika, tehnika in kemija iz osnovne šole, na maturitetnih predmetih fizika, mehanika in materiali ter izbirnem strokovnem predmetu gradbeništvo v programu tehniška gimnazija.
Vsebine predmeta povečujejo zanimanje dijakov za vsebine stroke od osnovnih znanj, informacij ter strokovnih aplikacij do nekaterih najpomembnejših strokovnih vsebin.
Vsebine predmeta so razdeljene na dva področja:
V 2. letniku učni načrt predvideva vaje:
Dijaki si pridobijo občutke za natančnost, zanesljivost in prostorsko predstavo.
V 3. letniku učni načrt predvideva vaje:
Seznanijo se tudi s praktično uporabo tehnične in tehnološke dokumentacije v praksi.
V 4. letniku učni načrt predvideva vaje:
S pomočjo osnovnih zakonov fizike in mehanike se dijaki naučijo obravnavati primere s področja gradbeništva. Ob tem se spodbujajo osebni razvoj dijakov, njihova samoiniciativnost, tehnično mišljenje, ustvarjalnost, vedoželjnost, kritičnost, preudarnost in natančnost. Dijaki se navajajo na logično sklepanje in sistematičnost pri delu ter znajo izraziti zakone mehanike, ki so osnova za razumevanje pri dimenzioniranju in oblikovanju konstrukcij.
Pri laboratorijskih vajah spoznajo zvezo med fizikalnimi in mehanskimi pojavi, pojavi in odnosi obratovanja strojev in naprav, spoznajo pomen fizike in mehanike za človekovo dejavnost in njegovo mišljenje ter potrebe po tem znanju v življenju.
Z vajami se navajajo in usposabljajo za doseganje tehnično izpopolnjenih rešitev.
a) Globalni cilji predmeta
Dijaki:
- mehanika
- gradbeništvo
b) Predvidena organizacija in časovni obseg
- mehanika
70 ur v drugem letniku
35 ur v tretjem letniku
35 ur v četrtem letniku Skupaj: 140
- gradbeništvo
35 ur v tretjem letniku
35 ur v četrtem letniku Skupaj: 70 Skupaj: 210
Laboratorijske vaje in delo v specializirani učilnici ter zbiranje informacij v realnem okolju (na terenu) so v okviru učnega načrta opredeljeni z dejavnostmi.
Pri vajah se učenci delijo v dve skupini.
Po možnosti naj laboratorijske vaje posameznega področja vodi učitelj osnovnega predmeta.
c) Časovni obseg vaj, demonstracij in delo v realnem okolju
2. letnik |
Vaje |
A. MEHANIKA 70 ur |
|
A 1. Statika |
70 |
Sila in moment |
|
Določevanje težišč ravninskih črtnih in ploskovnih likov |
|
Določevanje reakcij v podporah statično določenih nosilnih sistemov |
|
Določevanje notranjih sil paličja |
|
3. letnik |
Vaje |
A. MEHANIKA 35 ur |
35 |
A 2.Trdnost |
|
Načini obremenitev |
|
Napetosti in deformacije v prečnem in vzdolžnem prerezu palice in nosilca pri: - tlaku in nategu - upogibu - strigu |
|
Merjenje tlačnih in nateznih deformacij |
|
Merjenje upogibnih deformacij |
|
Merjenje vzvojnih deformacij |
|
Strižni preizkus |
|
Določevanje notranjih sil v nosilcih |
|
B. GRADBENIŠTVO 35 ur |
Vaje |
B 1. Risanje z uporabo računalnika |
35 |
2D-risanje z računalnikom Osnove dela s kazali in nastavitve programskega orodja Koordinatni sistem |
|
Osnovni elementi za risanje |
|
Risalne ravnine |
|
Lastnosti elementov Premik elementa Kopiranje elementa Brisanje elementa Popravljanje elementa (rezanje, podaljševanje, zaokroževanje in posnemanje robov...) |
|
Zrcaljenje elementa. Vrtenje elementa |
|
Šrafiranje |
|
B 1. Risanje z uporabo računalnika |
|
Kotiranje |
|
Izris risbe s tiskalnikom in koordinatnim risalnikom |
|
3D risanje z računalnikom: Elementi v prostoru, dvig elementa v prostoru, izrez elementa Senčenje |
|
4. letnik |
Vaje |
Delo na terenu |
A. MEHANIKA 35 ur A 3. Dinamika |
15 |
|
Merjenje in določanje hitrosti pri gibanju Merjenje poti in pospeškov pri gibanju Merjenje radialnega pospeška Merjenje centrifugalne sile |
|
|
Merjenje masnih vztrajnostnih momentov |
|
|
A. MEHANIKA A 4. Mehanika tekočin |
20 |
|
Merjenje sile vzgona Merjenje tlaka v toku tekočine Merjenje zastojnega tlaka ali sile |
|
|
Uporaba Bernoullijeve enačbe Uporaba energijske enačbe Merjenje tlačnih izgub pri pretakanju |
|
|
|
|
|
B. GRADBENIŠTVO 35 ur |
|
|
B 2. Računalniško podprta proizvodnja |
3 |
|
Osnove delovanja NC- in CNC-strojev |
|
|
Uporaba baz podatkov |
|
|
B 3. Uporaba rač. programov v gradbeništvu |
30 |
|
Aplikacija programske opreme pri izračunu paličja, enostavnih nosilcev in plošč |
|
|
Strokovna ekskurzija Ogled projektivnega biroja |
|
2 |
Pri vajah vaje se vključuje programska oprema za preverjanje rezultatov, spremljanje animacij ter izdelavo optimalnih primerov in analiz.
Predmetni katalog je pripravljen po letnikih in vsebuje vsebine, cilje, dejavnosti in pojme.
a) Etapni cilji
Operativni cilji so opredeljeni za vsako poglavje oziroma učno snov. Cilji se uresničujejo pri vajah in delu na terenu ter so praktičnega značaja.
Dejavnosti navajajo laboratorijsko oziroma praktično delo, teoretične vaje in vaje na terenu. Vaje na terenu ni mogoče zamenjati z drugimi vajami, ker s tem posegamo v realizacijo ciljev.
b) Vsebine, pojmi in povezave
Vsebine so opredeljene v obliki zaključenih sklopov in podsklopov, ki niso razdelane v podrobnosti. Opredeljujejo pa jih cilji in pojmi.
Pojmi in cilji opredeljujejo vsebino predmeta. Nekatere od njih so dijaki usvojili že v osnovni šoli, pri predmetih iz obveznega dela vsebin ter pri predmetih iz izbirnega dela vsebin, so pa ključni za razumevanje, dopolnjevanje, napredovanje in razumevanje korelacij elementov stroke.
2. letnik
VSEBINE |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
POJMI |
MEHANIKA A 1. Statika |
|
|
|
|
|
opreme
opreme |
|
3. letnik
VSEBINE |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
POJMI |
A 2. Statika in trdnost |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
statično določenih nosilcev |
|
|
|
|
|
VSEBINE |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
POJMI |
B GRADBENIŠTVOB 1. Risanje z uporabo računalnika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VSEBINE |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
POJMI |
B. GRADBENIŠTVOB 1. Risanje z uporabo računalnika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VSEBINE |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
POJMI |
B. GRADBENIŠTVOB 1. Risanje z uporabo računalnika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4. letnik
VSEBINE |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
POJMI |
A A. MEHANIKA A 3. Dinamika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
A 5. Mehanika tekočin
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4. letnik
VSEBINE |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
POJMI |
A B. GRADBENIŠTVO B 3. Aplikacije v gradbeništvu |
|
|
|
|
|
|
|
Dijak
Temeljno vodilo pouka v okviru izbirnega predmeta laboratorijske vaje je usvojiti:
Učni načrt je novost predvsem po vsebinski strani, hkrati pa posebnost, saj globalno uresničevanje ciljev podpira realizacija laboratorijskega dela z laboratorijskimi vajami in delom na terenu. Učni načrt je ciljno naravnan ter z definiranimi operativnimi cilji, ki v povezavi z pojmi, katere mora dijak poznati, jih razumeti in jih znati uporabljati.
Vsebine učnega načrta so v precejšni meri interdisciplinarne. Marsikatere vsebine gradimo na usvojenih znanjih fizike, kemije, informatike, matematike in drugih predmetov ali pa se nadgrajujejo. Pri nekaterih vsebinah in vajah v okviru dejavnosti uporabimo strokovno literaturo z osnovnimi grafičnimi, tabelaričnimi in diagramskimi podatki.
Vsebine vaj in demonstracij iz učnega načrta so urejene po temah in ne odražajo njihove časovne razporeditve. Prilagajajo naj se realizaciji vsebin pri predmetih, na katere so navezane.
Pri vajah morajo dijaki imeti možnost individualnega dela in možnost strokovnega dialoga, saj le tako lahko vzpodbujamo inovativnost ter samostojno poglabljanje. Prav tako morajo spoznati, da je vsak izdelek treba pred uporabo preizkusiti in izmeriti njegove karakteristike.
Medpredmetne povezave so z matematiko, fiziko, mehaniko, gradbeništvo in kemijo.
Pri predmetu se ocenjujejo izdelki, poročila in seminarske naloge in preverjajo osnovna znanja iz vsebin, ki so bile obdelane pri strokovnih predmetih ter prenešene v prakso pri laboratorijskih vajah.
Pri laboratorijskih vajah preverjamo znanje:
Dijak mora opraviti najmanj 80 % vseh vaj.
Načini ocenjevanja
Dijaki izdelajo grafične in pisne izdelke, poročila in seminarske naloge.
Kompleksne vaje vključujejo pisna poročila (cilji, uvod, materiali in pripomočki, metode dela, rezultati, sklep, kritika in viri).
a) Literatura za dijake:
Predpisanega učbenika za predmet »Laboratorijske vaje«: NI
b) Priporočena literatura za izvajalce:
F. Cvetaš: Statika TZS
F. Cvetaš: Trdnost TZS
J. Stropnik: Dinamika TZS
A. Knez: Mehanika - delovni zvezek ZŠ
C. Koludrović: Vaje iz tehniškega risanja TZS
B. Čretnik: AutoCAD, TZS
B. Kraut: Strojniški priročnik
B. Bedenik: Statika konstrukcij
Gradbeni priročnik
c) Viri: