1.2 Operativni cilji predmeta in /ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Dihalne in tehnične vaje. Izenačevanje registrov. Lobanjski ton voix mixte resonance, mešanje vokalov in spajanje s konzonanti. Imposticija (cantare in maschera). Mezza voce. Crescendo. Rualde, durova lestvica, razloženi trizvoki in septakordi. Lažji okraski. Legato.

2. VOKALIZE

50 Concone op.9
40 Concone op. 17 za bas
Vaccai. Metodo pratico ali druga zbirka vokaliz po učiteljevi izbiri (najmanj 8).

3. DRUGE SKLADBE

Lažje arie antiche iz 17. in 18. stoletja (najmanj 2)

    Alte meister des Belcanto

    M.da Gagliano: La Flora

Letni izpit:

 Program se izvaja na pamet.

2. letnik (105 ur)

1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Razvijanje tehničnih in muzikalnih sposobnosti, upoštevajoč individualne zmožnosti dijaka.

Decrescendo. Staccato. Molova skala. Marcato. Martellato. Razložki - arpeggio. Zahtevnejši okraski: doložek, dvoložek.

2. VOKALIZE

Concone op. 9 in op. 10

40 Concone op. 17 za bas

Lütgen: 1. zvezek, Bordogin, Vaccai, Metodo juatiso ali druge zbirke vokaliz po učiteljevi izbiri.

3. DRUGE SKLADBE

Lažje arie antiche (najmanj 2 skladbi)

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Izpopolnjevanje vsega doslej predelanega tehničnega gradiva v širšem obsegu. Razvijanje diaponza, po možnosti do celovitega obsega. Intenzivno vadenje lobanjskega tona in messa di voce. Kromatična skala.

Intervali v vseh oblikah. Rulade in skale (durove-molove) v različnih tempih in dinamičnih možnostih. Skrbno vadenje, jasne vokalizacije in artikulacije. Okraski: razne vrste trilčka. Razvijanje smisla za tehnične in muzikalne finese ter občutek za ustrezno interpretacijo teksta oziroma pravilno stilno podajanje.

2. VOKALIZE (najmanj 3)

40 Concone op.l 17 za bas Lütgen I. in II. zvezek

Bordogni: 24 nouvelles vocalises ali druge zbirke

3. DRUGE SKLADBE

(Bach, Pegolesi, Haydn, Haendel - najmanj 1)

(Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert, Schumann, Francz, Brahms, Dvoržak, Rimski-Korsakov, Grieg, Britten, Fauré itd.).

    Kogoj, Kozina, Krek, Lajovic, Merku, Osterc, Pahor, Pavčič, Lipovšek, Jež, 

    Polič, Simoniti, Šivic, Šček, Škerjanc, Gotovac, Konjovič, Lhotka-Kalinski, 

    Milojevič, Tajčevič itd.)

    (Monteverdi, Scarlatti, Pergolesi, Telemann, Gluck, Mozart, itd.)

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1.  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Ponovitev in izpopolnitev vse doslej predelane tehnične snovi. Posebno pozornost je potrebno posvetiti intonančni ritmični in dinamični natančnosti. Cilj študija v IV. letniku je ob vokalno tehničnem izpopolnjevanju tudi razvijanje estetsko muzikalnih komponent. Poleg tega je treba negovati smisel za stil ter izraznost v vokalni deklamaciji. Dijak mora osvojiti osnovne značilnosti glasbeno scenskih elementov ter pokazati zadovoljivo vokalno tehnično in muzikalno stopnjo zrelosti. Priprava na maturo.

2. DRUGE SKLADBE

(Pegolesi, Bach, Handel, Haydn)

(Čajkovski, Musorgski, Dvoržak, Rahmaninov, Rimski-Korsakov, Bartok, Wolf, R.Strauss, Marx, Faure, Ravel, Britten, de Falla itd.)

(Adamič, Lajovic, Osterc, Kogoj, Savin, Lipovšek, Šivic, Škerjanc, Šček, Božič, Jež)

2 Standardi  znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNEPOVEZAVE

Pri pouku petja je potrebno zelo študiozno obravnavati vokalnotehnične probleme ter natančno in ta zelo občutljivi inštrument - glas previdno izpopolnjevati.

Dijaku moramo najprej razložiti in prikazati različne načine dihanja. Posebno pozornost je treba posvetiti intonaciji in mišičevju diafragme ter trebušni steni. Dejavnost diafragme in trebušnih mišic mora biti usklajena, kajti to je prvi pogoj za elastičnost v motornem delu vokalnega inštrumenta. Ves čas učenja je treba paziti in odpravljati eno najpogostejših napak - forsiran izdih (porivan zrak), ki povzroča neelastičnost diha in obenem ovira svobodno vibracijo glasilk. Posledica takega forsiranega izdiha pri petju so krčeviti nemodulativni  toni.

Artikulacijski organi, kot so: jezik, čeljust, žrelo in ustnice, se krčevito upirajo pretiranemu zračnemu toku in zato niso sposobni izvesti jasnih in elastičnih gibov, ki so potrebni za pravilno in čisto izgovorjavo vokalov in konzonantov (dikcija). Z elastičnim vodenjem diha lahko reproduciramo gibe in modulativne tone. Le tako lahko pravilno artikuliramo konzonante, ker se tonska kvaliteta pri tem načinu spremeni, čeprav se pri konzonantih oblika resonančnega prostora spremeni.

Učiteljeva naloga je z dijaki vaditi tone mezzoforte, da odpravlja napake, kot je krčevitost. Zelo pomembno je tudi negovanje tehnike messa di voce 1, ki jo je potrebno začeti vaditi v najugodnejši legi glasu z majhnim dinamičnim niansiranjem.

Šele po obvladovanju tona plano lahko začnemo širiti tonski volumen, vendar postopoma z uporabo resonatorjev. Upoštevati je treba stalno izmenjavanje kontrakcije in se izogibati forsiranemu petju.

Že prav od začetka je treba posvetiti posebno pozornost prehodnim tonom, ki odločilno vplivajo na razvoj obsega glasu.

Potrebno je negovati similacijo vokalov in konzonantov, zaokroževanje tonov, povezovanje, mešanje in izenačevanje registrov, tehniko voix mixte itd., da se vokalni inštrument čim bolj izpopolni.

Učitelj mora uskladiti delo s trenutnimi zmogljivostmi dijaka. Le tako bomo dosegli na podlagi splošnih didaktičnih in pedagoških načel cilj pevskega pouka: usklajenost celotnega vokalnega inštrumenta. Vsebine se smiselno povezujejo z drugimi glasbenimi predmeti.

Dijaki se vključijo v zbor, različne komorne skupine (inštrument in vokal vokalne skupine...) in nastopajo na različnih javnih nastopih, revijah ipd.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku opravljajo letni izpit, v 4. letniku pa dijak zaključi predmet z razredno oceno.

1.1 Skupni splošni cilji instrumentalnega pouka

Dijaki:

KLAVIR

1.2 OPERATIVNI CILJI IN/ALI VSEBINE

1. letnik (105 ur)

1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Kontrola in zavestno osvajanje osnovnih elementov tehnike, vaje za sprostitev izvajalskega aparata, težnostna igra, precizno obravnavanje prstne tehnike glede na enakomernost, neodvisnost in hitrost prstnega udarca (MM-92 - 112 na eno četrtinko), utrditev ritmične stabilnosti, obravnava različnih načinov pedalizacije. Razložiti pojme: agogika, dinamika, oblikovanje tona in fraze, doslednost pri upoštevanju oznak v tekstu, poimenovanje in izvedba okraskov, osnovna pravila različnih stilov.

Lestvice - diatonične v razdalji oktave, terce in sekste, vzporedno prek štirih oktav in kombinirano v šestnajstinkah, kromatična prek štirih oktav in kombinirano v šestnajstinkah, kromatična prek štirih oktav, vzporedno v poljubnih intervalnih razdaljah.

Akordi - durovi in molovi trizvoki in obrati prek štirih oktav vzporedno in kombinirano (velika razložitev).

Oktave - dvojne in razložene v razdalji oktave vzporedno na osnovi diatoničnih skal in akordov.

2. ETUDE

Czerny: op. 821 (vaje transponirati)

Cramer - Bülow: I. in II. zvezek 19.

Czerny: op. 740 I. zvezek., II. zvezek

Liszt: op. 1

3. POLIFONE SKLADBE

 Mojstri baroka in predklasike 17. in 18. stoletja

Bach: dvoglasne invencije, fughette, Triglasne invencije

4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

 Sonate

Clementi

Haydn št. 14 (e-mol, št. 17 D-dur)

Mozart: KV 282, 545

Beethoven op. 49, op. 79

variacije, rondoji, fantazije

Haydn, Mozart, Beethoven

Med šolskim letom je treba predelati najmanj dve sonati ali sonato in eno drugo klasično obliko.

5. SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

Svetovne in slovenske

Letni izpit (igranje na pamet):

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Izboljšanje tempa (MM do = 120) obvladovanje diatoničnih lestvic v vseh razdaljah, vaje za dvojno tehniko na osnovi dvoglasne polifonije. Izboljšanje kvalitete tona, razvijanje slušnih predstav in njihove kontrole, povezovanje tehničnih elementov z motivom in s frazo, usmeritev v razumevanje glasbene vsebine.

Lestvice - diatonične v razdalji oktave, terce in sekste v kombiniranem postopku (ob polletju preizkus: vsak dijak zaigra eno lestvico v celoti v oktavni, terčni in sekstni razdalji durov in molov trizvok kombinirano z eno akordno vajo v tonaliteti, ki jo določi komisija). V drugem polletju: durove lestvice v dvojnih tercah prek štirih oktav vzporedno.

Akordi - durovi in molovi trizvoki in četverozvoki prek štirih oktav kombinirano v kombinacijah. Dominantni in zmanjšani septakord z obrati - velika razložitev (4 oktave vzporedno).

Oktave - dvojne, istočasne, razložene in izmenjane na osnovi diatoničnih skal in akordov (dve oktavi vzporedno).

2. ETUDE

Cramer - Bülow: 3. in 4. zvezek

Czerny op. 740, 3. zvezek, 4. zvezek

Clementi - Gradus ad Parnassum

3. POLIFONE SKLADBE

Mojstri baroka in predklasike 17. in 18. stoletja

Bach - fughette, Francoske suite

            (Med šolskim letom predelati najmanj eno od francoskih suit v celoti.)

4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

Sonate

Haydn št. 10 (F-dur), št.25 (Es-dur)

Mozart - KV 330, 332, 333, 570

Beethoven: variacije, rondoji, fantazije

Haydn, Mozart, Beethoven

Predelati najmanj dve sonati ali sonato in eno drugo  klasično obliko.

5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

6. IGRA PRIMA VISTA

7. SAMOSTOJNO ŠTUDIRANJE SKLADB

Letni izpit (igra se na pamet):

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Vsi elementi tehnike, obravnavani v prejšnjih poglavjih, se po zahtevnostnih stopnjah stopnjujejo in praktično preizkušajo v vedno težjih in daljših etudah; povečata se fizična vzdržljivost in koncentracija spomina.

Poudarek je na polifonski igri; dijak naj sledi posameznim glasovom, jih diferencira ob pomoči jakosti in zvoka, obenem pa občuti tudi zvočno celoto. Pri študiju skladb večja zahtevnost interpretacije glede na oblikovno analizo in stilne zakone.

Lestvice-durove v dvojnih tercah prek štirih oktav vzporedno in kombinirano, molove v dvojnih tercah prek štirih oktav vzporedno, kromatična lestvica v dvojnih tercah vzporedno.

Akordi - dominantni septakord in obrati prek štirih oktav vzporedno in kombinirano, v kombinacijah, velika razložitev.

Oktave - etude: Biehl, Šaban, Tausig, Döring.

2. ETUDE

Czerny op. 740, 3. in 4. zvezek

Clementi : Gradus ad Parnassum

Moscheles op. 70

Moszkovski op. 72, št. 2, 5, 6

Chopin op. 25, št. 1,2

3. POLIFONE SKLADBE

Mojstri baroka in predklasike 17. in 18. stoletja

Bach - Dobro uglašeni klavir,

I. zv. (c-mol, d-mol, B-dur), angleška suita

4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

 Sonate

Mozart KV 310, 331, 457, 281

Beethoven op. 2 št. 1, op. 10 št.1,2

variacije, rondoji, fantazije, koncerti

Mozart, Beethoven

Predelati najmanj dve sonati ali sonato in eno drugo  klasično obliko.

5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

6. IGRA PRIMA VISTA

7. SAMOSTOJNO ŠTUDIRANJE SKLADB

Letni izpit (igra se na pamet):

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Študij instruktivnih in koncertantnih etud, polifonskih skladb, sonat in drugih del klavirske literature.

Samostojnost pri oblikovanju najrazličnejših skladb. Umetniška predstava in obvladovanje tehničnih zahtev morata biti usklajeni, glasbeno izražanje enostavno in naravno ob strogem upoštevanju stilnih zahtev, oznak v tekstu in karakterja kompozicije.

Lestvice-durove in molove v decimah in ponovitev vseh skal.

Akordi - razloženi akordi v raznih kombinacijah.

Oktave - etude: Biehl, Šaban, Tausig, Döring.

2. ETUDE

Instruktivne narave:

Moscheles op. 70

Clementi - Gradus ad Parnassum

Koncertantne narave:

Moszkowski op. 72 št. 10, 11. 7

Chopin op. 10 št. 5, 7, 9; tri etude po metodi Mosch. in

Fetisa št. 1, 3

Skrjabin op. 3

Schumann op. 3

Liszt: Škratov ples, Gozdno šumenje

Debussyjeve etude

3. POLIFONE SKLADBE

Bach: Dobro uglašeni klavir I. zv. (D-dur, E-dur, f-mol, As-dur); 2. zvezek (f-mol, d-mol, c-mol)

4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

Sonate

Beethoven op. 2 št. 2, 3; op. 10 št.3; op. 22, op. 26, op. 28

Schubert op. 120

Variacije - Mozart KV 446 d-mol, KV 488 A-dur, KV 467 C-dur

                 Beethoven C-dur, B-dur

Konzerti: Haydn, Mozart, Beethoven

5.  SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

2 Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Prva učiteljeva naloga je ugotoviti tehnično in muzikalno znanje dijaka, njegove psihofizične sposobnosti in zmožnost za prilagajanje novim delovnim pogojem. To naj bo osnova za nadaljnji študij. Ker pa je le-ta zelo različna, mora biti pristop k posameznemu dijaku individualen. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim tehničnim prvinam, ki jih dijak slabše obvlada. Seznaniti ga je treba z vajami za sprostitev izvajalskega aparata in ga ob osnovnih elementih (ton, peteroprstne vaje, skale, arpeggii, dvojemke, akordi) priučiti tehnike in jo zavestno osvajati. Po tej preizkusni dobi začnemo s snovjo, ki jo predpisuje učni načrt, učitelj pa naj jo po svojih izkušnjah dopolnjuje z vrsto vaj, s katerimi razvija učenčeve motorično-tehnične sposobnosti. Ob igranju etud dijak spoznava praktično uporabnost in namenskost najrazličnejših tehničnih prijemov. Iz bogate tovrstne literature naj učitelj izbere tista dela, ki bodo posamezniku najbolj koristila.

Študij polifonije se stopnjuje od preprostega dvoglasja prek triglasne invencije do najpopolnejše oblike - fuge. Priporočljivo in uspešno je kombinirati prvi - drugi, prvi - tretji glas. Enako ravnamo pri štiriglasju. Tako pridobi dijak tehnično spretnost in slušno predstavo o posameznih glasovih kot tudi zvočni celoti.

Pomembno je obvladovanje velikih oblik, zlasti sonate. (Med študijem naj bosta na izpitu vsaj enkrat izvedeni po ena Mozartova in Beethovnova sonata.) Pri študiju sonatnega stavka naj dijak poleg celote obdela tudi osnovne etape formalne strukture (prehod ene teme k drugi, v reprizo, codo ipd.). Na ta način bo spoznal lepoto skladbe tudi v detajlih, ki so sicer organski del celote, vendar ima vsak svojo logiko in smisel.

Študij skladb razvije v najvišji meri dijakove intelektualne in emocionalne kvalitete (Priloženi seznam, kot tudi nekatera s številkami ali tonalitetami označena dela v načrtu, so le napotilo učitelju in naj ne ovirajo njegove lastne izbire). Učitelj naj ob temeljiti tehnični predpripravi in s pomočjo muzikalnooblikovne analize dijaka seznani z vsebino dela in ga vzpodbudi k samostojnemu oblikovanju muzikalnega gradiva. Pri tem mora presoditi, do kakšne mere je ta samostojnost koristna in dopustna.

V izpitnih programih navedene zahteve glede igranja na pamet so minimalne. Nujno je posvetiti veliko pozornost pomnjenju. To naj temelji predvsem na oblikovni in harmonski analizi, ne samo na akustičnih in vizualnih predstavah. Učni načrt je prilagojen srednje nadarjenim dijakom, ki naj bi predpisano snov predelali brez posebnih težav. Praksa pa je pokazala, da v razvoju posameznikov sčasoma nastanejo precejšne razlike in da jih kljub selekciji in sprejemnemu preizkusu ni mogoče predvideti. Tako so nekateri odmiki od letnega in izpitnega programa dopustni in celo nujni, zlasti v višjih letnikih. Pri zelo nadarjenih dijakih se učna snov po težavnosti lahko razširi, namesto letnega izpita je možen celo večerni javni nastop, ki pa mora vsebovati vse bistvene zahteve izpitnega programa. V nasprotnem primeru se snov deloma olajša, na izpitu igra dijak lažjo etudo, namesto sonate pa kako drugo klasično obliko itd.

Dijaki morajo med študijem obiskovati zbor, komorno igro ali korepeticije. Enkrat na leto morajo obvezno nastopiti na šolski interni vaji ali javni produkciji, zaželeno pa je, da se v čim večjem številu udeležujejo tudi nastopov zunaj šole - revij, državnih tekmovanj itd.

Uspešen javni nastop pozitivno vpliva na letno oceno, v nekaterih primerih delno ali tudi v celoti nadomesti letni izpit.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku  pa konča predmet z razredno oceno.

ORGLE

1.2. OPERATIVNI CILJI IN/ALI VSEBINE

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Izbor pedalnih vaj: F.Germanni, M. Dupré

2. SKLADBE STARIH MOJSTROV

J. J. Froberger:  Toccata v a-molu

C. J. Stanley: Voluntary op. 7 št. 7, 9

G. Frescobaldi: Capriccio Pastorale, Hymne Ave Maris stella

J. Pachelbel: Aria quarta

H. Purcell: Trumpet - Tune and air

D. Buxtehude: Koral (Nun komm, der Heiden Helland)

3. SKLADBE J. S. BACHA

Pedal - Exercitium BWV 598

Osem malih preludijev in fug, BWV 553-560

Pastorala v F-duru, BWV 590

Orgelbuchlein št. 3, 7, 17, 32, 40 itd., BWV 601, 605, 615, 630, 639

Preludij in fuga e-mol, BWV 533

4. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

F.Mendelssohn: Preludij v d-molu

C.Franck: L’Organiste (npr. Sortie)

M.Reger: 30 malih koralnih prediger op. 135 a (izbor)

J.Alain: Petite piéce

J.Brahms: Enajst koralnih prediger  op. 122 (npr. št. 5,8)

A.Foerster: Postludij

K.Mašek: Pastoralni preludij

S.Osterc: Prelude, Chaconne

Letni izpit

2. letnik (105 ur)

1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

 Izbor pedalnih vaj: F. Germanni, M. Dupré

2. SKLADBE STARIH MOJSTROV

G. Frescobaldi: Fiori musicali (izbor)

J. J. Froberger: Capricio v G-duru

J. Pachelbel: Koralne predigre (izbor)

D. Buxtehude: Fuga v C-duru, Bux WV 174, Passacaglia, Bux WV 161

J. K. Kuchar: Fantazija v g-molu, e-molu

J. P. Swellinck: Orgelske skladbe  (izbor)

3. SKLADBE J. S. BACHA

Orgelbuchlein: npr.št. 19, 42 itd., BWV 617, 641

Preludij in fuga v c-molu, Bwv 549

Fuga v h-molu, BWV 579

Preludij v a-molu, Bwv 569

Allabreve, BWV 589

4. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

F. Mendelssohn: Preludij in fuga v G-duru op. 37

M. Reger: Benedictus op. 59

L. Vierne: 24 piéces en style libre (št. 2,5, 9, 11, 12, 14 itd.)

J. Alain: Prelude profane; Climat

C. Franck: Cantabile v H-duru

P. Eben: Koralne predigre (izbor)

H. Sattner: Fuga v C-duru

S. Premrl: Slavnostna predigra, Pastorale (izbor)

Letni izpit

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2.  SKLADBE ZA PEDAL

 J.F.Doppelbauer: Etude za orgelski pedal solo

J.Langlais: 7 Etudes de Concert

3. SKLADBE STARIH MOJSTROV

 S. Scheidt: Variacije na "Warum betrubst du dich mein Herz"

V. Lübeck: Preludij in fuga v d-molu

G. Böhm: Vater unser

D. Buxtehude: Preludij in fuga v D-, A-, F-duru; g-mol Bux WV 139, 151, 144, 148

J. K. Kuchar: Fantazija v g-molu, e-molu

J. P. Swellinck: Orgelske skladbe (izbor)

4. SKLADBE J. S. BACHA

Preludij in fuga, C-dur, BWV 545

Preludij in fuga, C-dur, Bwv 531

Preludij in fuga, d-mol, BWV 539

Fuga, g-mol, BWV 578

Partita, c-mol, BWV 767

Trio, G-dur, BWV 586

Sonata, c-mol št. 2, II. st. Largo, BWV 526

Sonata, d-mol št. 3, II. st. Adagio, BWV 528

Sonata, e-mol št. 4, I. st. Adagio, BWV 528

5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

R. Schumann: Fuga na BACHA št. 3

F. Mendelssohn: Sonata II, c-mol, op. 65

C. Franck:           Pastorale, E-dur, op. 19,

                           Preludij, fuga in variacija, h-mol, op. 18

T. Dubois: Toccata

M. Reger: Kyrie in Gloria op. 59

E. Bossi: Redemption

J. Alain: Lamento

A. Honegger: Koral in fuga

D. Milhaud: Neuf preludes

R. Wiedermann: Poročna koračnica

P. Eben: Mala koralna partita

F. Dugan: Preludij in fuga v G-duru

V. Ukmar: Tri intonacije

S. Vremšak: Dvojna fuga

6.  IGRA PRIMA VISTA

Letni izpit

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. SKLADBE ZA PEDAL

J. F. Doppelbauer: Etude za orgelski pedal solo

J. Langlais: 7 Etudes de Concert

J. Langlais: Epilogue

W. Albright: Totentanz

3. SKLADBE STARIH MOJSTROV

V. Lubeck: Preludij in fuga, E-dur

D. Buxtehude: Preludij, fuga in ciacona

G. Bohm: Preludij in fuga, a-mol

J. Pachelbel: Preludij, fuga in ciacona

W. Walond: Voluntary in G

J. G. Walther: Koncert po Vivaldiju

4. SKLADBE J. S. BACHA

Preludij in fuga, f-mol, BWV 534

Preludij in fuga, c-mol, BWV 546

Fantazija, G-dur, BWV 572

Toccata in fuga, d-mol, BWV 565

Fuga, G-dur, BWV 577

5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

F. Mendelssohn: Sonata III, A-dur, op.65, Sonata V D-dur, op. 65

J. Brahms: Preludij in fuga, a-mol

R. Schumann: Fuga na temo BACHA št.1

L. Boellmann: Gotska suita

C. Franck: Koral v a-molu, Piéce heéroique, Fantazija A-dur

E. Gigout: Toccata h-mol

J. Alain: Variations sur Lucis Creator,

              Deux danses a Agni Yavishta

C. Messiaen:  La Nativité   (npr. št. 2, 4, 7, 8)

                      L'Ascension  (npr. št.1, 4)

V. Ukmar: Preambulum

M. Tomc: Preludij in fuga v E-duru

S. Vremšak: Meditacija in koral

P. Ramovš: Dva korala                    

M. Tomc: Preludij in fuga v E-duru

2 Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Učitelj naj na začetku izobraževanja izhaja iz stopnje tehničnega in muzikalnega znanja dijaka;  posebno pozornost naj posveti prvinam, ki jih dijak slabše obvlada.

Odkrivanje glasbenih dispozicij dijaka in vsestransko spoznavanje njegove osebnosti so gotovo izhodišča za učiteljev individualen pristop.

Učitelj naj posebno pozornost posveti izbiri literature. V orgelski literaturi sicer ni primernih metodičnih zbirk, ki bi ustrezale zahtevani težavnostni stopnji, zato so v učnem načrtu našteta konkretna dela, ki ne pomenijo predpisa v smislu obveznih skladb, ampak so navedena le kot primer posamezne težavnostne stopnje.

V okviru stare orgelske literature naj dijak vsa leta študija spoznava dela iz različnih dežel oziroma tako imenovanih "šol". Tako se dijak seznani z diferencirano stilno interpretacijo.

V literaturo sodi tudi pregled specifičnih orgelskih oblik. Učitelj naj do določene mere upošteva glasbeni okus dijaka, seveda pa ga mora razvijati.

Temelj orgelske glasbe so dela J. S. Bacha. Zanje je potreben pozoren študij, pa tudi po številu prevladujejo. Pri vaji polifone igre in predvsem pri trioigri je priporočljiva in uspešna kombinirana vaja vsake roke posebej s pedalom.

Klasicistično obdobje je v razvoju orgelske glasbe manj pomembno, zato naj dijak med študijem predela vsaj eno skladbo. V študijski program je treba primerno vključevati tudi dela domačih avtorjev.

Študij skladb naj razvija dijakove intelektualne in emocionalne lastnosti do najvišje možne mere. Ob tehnični pripravi in z muzikalno in oblikovno analizo naj učitelj dijake seznani z vsebino dela ter jih spodbuja k oblikovanju muzikalne podobe.

Zaradi razlik v razvoju posameznih dijakov so včasih dopustni nekateri odmiki od predpisane težavnostne stopnje literature.

Poudarjena sta predvsem razvijanje tehnične sposobnosti, pa tudi igra z lista (prima vista) in transponiranje skladb.

Individualni klavirski program za dijake skupaj oblikujeta učitelj klavirja in učitelj orgel.

OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJA

Dijak naj na leto predela poleg tehničnih vaj in etud najmanj osem skladb. Letni izpit lahko delno nadomestijo zahtevni javni nastopi.

Dijaki naj nastopijo čim večkrat na internih in javnih nastopih, revijah, državnih tekmovanjih itd; učno obvezna pa sta dva letna nastopa na različnih orglah.

Posebnost orgel je v tem, da je vsako glasbilo zase unikatni izdelek. Dijakom omogočimo ogled in preizkus čim večjega števila orgel, nujno pa se morajo seznaniti z značilnimi razlikami.

Dijaki se učijo tudi klavir, in sicer 140 ur oziroma po 35 ur na leto (od prvega do četrtega letnika).

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1. 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa konča predmet z razredno oceno.

HARFA

1.2 Operativni cilji in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika

Lariviére: Exercices et études

H. Renié: Method for the harp - I. + II.

Lawrence: Salzedo: Method for the harp

C. Salzedo: Conditioning exercices I + II

Etude

Bochsa: 25 etude Op. 62

Boshsa: 1. del etud Op. 34

Thomas: etude po izboru

Schueker: 2 + 3. del etud Op. 18

Campoliete: 10 etud prelude

Damase: 1. zvezek etud

Sonate (suite):

Dussek: Sonatine

Kardon: Sonata Es-dur

Anonym: Variacije na temo Mozarta

Naderman: Sonatine Op. 92

Naderman: Variations on the air "L'oiseau Chantant"

Hovhaness: Sonata

Predavanja:

A. de Cabezon: Pavane and Variations, Fuga

Bach - Renie: Dix piéces, Fuga

Zingel: 12 klasičnih studij

Rameau: Tamburin, Rigaudon

Gatayes: Romance

Tournier: 4 preludiji

Grandjany: Automne

Salzedo: Short stories in music

Erdeli: Trije preludiji

Domači avtor:

Ciglič: Adagio amoroso

Izpitna snov:

2. letnik   ( 105 ur )

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

Lariviere: Exercices et études

Renie: Method for  Harp I. + II.

Salzedo:  Condit. ex. I + Ii

Salzedo: Modern study of the Harp

Etude

Bochsa: Op. 34., 1. del

Naderman:  Grande étude

Dizi: Etude

Thomas: etude po izbiri

Schueker: 12 etud

Damase: 1. del etud

Sonate (suite):

Mayer: Sonata

Kardon: Sonata f-mol

Dussek: Sonata

Natra: Sonatina

Predavanja:

A. de Cabezon: Italian pavane

Corelli:- Giga, Gavotte, Sarabande

Bach - Renie: Dix piéces

Hasselmans: Trois petites piéces faciles

Tournier: Pieces Negres

Suriani: Partita

Salzedo: Short stories in Music

J. de la Presle: Le jardin mouilleé

F. F. Palero: Romance

L. R. de Ribayaz: Hachas

Chou Wen Choung: Two Chinese Folk Songs

Domači avtor:

Ž. Prinčič: Etuda

Koncerti:

Saint-Saens: Morceau de Concert

Izpitna snov:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

Lariviere: Exercises et études

Renie: Method for Harp

Salzedo: Conditioning ex.

Salzedo: Modern study of Harp

Etude:

Bochsa: Op. 34 (ll del)

Bochsa: Vingt études l. del

Zingel: 12 études (Drite Abt.)

Dizi: Etude

Damase: 2. del etud

Sonate (suite):

Pescetti: Sonata

Delaplank: Karakterna sonata

Rossini: Sonata

Tournier: 2. Sonatina

Giurana: Sonatina

Krenek: Sonata

Watkins: Petite suite

Predavanja:

Bach: Dix piéces

Bach: Siciliano

Haendel: Tema con Variazioni

Paradisi: Toccata

Thomas: Spring

Hasselmans: Priére

Tournier: Trois Images

Grandjany: Arabesque

Salzedo: Suita 8 plesov

Bozza: Evocations

Lang: Toccatina

Ibert: Scherzetto

Alfano: Romunski ples

Koncerti:

Haendel: Concerto in SI bemol

Rousseau: Pastoralne variacije

Izpitna snov:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

Lariviere: Ex. et études

Magistretti: 51 exercises

Renie: Method for Harp

Salzedo: Condit. ex.

Salzedo:- Modern study

Etude:

Bochsa: Op. 34 (2. del)

Bochsa: Vingt études (2 del)

Tournier: Koncertna etuda (Au Matin)

Dizi: Etude

Zabel: Koncertna etuda

Damase: Etude (2. del)

Sonate (suite):

Rossler - Rosetti: Sonata

Krumpholz: Sonata

A. H. LePen: Sonata No.1

Tournier: Tema con Variazioni

Mortari: Sonatina prodigio

Franck: Suita

Hicks: Sonata

Predavanja:

Bach: Bouree, Dix piéces

Haendel: Giga

Respighi: Siciliana

Pierne: Impromptu - caprice

Saint-Saens: Fantasie op. 95

Tournier: Vers la source dans le bois

Renie: Contemplation

Salzedo: Suita 8 plesov

Guerra: Apunte Betico

Domači avtor:

Ciglič: Concertino za harfo in godala

Koncerti:

I.Lang: Štiri bagatele za harfo in godala

Wagenseil: Koncert za harfo

  2 Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Učni načrt je prilagojen srednje nadarjenim dijakom, ki naj bi predpisano snov obvladali brez posebnih težav. Praksa je pokazala, da se sčasoma pokažejo precejšnje razlike v razvoju posameznikov, teh pa kljub selekciji in sprejemnemu izpitu ni mogoče predvideti. Tako so nekateri odmiki od letnega in izpitnega programa dopustni in celo nujni, zlasti v višjih letnikih.

Pri zelo nadarjenih dijakih se učna snov po težavnosti lahko razširi, namesto izpita je možen celovečerni javni nastop, vendar mora vsebovati vse bistvene zahteve izpitnega programa.

V izpitnih programih so navedene zahteve po izvedbi del na pamet minimalne. Nujno je, da je memoriranju posvečeno veliko pozornosti; ta naj temelji predvsem na oblikovni in harmonski analizi, ne samo na akustičnih in vizualnih predstavah.

Prva naloga učitelja pa je ugotoviti tehnično in muzikalno znanje dijaka, njegove psihofizične sposobnosti in možnost za prilagajanje delovnim razmeram. Pri študiju etud dijak spoznava praktično uporabnost in namenskost različnejših tehničnih prijemov. Iz tovrstne literature naj učitelj izbira za posameznika najbolj koristne etude. Študij polifonije se stopnjuje od preprostega dvoglasja do najpopolnejše oblike-fuge. Pomembno je obvladanje velikih oblik, zlasti sonate, saj ta predstavlja najzahtevnejši del letnega izpita. Pri študiju sonatnega stavka naj dijak poleg celote obdela tudi osnovne etape formalne strukture (prehod ene teme k drugi, prehod v reprizo, codo in  podobno). Na ta način bo spoznal lepoto skladbe tudi v detajlih, ki so sicer organski del celote, vendar imajo vsak svojo logiko in smisel. Študij skladb razvije v najvišji meri dijakove intelektualne in emocionalne kvalitete. Tu naj učitelj ob temeljiti tehnični predpripravi in s pomočjo muzikalno-oblikovne analize seznani dijake z vsebino dela in ga vzpodbudi k samostojnemu oblikovanju muzikalnega gradiva. Pri tem mora presoditi, do katere mere je ta samostojnost koristna in dopustna.

Dijak naj se v prvih dveh letnikih glavnega predmeta, harfe, uči klavir le kot dopolnilni predmet, v tretjem in četrtem letniku pa ga popolnoma opusti. Praksa je pokazala, da različna tehnična prijema (klavir - udarec, harfa - trzljaj) kontradiktorno in škodljivo vplivata na razvoj mišične gibčnosti in strukture prstov in dlani, če inštrumenta vadimo hkrati in enakovredno.

Posebno je v programu zaželenih čim več del domačih avtorjev. Izbor primerne literature za določeno stopnjo je prepuščen učitelju. Enako velja za vse oblike literature (sonate, koncerti in drugo, kar ni omejeno v učnem programu).

Vsak dijak mora vsaj enkrat na leto nastopiti na internem ali javnem nastopu. Uspešno izvajano skladbo lahko upoštevamo kot del letnega izpita.

Dijaki morajo obiskovati komorno in orkestrsko igro, če je harfa v zasedbi programa orkestra.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1. in 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku konča predmet z razredno oceno.

HARMONIKA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine.

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Rudolf Pillich: Grundlagen des Akkordeonspiels (tehnične vaje)

Franz Krieg: Etuden (za mehovno artikulacijo)

2. ETUDE

Gradus ad Parnassum  1.zv. - izbor (H)

Hugo Hermann: Übungsweerk - etudi št. 3, 4 (H)

Curt Mahr: 10 melodische Etuden - izbor

Siegfried Borris: Acht Studien für Akkordeon - izbor (H)

Theodor Prosch: Capriccio

                            Toccata

H.Berens: Etude za klavir - izbor

C.Czerny: Etude za klavir - izbor

Približno osem etud, od teh tri s problemom v levi roki.

3. POLIFONIJA

T.Prosch: Pastorale

                Polifone Studie

Torbjörn Lundquist: Neun zweistimmige Inventionen - izbor (H)

Wolfgang Jacobi: 10 poliphone Stücke nach spanischen Volksliedern - izbor (P)

H. Hermann: Alte Meister - izbor (H)

H. Hermann - J.S.Bach: Fantasie (H)

J. S. Bach: (H.r.75) - izbor

Mojstri polifonije (H.r.76)

W. Boyce: Gavotte

J. E. Rembt: Fugetta

J. G. Vierling: Fugetta

J. K. Kerri: Fugetta

G. F. Haendel: (H.r.65)  - Fugetta

                                     - Sarabande

                                     - Figue

J. S. Bach: Dvoglasne invencije za klavir - izbor

Približno štiri skladbe, od teh najmanj štiri starih mojstrov.

4. CIKLIČNE OBLIKE

Ernsguido Naumann: Sonatina (FH)

Heinz-Christian Schaper: Sonatine (H)

J. Lechthaler: Sonatine (DNS)

H. Hermann: Frühlingssonatine (H)

Jiri Antonin Benda: Sonatine - za klavir - izbor

T. Lundquist: Allerlei - izbor (H)

Erwin Poletzky: Tri male skladbe za harmoniko

H. Hermann: Sieben neue Spielmusiken - izbor (H)

Werner Schramm: Kleine Suita in altem Stil (NSfA)

Ernst-Lothar von Knorr: 12 Vortragsstücke für Akk. - izbor (H)

A. Hundziak: Suita sedziejowicka

Karlo Krombholz: Divertimento - izbor (faksimil)

Herrmann Ambrosius: San, Veselo doživetje, Serenada (NOfA)

Najmanj ena ciklična skladba ali pa tri skladbe v različnih tempih istega avtorja.

5. DRUGE SKLADBE

E. L. Wittmer:    Nocturno (NM)

                        Romanze (NM)

Josef Schleb: Bauerntanz auf dem Balkan (NM)

H. Hermann: Toccata (MfA), 1. zv.

J. Kolašinski: Mykrobi

Ottmar Gerster:  Polka (ZSfA), 3. zv.

                           Serenade (ZSfA), 3. zv.

                           Gavotte (ZSfA), 4. zv.

T. Lundquist: Allerlei - izbor (H)

Fritz Stege: Burleske (NS)

T. Lundquist: Microscope - izbor (TF)

Približno tri skladbe.

Letni izpit

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Literatura tako kot v prvem letniku.

2. ETUDE

Gradus ad Parnassum: 1.zv. Etude št. 4, 6, 8, 9, 10

                                      2. zv. Etudi št. 2, 4

                                      3. zv. Etude - izbor iz lajih (H)

H. Herrmann: Musikalische Bewegungsspiele - izbor (H)

C. Gerster: Etude (KEfA)

Kurt Schwaen: Bulgarische Impression (KEfA)

Werner Hübschmann: Studie (KEfA)

Ilja Havliček: Koncertne etude - izbor (S)

H. Berens: Etuda za klavir, 3. in 4. zv. - izbor

Cramer-Bulow: Etude za klavir - izbor

C. Czerny: Op. 740 - izbor

Približno šest etud z različnimi problemi.

3. POLIFONIJA

H. Herrmann-Händel: Fuga (H)

J. P. Kirnberger: Fuga (H).r. 76

G. P.Telemann: Fughetta (H).r. 76

                           Fuga

G. F. Haendel:        Menuet

                           Courante

                           Gavotte

                           Chanconne (H).r.65

                           Air mir Variationen (Das Portativ, H)

                           Suita za klavir

J. S. Bach:            Harmonisches Labyrinth (Das Portativ, H),

                           Orgelwerke IX., Ed.Peters

                           Acht kleine Preludien und Fugen (za orgle) - izbor

                           Triglasne invencije - izbor

                           Francoske suite - izbor

Vsaj tri skladbe.

4. CIKLIČNE OBLIKE

W. Hübschmann: Drei Miniaturen für Akkordeon (FH)

                           Sonatina (ZSfA), 5. zv.

Lars Bjarne: Suite en miniature

Hans Luck: Sonatine in C

G. Strecke: Thema mit Variationen (MfA), 2.

H. Herrmann: Kleines Konzert (NM)

Paul Kurzbach: Drei Stucke für Akkordeon (KSfA)

J. A. Benda: Sonate (za klavir) - izbor

W. Jacobi: Acht Vortragsstücke für Akk. (P)

K. Krombholc: 9 kompozicija za harmoniku - izbor (faksimile)

T. Lundquist: Botany play - izbor

Hans Lang: Schneidervariationen (NM)

Vsaj ena ciklična skladba.

5. DRUGE SKLADBE

Najmanj dve skladbi.

Letni izpit

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

K osnovam tehnike iz prejšnjih letnikov še:

Rudi Pillich: Grundlagen des Akkordeonspiels (A)

2. ETUDE

Gradus ad Parnassum: 1. zv. Etudi št. 5, 7

                                      2. zv. Etude št. 23, 6, 10

                                      3. zv. Etudi št. 5, 10

H. Herrmfann: Konzertetuden - izbor (H)

Rudolf Bruči: Etudes - izbor (A)

C. Mahr: Konzertetuden in D (HE)

I. Havliček: Koncertne etude (S)

Cramer-Bulow: Etude za klavir - izbor

H. Brehme: Paganiniana - Tema in najmanj 2 variaciji (H)

Približno štiri koncertne etude.

3. POLIFONIJA

George Barton: Toccatina and Fugue

Matyas Seiber: Preludium und Fuga a-mol (H)

J. S. Bach: Das wohltemperierte Klavier - izbor

Emilio Cambieri: Trittico polifonico (B)

F. Buxtehude: Izbor iz orgelskih skladb

J. Pachbel: Toccata in fuga (H). r. 76

Vsaj ena skladba v celoti (npr. fuga in preludij).

4. CIKLIČNE OBLIKE

T. Lundquist:    Sonatina piccola (H)

                        Plastische Varianten (TF)

                        Botany play

G. Stecke: Sonatine für Akk. (H)

F. Fugazza: Sonatina (B)

O. Treibmann: Sonatine für  Akk (FH)

J. A. Benda: Sonate (za klavir) - izbor

A. Hačaturjan: Sonatina C-dur (klav.)

Helmut Degen: Sonate in G (H)

Nikola Petin: Sonata quasi una sonatina (faksimil)

E. L. von Knorr: Suite (TM)

E. Poletzki: Suita a-mol

Jiri Matys: 5 Bagatellen (S)

Hans Toifl: Variationen über ein eigenes Thema (HE)

Kazimier Przybylski: Scherzo, Adagio, Rondo

W. Hübschmann: Musik für Akkordeon in vier Sätzen (HF)

Vsaj ena ciklična skladba v celoti (obvezen sonatni stavek).

5. DRUGE SKLADBE

G. Stecke: Capriccio (H)

W. Jacobi:    Konzertrondo (H)

                    Sechs Walzer-Bagatellen (P)

Hans Kunz: Toccata (P)

Günther Lampe: Burlesque concertante (HO)

Vaclav Trojan: Podrta katedrala (S)

D. Scarlatti: Sonata - izbor

Philip Mohler: Zwei Humoresken (TM, ŠH)

Niccolas Flangello: Introduction and Sherzo

Lajoš Mederi: Preludium und Capriccio (H)

Petr Fiala: Invencije

Alexander Tscherepnin: Invention

Vsaj dve daljši skladbi.

Letni izpit

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Literatura ista kot v prejšnjih letnikih.

2. ETUDE

Gradus ad Parnassum:  2. zv., Etudi št. 7, 11

                                       3. zv., Etudi št. 4, 11

H. Herrmann: Konzertetuden - izbor

H. Brehme: Paganiniana - izbor

Rudolf Würthner: La Campanella (H)

R. Bruči: Etudes - izbor

Približno tri koncertne etude.

3. POLIFONIJA

J. S. Bach:      Toccata und Fuge d-moll (Peters IV)

                     Fantasie und Fuga a-moll (Peters IX)

                     Izbira iz ostalih orgelskih del

Juraj Natrik: Kontrapunktski monolog (S)

F. Fugazza: Introduzione e fuga (F)

F. Buxtehude: Izbor iz orgelskih del (P)

J. C. Bach:   Toccata und Fuge

                      Fuge c-moll in druge skladbe iz zbirke Orgelwerke

                      der Familie Bach (Peters)

Vsaj eno polifona skladba v celoti.

4. CIKLIČNE OBLIKE

J. A. Benda: Sonate - izbor

E. L. von Knorr: Sonate in C (H)

Kaspar Roeseling: Sonate (H)

Jan Truchlar: Sonata (S)

H. Brehme: Suita (TM)

Niels Viggo Bentzon: In the ZOO (H)

Newett Bartow: Three characteristic dances (H)

J. Feld: Vier Inermezzi für Akk. (H)

Hans Toifl: Konzert für Akk. (HE)

Jaromir Baant: Suita programattica

K. Krombloch: Suita za harmoniko

Enako kot v 3. letniku.

5. DRUGE SKLADBE

H. Herrmann: Ouverture alla zingarese (H)

Davide Anzaghi: Luci e ombre (H)

G. A. Strehmel: Charivari (H)

R. Bruči: Scherzo (H)

Ole Schmidt: Toccata No. 1 (H)

František Bro: Kromatične variacije (S)

K. Krombholc: Capriccio

J. Hatrik: Melancholischer  Monolog (S)

J. Truschlar: Preludio o chorale (DVfM)

Vsaj dve skladbi.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Ker danes uporabljamo razne tipe harmonik z njihovimi specifičnostmi in se to v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo, obsega učni načrt literaturo za vse tipe inštrumenta. Priporočljivo je uporabljati novo domačo in tujo izvirno literaturo, ki ni navedena. Seveda mora ustrezati tehničnim, muzikalnim in vzgojno-izobraževalnim ciljem na določeni stopnji. Učni načrt se lahko dopolni tudi z dobrimi transkripcijami za spoznavanje določenih stilnih obdobij.

Memoriranje ima veliko tradicijo in je koristno za vsakega izvajalca (koncertanta) in učitelja, ki te izkušnje prenaša na svoje dijake. Od začetka je treba težiti k igranju na pamet (zlasti skladb in določenih etud).

Minimalno število etud in skladb je določeno za dijaka s povprečnimi tehnično-muzikalnimi sposobnostmi in je zato obvezno. To pomaga učitelju tudi kot navodilo pri ocenjevanju dijaka, obenem pa kot pogoj za uspešno končanje letnika. Pomembna je tudi kvantiteta in ne samo kvaliteta predelane snovi.

Z internimi in javnimi nastopi (ti naj bodo čim pogostejši) si dijak pridobi izkušnje za kasnejše solistično delo.

Udeležba na tekmovanjih deluje na dijaka in njegovo delo spodbudno, seveda pa ni obvezn za vsakega dijaka.

Na oceno letnega izpita vsekakor vplivajo uspehi celoletnega dela in sodelovanja na nastopih (interni, javni, tekmovanja itd.).

Komorna in orkestralna igra sta za dijake harmonike še posebno pomembni.

Seveda razvijamo tudi skupinsko muziciranje (komorne skupine od dua dalje do harmonikarskega orkestra in kombinacij z drugimi inštrumenti).

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA    

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa konča predmet z razredno oceno.

VIOLINA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Dijak si mora levo roko postaviti tako, da bo omogočala ves nadaljnji razvoj njegove tehnike igranja na violini. Pridobi naj si sproščen živ padec prstov levice, obvlada vse mogoče kombinacije in ritme tekoče in sproščeno. Intonacija mora biti skrajno natančna in stabilna tudi v fizično težkih prijemih. Postavlja si osnove igre v dvojemkah. V vibratu doseže primerno sproščenost roke, pritisk prstov ne sme biti premočan. V začetku izvaja večinoma vibrato iz zapestja. Dijak se natančno seznani z osnovnimi gibi desnice pri igranju z lokom. Posamezne gibe dela izolirano (to pri igranju ni mogoče), da bi jih bolje spoznal in razločeval. Spozna osnovne spretnosti dela z lokom. Obvlada pravokotno potezo, prehajanje loka s strune na struno v tempih, ki jih zahtevajo etude in skladbe za ta razred. Spozna pravilne izvedbe osnovnih potez loka (detache, martele, spiccato, sautile) in si pridobi skladbam primerno spretnost v izvedbi.

Dijak dobiva ob študiju občutek za lepo in pravilno ustvarjanje tona, za lep nastanek; najbolj pozoren je na ritem in intonacijo. Spoznava značilnosti igranja predklasike, značilnosti artikulacije tona (potez), izhodišča za določanje tempa pri izvajanju skladb iz tega obdobja. Spoznava obliko sonat iz konceptov predklasike. Seznanja se tudi s krajšimi romantičnimi in sodobnimi skladbami, skuša se vživljati v njihovo vsebino in  izraziti svoje doživetje. Uči se ločevati intonacijo v pasažni (skalni) ali horizontalni igri.

Tehnika:

O.Ševčik:

Schradick: Sistem skal (Flesch, Gregorian, Gilels, Jahnke)

2. ETUDE

Kreutzer

F. Fiorillo: 36 Caprices 

J. Dont: op. 37

3. KONCERTI

B. Marcello: D-dur

A. Stamitz: G-dur

F. M. Veracini: D-dur

A. Vivaldi: A-dur  d-mol  B-dur

J. Haydn: G-dur

T. Albinoni: D-dur  B-dur

G. Tartini: E-dur

P. Nardini: a-mol  e-mol

J. S. Bach: a-mol

G. Viotti: št. 23 G-dur

Misliveček: C-dur

P. Rode: št. 6, 7, 8

G. F. Telemann: G-dur

P. Kreutzer: št. 13, 19

G. Torelli: e-mol  

4. SONATE

J. B. Senaille: d-mol

Lorenzo Somis:G-dur

A. Corelli: Sonate

A. Vivaldi: Sonate

F. S. Geminiani: Sonate

B. Martinu: Sonatina

H. Purcell: I.  II. suita      

5. DRUGE SKLADBE   

Glej seznam skladb.

Letni izpit:   

2. letnik    (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Dijak vedno nadzira postavitev leve roke, da ne bi prišlo do deformacij zaradi vedno večjih zahtev, ki jih nalagajo levi roki hitrost igranja, težji prijemi, igranje dvojemk in menjava leg. Prstne vaje izvaja dijak v vse bolj zapletenih načinih, hitrost je večja, zahteve po čisti intonaciji in ritmični preciznosti so ostre. Vadi dvojemke: trizvoke in septakorde brez menjave lege od prve do srednje lege, prstne vaje v dvojemkah od pete lege in etude v legah. Menjavo leg izboljšuje zaradi lahkotnosti neslišnih prehodov in intonančne preciznosti ter v obvladovanju menjave v najvišjih legah. Vibrato izboljšuje zaradi sproščenja roke in hitrosti ter intenzivnosti nihanja.

Osnovne spretnosti pri delu z lokom vadi dijak tudi v 2. letniku.                      

Detasche vadi na vseh delih loka, martellato z večjo hitrostjo in natančnostjo s prehodi čez strune in na vseh delih loka. Spicca to izboljšuje v zvoku, hitrosti in dinamičnem niansiranju. Sautille izpopolnjuje v prehodih čez strune in menjavi lege. Redno vadi in kultivira igranje dolgih spevnih tonov. Izpopolnjuje igro v legatu (v specialnih etudah in skalah).

Intonacija in ritem sta v ospredju pozornosti. Dijak stalno razvija smisel za čistost zvoka (brez prizvokov, šumov, praskanja); to je na godalih utrudljivo delo.

Dijak se navaja na skupinsko muziciranje, torej ritmično natančnost pri poslušanju soigralcev, prilagajanje, igranje unisono, v akordični igri na uglaševanje glasov v naravni intonaciji, skupno artikulacijo tonov, skupno dinamiko, barvno  niansiranje, poudarjanje. Seznanja se z večjimi formami, harmonsko strukturo in  oblikovno gradnjo skladb.

Tehnika:

O. Ševčik:   

Schradick

C. Flesch: Sistem skal ali Gregorian, Gilels, Jahnke

2. ETUDE

Kreutzer

F. Florillo: 36 Caprices

P. Rode: 24 Caprices

B. Campagnoli: 30 preludijev

3. KONCERTI

J. Leclair: C-dur

G. B. Pergolesi: B-dur

L. Boccherini: D-dur

K. Stamitz: B-dur

G. Tartini: d-mol

L. A. Predieri: h-mol

K. Ditters von Dittersdorf: C-dur

Benda: Es-dur

C. Beriot: št. 9 5

P. Rode: št. 7 8

J. S. Bach: a-mol

I. Jarnović: A-dur

4. SONATE

A. Vivaldi

A. Corelli

F. S. Geminiani

Locatelli: g-mol

Dvoržak: Sonatina op. 100

Corelli: La Follia

G. F. Händel: 6 sonat

Benda: A-dur

5. DRUGE SKLADBE

Glej seznam skladb.

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Dijak igra trizvoke in septakorde v dvojemkah z menjavo lege, skale v tercah, sekstah, oktavah (1-4, 1-3, 2-4), decimah in razne kombinacije vaj v dvojemkah. Vaje za večjo spretnost v menjavi lege se nadaljujejo z različnimi kombinacijami. Igra tudi vaje po eni struni v dveh oktavah (trizvoki, septakordi, zmanjšani septakordi v različnih figuracijah).

Prstno tehniko vadi enako kot do 3. letnika. Dijak igra kromatične skale, enojne flageolete v skalah in naravne flageolete. Tempo v igranju trioktavnih skal stopnjuje, kljub hitrosti obvlada intonacijo, menjava lege teče gladko in zanesljivo, korelacija rok je dobro utrjena. Vibrato se še naprej izpopolnjuje zaradi sproščenosti, hitrosti nihanja in izraznosti. Vadi igranje tri in štiriglasnih akordov z levo roko.

Dijak nadalje oblikuje dolgi spevni ton in igro legato. Njegov martele ima v tem letniku vse osnovne karakteristike. Igra sproščeno hitro, se bliža zgornji meji, roka se ne utruja. Spiccato in sautille tečeta nemoteno pri prehajanju loka čez strune, pri menjavi lege in kontaktnega mesta.

Vse glavne vrste potez (spiccato, detache, martele, sautille) vadi dijak v tem letniku v etudah, ki so zahtevne za levo roko, in tistih, ki imajo poseben poudarek na prehodih loka čez struno. Temu so namenjene tudi lestvice. Pridobiva si tehnično znanje v igranju akordov z desno roko.

Z igro v dvojemkah dijak zaostruje in izpopolnjuje posluh tudi za čisto soigro posameznih skupin v raznih ansamblih.

S skladbami predklasike, klasike in klasicizma se seznanja s posebnostmi artikulacije tonskega izraza, načina poudarjanja in fraziranja dinamičnega niansiranja. Nauči se ločiti oznake za karakter in tempo v predklasiki ter določanja tempa v tem obdobju. Dijak je v tem letniku sposoben s primerno intenzivnim vibratom izraziti svoja doživljanja pri izvajanju skladb.

Tehnika:

O. Ševčik:

Sistem skal (Flesch, Gregorian, Gilels, Jahnke ali Galamian)

2. ETUDE

R. Kreutzer

P. Rode: 24 Caprices

B. Campagnoli: 30 preludijev

Rovelli: 12 Caprices

Dancla: op. 73

3. KONCERTI

C. Berio: g-dur št. 7, a-mol št. 9

P. Nardini: g-mol

Ž. J. Leclair: d-mol

R. Couperin: Concerts Royaux št.2

G. Tartini: B-dur, G-dur, D-dur

J. S. Bach: E-dur

J. Stamitz: C-dur (Dresdenski koncert)

A. Vivaldi: Letni časi

J. Haydn: C-dur

F. Fiorillo: F-dur št. 1

W. A. Mozart: B-dur, KV 27

F. Mendelssohn: d-mol

Prvi stavki težjih koncertov:

4. SONATE

Haendel: 6 sonat

J. J. Mondoville: Sonata, C-dur

A. Vivaldi: 12 sonat

A. Corelli: 12 sonat

J. S. Bach: Partita v a-molu za violino s cifriranim basom

G. Tartini: Dido Abandonata D-dur

Vivaldi-Respighi: Sonata, D-dur

G. Tartini: Sonate

G. F. Telemann: 12 fantazij

N. Paganini: Sonatina, A-dur

5. DRUGE SKLADBE

Glej seznam skladb.

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Prstno igro, menjavo lege, dvojemke vadi dijak deloma na isti način kot v 3. letniku.V pridobivanju spretnosti v prstni igri in menjave lege ter v igri v dvojemkah dijak vse bolj uporablja lestvice; igra jih v vseh tempih, od zelo počasnega do najhitrejšega.  

Vibrato razvija v vse večjo izraznost. Tri- in štirioktavne lestvice so tudi zelo primerna oblika za izpopolnjevanje tehnike loka. V počasnem tempu igra dijak dolgi spevni ton (lahko tudi z vezavo počasnih not). V osminkah in osminskih triolah (MM-60) igra na vseh delih loka vse vrste načinov detache in martele, predvaje  za staccato - martele ima  pravi stacc.-martele, spiccato (predvsem široki položen), portato loure. V šestnajstinskih sekstolah vadi detache, sautille in legato v različnih vezavah, v dvaintridesetinkah pa drobni sautille, legato (tudi skale v 3 oktavah vezano gor in dol na en lok). Tehniko loka za igranje tri- in štiriglasnih akordov izpopolnjuje dijak z različnimi variantami, ki omogočajo izpeljavo glasov v  polifonih skladbah za violino solo.

Dijak spoznava in analizira velike forme koncertov in sonat klasike,  romantike in sodobnosti. Ob igranju študira polifono glasbo, zlasti dela za violino solo; tako spoznava izredno mojstrstvo v pisanju večglasnih skladb za ta enoglasni inštrument. Seznani se s posebnostmi izvajanja polifonih del na violini z uporabo artikulacije za jasnejšo izpeljavo glasov v tri- in štiriglasnih akordih. Seznani se s principi določanja tempa v Bachovih skladbah.

Tehnika

O. Ševčik:

C. Flesch: Sistemi skal (Gregorian, Gilels, Jahnke, Galamian)

G. Tartini:

L'arte dell arco (umetnost igranja z lokom)

2. ETUDE

P. Rode: 24 Caprices

J. Dancla: op.73

J. Dont: op. 35

B. Campagnoli: 30 preludijev

3. KONCERTI

G. Tartini: g-mol Rostal

J. S. Bach: E-dur

J. Jarnovič: D-dur

J. B. Viotti:  Št.22 a-mol

W. A. Mozart: G-dur, KV 216, D-dur KV, 211

Spohr: št. 8, 9

Haydn: C-dur, A-dur

F. Mendelssohn: d-mol,  e-mol

M. Bruch: g-mol

H. Wienawski: d-mol

J. Leclair: D-dur

4. SONATE

J. S. Bach: Sonata in partite za violino solo (posamezni stavki)

T. A. Vitali: Ciacona

Grieg: Op. 13, G-dur

G. F. Haendel: 6 sonat

J. M. Leclair: D-dur

Corelli: Sonate

Vivaldi: Sonate

Mozart: Sonate

Telemann: 12 fantazij

Paganini: Sonatina v e-molu

5. DRUGE SKLADBE

Glej seznam skladb.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Posebna značilnost igranja v enoglasni pasažni (skalni) igri violinistov in tudi drugih godalcev so ozki poltoni (med 3. in 4. ter 7. in 8. stopnjo). Gre za pretirano ozke poltone. Učitelj mora ustvariti možnosti, da bo vsa tehnika igranja ustrezala tej osnovni zahtevi. Dijaki bodo morali še enkrat predelati vse tehnične elemente, popraviti in preudariti, kar  ni  v redu, in nadaljevati delo, ki ga zahteva izobraževanje na srednji stopnji. Pravočasno moramo usposobiti levo roko za obvladovanje dvojne tehnike. Že predhodniki J.S.Bacha so pisali za violino večglasne skladbe, ki so zahtevale znanje dvojemk in akordov. Vsa največja in najlepša dela J.S.Bacha niso dostopna onim, ki ne obvladajo dvojne in akordne tehnike. Veliko znanje v tej tehniki zahtevajo Paganinijeva dela  in sploh vsa virtuozna in romantična literatura, ki je v programu od 4. letnika srednje stopnje do konca študija na AG. Kdor si ga ne pridobi pravočasno, ima malo upanja, da bo zamujeno nadomestil, med študijem pa bo imel velike težave.

Med poglavitnimi pogoji za dobro menjavo leg je pravočasna intervencija mišic. Med prehodom iz lege v lego prst  drsi (en sam) v rahlem  dotiku  s struno (ne pa ubiralko pod njo) na novo mesto, ne da bi se spremenil nagib konice prsta glede na ubiralko. Gib menjave  je kontroliran, nikdar pa sunkovit, če je intervencija mišic pravočasna. Izhodišče giba menjave je zmeraj v ramenu; palec levice nima nobene vloge in ne sme stiskati vratu violine.

Trilček v Kreutzerjevih etudah, namenjenih tej disciplini tehnike, vadimo v različnih ritmično natančno določenih variantah, od zmerne do velike hitrosti. To daje dijaku zmogljivost, da v različnih figurah in pasažah tudi v največjih hitrostih še zmeraj obvlada prste in igra ritmično. Lok moramo tehnično pravilno in kultivirano postaviti na struno, tvorba tona se mora začeti brez prizvokov, torej praskanja in škripanja, in to na vseh delih loka. Obvladati moramo odmikanje na struno prilepljenega loka v obliki zelo kratke poteze, ki zveni čisto (glede šumov) in jasno, kot bi struno zanihal zobček na žimi. Gib poteze napravimo s prsti; lok odmaknemo tako, da dvignemo celo roko iz ramenskega sklepa (nikakor pa morda le z rotacijo podlahti). Potezo izvajamo na raznih točkah, od žabe do tretje četrtine loka. Te in podobne elementarne veščine in vaje lahko imenujemo spretnosti pri delu z lokom.

Začenjanje tona delimo na tri osnovne načine:

1.    z jakosti nič (s takojšnjim prehodom v zahtevano jakost)
2.    z rahlim konzonantnim nastavkom
3.    z ostro akcentirano artikulacijo (martele).

Med temi tremi stopnjami začetne moči zvoka je poljubno število vmesnih stopenj.

P. Rode ima značilne in dokaj zahtevne etude za potezo martele. Dijaku dajejo izredno priložnost in spodbudo, da jo obvlada.

Za boljše obvladovanje poteze sautille je treba igrati veliko skladb s primernimi hitro tekočimi pasažnimi odlomki. Najbolje pa je naštudirati nekaj skladb Perpetuum mobile.

Poleg obveznosti predmetnika (komorna igra in orkester) morajo dijaki obvezno opravljati korepeticije in nastopiti na interni produkciji vsaj enkrat na leto. Dijaki z dovolj dobrimi dispozicijami morajo sodelovati tudi na javnih nastopih, šolskih koncertih in tekmovanjih. Kvaliteten javni nastop je lahko ocenjen kot del letnega izpita.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa konča predmet z razredno oceno.

VIOLA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

I. Galamian: Lokovi in ritmični načini

O. Ševčik:

Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

2. ETUDE

Hyksa: Tehnične vaje v legah Artia 292

Kayser: op. 20 - izbor

F. Mazas: op. 36 - izbor

R. Kreutzer: 42 etud (izbor lažjih etud)

K. Moravec: Izbrane etude in studije Praga

J. Palaschko: Etude op. 87

Vollmer: Etude za violo

Kreuz: Izbrane študije in druge primerne etude

R. Hofmann: Etude op. 86

3. KONCERTI

G. F. Telemann: Koncert za violo, G-dur

Handoškin: Koncert Muzgis-Moskva

Vanhal: Koncet G-dur, S.Sugajev; - Sofija

A. Kamarovski: Concertino, G-dur

4. SONATE

G. F. Telemann: Sonata, a-mol

H. Eccles: Sonata, C-dur

C. Dittersdorf: Sonata, Es-dur

5. DRUGE SKLADBE

S. Grgič: Skladbe jugoslovanskih skladateljev za violo in klavir

Klasične skladbe; I., II. in III. zvezek, Peters-Leipzig

Zbirka pedagoškega repertoarja za violo in klavir za višje razrede red.

Reitih Muzika, Moskva 11965

M. Miletič: Male skladbe, Zagreb

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

I. Galamian: Lokovi in ritmični načini

O. Ševčik:

Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

2. ETUDE

J. Palaschko: Etude op. 87

R. Kreutzer: 42 etud

Fiorillo: 36 etud za violo

K. Moravec: Etude II

Kreuz: Select studies 4

Frank: Etude zvezek 3

3. KONCERTI

Hoffmeister: Koncert, D-dur

C. Stamitz: Concert, G-dur

G. F. Händel: Concerto

G. Druschetzki: Koncert, D-dur

4. SONATE

J. S. Bach: 3 Gambensonaten

B. Marcello: Sonata v g-molu

P. Nardini: Sonata v D-duru

G. F. Telemann: Sonata v B-duru

W. F. Bach: Sonata v c-molu

W. Flacton: 3 sonate

H. Bartoš: Sonatina

D. Milhaud: Sonata I

5. DRUGE SKLADBE

S.Grgič: Skladbe jugoslovanskih skladateljev za violo in klavir

Marais: Pet starih francoskih plesov

Danzi: Dueti za violo in čelo

Glazunov: Elegija op. 44

M. Logar: Con Tristezza

Cecchini: Miletić: Mardigal za violo in kitaro

M. Reger: Romanca v G-duru

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

O. Ševčik:

S. Korgujew: Dvojemke

I. Galamian: Lokovi in ritmični načini

Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

2. ETUDE

R. Kreutzer: 42 etud

Fiorillo: 36 Capricen

Rode: Capricen

Kreuz: Slect studie 4

B. Campagnoli: 41 Capricci op. 22

3. KONCERTI

C. Stamitz: Concerto, D-dur

Pleyel: Koncert, D-dur

J. Schubert: Koncert, C-dur

Mihael Haydn: Concerto za violo

Otmar Gerster: Concertino op. 16 Schott

Conrad Beck: Koncert, Schott 1952

Georg Benda: Koncert, F-dur, Schott 5682

Hoffmeister: Koncert, D-dur

G. F. Händel: Koncert, h-mol

4. SONATE

C. Stamitz: Sonata, B-dur

B. Marcello: Sonata, G-dur

P. Nardini: Sonata, D-dur

A. Corelli: Sonata XII., d-mol Schott

Hummel: Sonata, Es-dur

L.Boccherini: Sonata ,c-mol

W. F. Bach: Sonata, c-mol

Fibich: Sonata, d-mol

J. S. Bach: 3 Gambasonate

5. DRUGE SKLADBE

Reger: 3 suite za violo solo

Kalliwoda: 6 Noctturnes op. 186 (Peters 2104)

Liszt: Romance oubliée

Martinu: 3 Madrigale

Valdambrini: 19 Momente (VI-Va) (UE 13878)

A. Tancev: List iz albuma op. 35

I. Stravinski: Pastorale

D. Šostakovič: Adagio

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

S. Korgujew: Dvojemke

O. Ševčik:

William Primrose: Technique de Mémoire

Schradieck: School of viola tehnique

A. Neinski: Vaje v dvojemkah I., II.

Samuel Barber: Doppelgriff - Studien Skalen und Arpeggien I., II.

Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

2. ETUDE

R. Kreutzer: 42 etud

Rode: 24 Capricen

Kreuz: Select Studies 5

Hoffmeister: 12 etud za violo Peters

Dancla: Etude

A. Anzoletti: 12 Studien op. 123 Ricordi

B. Campagnoli: 41 Capricci op. 22

3. KONCERTI

G. F. Haendel: Concerto h-mol

Hoffmeister: Conceto D-dur

J. C. Bach: Koncert, c-mol

F. Domažlicky: Koncert za violo in klavir, Praha 1968

G. F. Haendel: Koncert, h-mol

G. David: Koncert za violo

J. Haydn: Koncert, D-dur (transkripcija)

A. Glazunov: Koncert

Miroslav Miletič: Koncert za violo in orkester

Peter Stojanovič: Koncert za violo

Stjepan Šulek: Koncert za violo

4. SONATE

J. S. Bach: Suite za solo violo (cello)

J. S. Bach: Sonate in partite za solo violo

Genzmer: 1. Sonata, Reis-Erler

                        2. Sonata, Barenreitzer

Glinka: Sonata Music rara

Onslow: Sonata Simrock

J. Brahms: Sonata op. 120 (1 in 2), Breitkopf - Hartel

A. Honneger: Suita

G. Valentini: X. sonata, E-dur

F. B. Mendelssohn: Sonata, C-dur

Milan Ristić: Sonata za violo

Boris Popandopulo: Sonata za violo

Miroslav Krejči: Sonate cis-mol op. 57, Artia Praga

D. Šostakovič: Sonata za violo in klavir op. 147

M. Reger: 3 suite za violo solo

5. DRUGE SKLADBE

Bach - Kodaly: kromatična fantazija

P. Hindermith: Žalna glasba za violo

F. Doma licky: Pet bagatel za violo in klavir

C. M. Weber: Andante in rondo ungarese

M. Bruch: Romanca op. 85, Schott 1974

R. Schumann: Märchenbilder

Hoffer: Bratschenmusik, Peters V 1025

Krol: lassus - Variationen, Simrock

M. Miletič: Rapsodije za violo in klavir

P. Ramovš:    Skice za violo in klavir 1963, Ljubljana

                      Nocturno za violo in klavir 1963, Ljubljana

F. Lhotka: Sljepačka (red.L.Miranov)

S. Grgič: Skladbe jugoslovanskih skladateljev za violo in klavir, I., II. zvezek.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Študij viole ima nalogo pripraviti dijake za igranje v orkestru, komornih ansamblih in za soliste, seveda ob ustreznem nadaljevanju izobraževanja na visoki stopnji.

S tem programom naj bi dijak v čim krajšem času obvladal tehniko igre na violi in  splošno glasbeno znanje, ki bo sooblikovalo bodočega mladega glasbenika. Od stika z inštrumentom sta v marsičem odvisni sproščenost in prožnost igranja viole. Naloga učitelja in dijaka je, da poiščeta načine tega stika, ki bodo primerni za naloge leve in desne roke, za neodvisnost obeh. Če dijak igra nečisto, je treba ugotoviti, ali malomarno posluša ali pa so vzroki tehnični.

V prvem primeru je treba pustiti, da igra dalj časa (14 dni ali več) samo počasi, v drugem pa je treba začeti odstranjevati tehnične vzroke nečiste intonacije. Če dijak pride iz glasbene šole kot violinist in gre v razred viole, je najbolje, da učitelj postavi vseh pet leg znova na violo in za to uporabi morda Ševčikovo metodo op.6., VI. zv.,  op.7, II. zv. ali pa to dela posamezno. Vzporedno delo za menjavi leg morda Ševčik op.6,  VII. zv. Tako pripravljen dijak bo lažje sledil igri v legah in menjavah leg.Te zahteve se raztezajo pri menjavi leg od slišnih menjav ob pomoči prehodne note do neslišnih prehodov s sproščeno levo roko in ob pomoči raztezanja in krčenja prstov. Temeljnega pomena za dobro menjavo leg sta urejen stik z inštrumentom in urejeno delovanje obeh rok. Vsaka tovrstna nepravilnost moti koordinacijo gibanj leve in desne roke.

Branje ključev je zelo pomembno za tiste dijake, ki so v glasbeni šoli igrali violino. Dvojemke so temeljnega pomena za igro viole in za čisto intonacijo. Potrebno je, da jih učitelj počasi uvaja v igro viole (Ševčik op.8).Če bodo dvojemke dobro pripravljene, ne bo nobenih težav pri igri lestvic v dvojemkah niti pri etudah niti pri igranju skladb. Vibrato je potrebno takoj od začetka analizirati, po potrebi dopolniti.

Dijaka je treba seznaniti z vsemi komponentami vibrata - zapestnim, prstnim in podlahtnim vibratom ter kombiniranim vibratom. Dijaka je treba seznaniti z vlogo vibrata pri posameznih skladbah in stilih. Ritem je hrbtenica glasbe. Dijak mora ritem doživeti. Pot do tega je predstava ritma brez inštrumenta. Graditi moramo te predstave in jih povezovati s solfeggiom.

Pri gibanju desne roke je važna določitev ravnin posameznih strun, če ni tega dijak storil že v glasbeni šoli. Pri violi so te ravnine nekoliko drugačne kot pri violini (večje razdalje).

V prvi fazi igre čez 2 in 3 strune lahko uporabljamo teme samo na eni struni. Na ta način se lažje posvetimo preciznim gibanjem desnice. Kasneje uporabljamo teme iz Ševčikovega op.2.

Pri delu z desno roko moramo vedno paziti tudi na levo roko, kajti naš cilj je vedno koordinacija obeh rok. Prav v slabi koordinaciji so vzroki za težave pri delovanju ene ali druge roke.

Tehniko pripravljamo vedno tako, da probleme, ki jih bo dijak uporabljal v skladbah, pripravimo zgolj tehnično, nato jih izdelamo v primernih etudah, končno pa uporabimo v skladbah. Tako npr. trilček pripravimo samo tehnično (Ševčik op.7 I in II), nato pa izdelujemo več let na Kreutzerjevih ali drugih podobnih etudah.

Podobno je z drugimi problemi violske tehnike, ki morajo biti vedno v delu po principu "od enostavnega k sestavljenemu". Tako se polagoma gradi tehnika desne in leve roke tudi na srednji stopnji.

Razvoj slušnih predstav je zelo pomemben pri razvoju mladih godalcev. Vsak godalec si mora med študijem razviti svoj notranji sluh do take mere, da bo sposoben slišati vnaprej vse, kar vidi v notah. Pri tem mu v marsičem pomagata solfeggio in harmonija.

Pri oblikovanju skladb bo dijak uporabljal s pridom znanje, ki ga je pridobil pri drugih glasbenih predmetih (oblikoslovje, harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe).

Dijaki morajo igrati v orkestru (simfonični, jazz, pihalni), v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Dijaki, ki niso določeni za orkester, se morajo vključiti v zbor. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo, uspešnost nastopanja pa vpliva tudi na izpitno oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1.,2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

VIOLONČELO

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

1.1 Obravnava temeljnih problemov desne in leve roke

1.2 Oblikovanje manjših glasbenih form (osnovno fraziranje, dinamika),

       oblikovanje predklasične sonate in krajših koncertov

Tehnika:

Cossmann

Ševčik (op.6, op.29)

Lestvice in trizvoki (dur, mol) do vključno srednjih leg

Schroder: op.63

Matz: Uvod v igranje v palčnih legah

2. ETUDE

Dotzauer Merk Hegenbarth Lee i.p. (izbor)

3. BACH

Gigue Menuett I., II. (iz 1 suite)

4. SONATA

Predklasična sonata (npr. Marcello št. 3 - a-mol)

5. KONCERT

Klengel: Concertino (C-dur)

Romberg: Koncert (d-mol)

Breval: Koncert (C; D-dur) ipd.

6. DRUGE SKLADBE, primerne tehnični stopnji, npr.:

Škerjanc: Arietta

Šček: Suita

Corelli: Preludij

Locatelli: Andante

Schumann: Fantasie - Stücke (No.1) itd.

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

1.1 Težnostna igra desne roke (nadaljevanje), tehnika leve roke (nadaljevanje)

1.2 Oblikovanje večjih glasbenih form

Tehnika:

Cossmann

Ševčik (op. 6, op. 29) - nadaljevanje

Lestvice in trizvoki v celotnem obsegu (do a/3) - v počasnem tempu.

Lestvice in trizvoki v palčni legi preko vseh štirih strun, terce, oktave v palčni legi (v počasnem tempu), sekste.

2. ETUDE

Matz: Etude v palčni legi

Dotzauer Duport Merk (izbor)

3. BACH

Prva suita (razen gigue in menuett I., II)

4. PREDKLASIČNA SONATA, npr.:

Vandini: F-dur

5. KONCERTI

Vivaldi (D-dur)

Tartini (D-dur)

Monn (g-mol) in podobno

6. DRUGE SKLADBE

Škerjanc: Pet liričnih skladb (št. 1 2 3)

Beethoven: Menuett

Rubinstein: Melodija in podobno

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

1.1 Nadaljevanje obravnave lokovnih načinov (tudi leggero sautile), nadaljevanje tehnike leve roke

1.2 Nadaljnja poglobitev muzikalnega fraziranja (upoštevanje tonskega 

       niansiranja, harmonije barve, upoštevanje agogike itd.)

Tehnika:

Cossmann

Ševčik (op. 6, op. 29) - nadaljevanje v stopnjevanem tempu: lestvice, trizvoki, terce, sekste, oktave

2. ETUDE

Dotzauer Duport Grötzmacher (izbor) in podobno

3. BACH

Druga suita (v celoti)

4. SONATA

Npr. Boccherini - G-dur (Sammartini - G-dur) in podobno

5. KONCERTI

Neruda (d-mol)

Goltermann (d-mol)

Matz: Baročni koncert

Romberg (e-mol)

Davidov (No.1)

Za dijake z manjšim tehničnim znanjem prihajata v poštev tudi Tartinijev (D-dur) in Vivaldijev (D-dur) koncert.

6. DRUGE SKLADBE

Škerjanc: 5 liričnih skladb (št. 4 5)

Matz: Elegija in Humoreska

Granados: Intermezzo

Glazunov: Pesem trubadurja

Rajčič: Elegija

Despić: Siciliana in podobno

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

1.1 Dobro obvladanje tehnike prek strun

1.2 Oblikovanje muzikalnega fraziranja glede na zahteve posameznih stilov. Poznavanje oblik

Tehnika:

Cossmann

Ševčik (op.6, op.29) - do konca

V stopnjevanem tempu: lestvice, trizvoki, terce, sekste, oktave.

2. ETUDE

Dotzauer Duport Grützmacher Popper Francomme Piatti (izbor)

3. BACH

Tretja suita (v celoti)

4. SONATA

Brahms (e-mol), Beethoven (št. 1 F-dur) in podobno

5. KONCERT

6. DRUGE SKLADBE

Lipovšek: Balada

Fauré: Elegija

Čajkovski: Pesem

Kalčič: Tri skladbe

Konjevič: Dve skladbi

Davidov: Koncertna skladba

Paganini: Moses - Fantasie itd.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN  MEDPREDMETNE POVEZAVE

Učne prvine

Desna roka:

Vaje za krepitev mišic konic prstov; pri tem morajo biti vse druge mišice sproščene (tudi mišice telesa in nog).

Prstna igra: eden izmed temeljnih problemov tehnike: pri ustvarjanju tona ne uporabljamo pritiska, ampak izkoristimo maksimalno težo roke. S tem dobi ton substanco, polnost, poleg tega pa le tako lahko dosežemo sproščeno igranje, to pa je bistveno. Težnostna igra omogoča sproščenost v prstih, zapestju, komolcu itd. Pri lokovanju  je bistven osnovni zapestni gib (sestavljen iz osnovnega giba v zapestju in dopolnilnega v prstih).

Učitelj naj skuša te probleme rešiti v osnovi čim prej  in po možnosti že v prvem letu šolanja - odvisno od znanja dijaka in njegove zmožnosti za napredovanje. Na vsak način pa morajo biti vsi osnovni tehnični problemi rešeni najkasneje ob koncu  šolanja  na srednji stopnji.

Razvijanje tehnike desne roke:

Osnovni lokovi načini (npr. Ševčik op. 6), tehnika loka prek strun (Ševčik op. 29); dijak mora najprej obvladati prehod z ene strune na drugo v povsem počasnem tempu, kasneje se tempo stopnjuje; vadijo se razni načini.

Leva roka:

Prstne vaje - razviti je treba artikulacijo prstov, saj je osnovni pogoj za jasnost igranja (osnovna tehnična prvina); vaje za triler (Cossmann), saj ga ni mogoče dobro izvesti brez obvladovanja artikulacije: najprej visok dvig prstov (prstni udarec naj bo slišen), kasneje prilagoditev raznovrstnosti artikulacije. Pravilna menjava leg - najprej obvladanje menjave spodnjih leg (npr. I.-IV. lege), kasneje menjava spodnje in srednje lege, ob koncu (IV. letnik) tudi začetek  povezovanja s palčnimi legami. Igranje v palčni legi. Zaželeno je, da pride učenec na šolo z vsaj minimalnim znanjem igranja v palčni legi, sicer pa je učiteljeva naloga postaviti palčne lege v 1. letniku;  posebno pozornost je treba posvetiti teži roke - desne in tudi leve. Težnostna igra v palčni legi omogoča sproščenost in pravilno artikulacijo, sicer je igranje krčevito, to pa se odraža tudi pri kvaliteti tona. Dijak mora biti sposoben ob koncu prvega letnika zaigrati v palčni legi vsaj najenostavnejše (npr. skala - trizvok) s pravilno težnostno postavitvijo leve roke in s tem v zvezi zadovoljivim tonskim  igranjem. V naslednjih letih naj se igranje v palčnih legah izpopolnjuje, tako da je dijak ob koncu šolanja na srednji stopnji sposoben igrati v palčnih legah skoraj tako dobro kot v drugih običajnih legah.

Intonacija na godalnih inštrumentih je med najpoglavitnejšimi elementi igranja. Učitelj mora že od vsega začetka zahtevati od dijaka igranje z dobro intonacijo, če pa ni mogoče, se je treba v začetku pač zadovoljiti s počasnejšim tempom igranja. Dijaka je treba navajati na naravno intonacijo: veliki celi toni, majhni poltoni, visoko intoniranje vodilnih tonov itd. Na maturi ni mogoče tolerirati  intonančno nečistega igranja (temeljna tehnična prvina).

Vibrato:

Z osnovnimi vajami je treba doseči pravilen (enakomeren, sproščen), v začetku počasen vibrato. Hitrost je treba zelo počasi in previdno  stopnjevati. Kot pri vseh drugih osnovnih tehničnih prvinah je tudi pri vibratu hitrost napredovanja odvisna od posameznega dijaka; sicer pa je priporočljivo, da se vibrato dalj časa utrjuje v počasnem tempu, kajti pri prehitrem vibratu, ki ga dijak še ne obvlada, preti velika nevarnost, da začne vibrirati krčevito. Vibrato naj se dokončno izoblikuje v tretjem ali četrtem letniku, ko dijak sproščeno obvlada tako hitri kot počasni vibrato,  prehod iz počasnega vibrata v hitri vibrato in zmožnost vibriranja iz prsta v prst (pri legatu). Ob koncu šolanja, pa tudi pri komornih vajah, je treba dijaku razložiti povezavo vibrata z določenim stilom posamezne skladbe.

Sposobnost za igranje na pamet:

Že od samega začetka in neprekinjeno do konca šolanja na srednji stopnji se mora dijak usposabljati za igranje na pamet. Posebej to velja za skladbe: igranje z not onemogoča dijaku polno koncentracijo glede na tehnično kakor tudi muzikalno stran pri izvajanju določene skladbe.

Tehnika:

Muzikalne prvine:

Učiteljeva naloga je, da pri dijaku muzikalnost razvije do najvišje možne stopnje. Dejstvo je, da obvladovanje muzikalnih prvin vedno sledi obvladanju tehničnih prvin (sposobnost za tonsko niansiranje, dinamika, vibrato, zadovoljive intonacije, itd.). Težišče pedagoškega dela v začetku šolanja na srednji stopnji je v obvladanju prvin, muzikalne prvine pa prihajajo do veljave v stopnjevani obliki v zadnjem delu šolanja. Veliko pri tem pomagajo komorne vaje, dijak se tako ne navaja zgolj na skupinsko igranje, ampak se lahko zardi razmeroma majhne tehnične zahtevnosti skladb posveča tudi muzikalnim prvinam in osnovam  raznih glasbenih stilov.

Ko govorimo o muzikalnih prvinah pri določeni skladbi, moramo upoštevati njene značilnosti kot celoto (za ilustracijo samo dva osnovna značilna primera: živahno veselo razpoloženje, ki je navadno povezano s hitrim tempom, in nasprotje temu: otožno razpoloženje, povezano navadno s počasnim tempom). Takih razpoloženj je v skladbah zelo veliko, včasih se hitro menjavajo tudi v eni sami skladbi ali stavku. Pri tem igrajo pomembno vlogo osnovni elementi, kot so: ritem, melodika, harmonija itd. Dijaka najprej seznanimo z osnovnimi zakoni fraziranja. Osnova vsakega muziciranja je dana v razmerju napetost - popuščanje; to lahko izražajo npr. ritem, melodična linija, harmonija (napetost - dominanta, popuščanje - sprostitev - tonika).

Spričo navedenega naj se učitelj omeji v prvem letniku na najosnovnejšo razlago muzikalnih prvin pri krajši skladbi. V drugem letniku pa že govori o muzikalnih prvinah pri sonati in s tem v zvezi o tematskem materialu, formi, vlogi harmonije itd. Znanje se širi v nadaljnjem šolanju s spoznavanjem nove oblike - koncerta.

Ob koncu šolanja se začne dijak seznanjati tudi s stilom skladb. Posebno pozornost je treba posvetiti Bachovim skladbam, katerih vsebina nima konkretne narave. Osnovni muzikalni element: napetost in popuščanje (dinamično naraščanje in padanje) se pri Bachu kaže najpreprosteje v dvigajočih se in padajočih melodičnih linijah; v nekoliko bolj zapleteni obliki pa v obliki sekvenc in harmonskih postopkov; o vsem tem pa mora učitelj natančno poučiti dijaka, sicer bo igranje Bachovih skladb lahko zvenelo kot igranje navadnih etud.

Obvladovanje osnovnih muzikalnih prvin in s tem solidno muzikalno igranje predstavlja enega najosnovnejših pogojev, ki ga je dijak ob zaključku svojega šolanja na srednji stopnji dolžan izpolniti.

Učni načrt za določeni letnik obsega okvirno stopnjo težavnosti; dovoljeni pa so manjši odmiki (npr. J.Klenglov Concertino lahko igra dijak v 1. ali 2. razredu, prav tako koncerta Vivaldija in Tartinija (D-dur) lahko uvrstimo v 2. ali pa tudi v 3. letnik ipd.); glavno pozornost je treba pač usmeriti k obvladanju osnovnih, tehničnih in muzikalnih prvin. Temu naj bo prilagojena težavnostna stopnja učne snovi.

Zato naj velja pravilo, da je pomembneje kako igra kot kaj igra. Nalaganje pretežke snovi samo škodljivo vpliva na dijake, pa tudi narobe: če dijak že more igrati težje skladbe od predpisanih, naj jih tudi igra, da ga ne bi ovirali pri njegovem napredovanju.Vsebine so le okvirna usmeritev.

Dijaki morajo igrati v orkestru (simfoničnem, jazzovskem, pihalnem), v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Dijaki, ki niso določeni za orkester, se morajo vključiti v zbor. Zelo pomembno je, da čim več nastopajo, uspešnost nastopanja vpliva tudi na na leto oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1. 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

KONTRABAS  

1.2 Operativni cilji in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

Ševčik: op. 2, šola lokove tehnike

Madenski: Akordi I

Starke: Lestvice - dve oktavi

Inglese: Lestvice - dve oktavi

2. ETUDE

Simandl: 30 etud

Dragonetti-Salza: 5 etud

Lee: 12 etud

Belletti: 12 etud

Sturm: 110 etud

Findeisen: III, del etud

Weiller: 12 etud

3. SONATE

Zbornik klasičnih sonat I., II., III. (Gaillard, Marcello, De Fesch...).

Miljuškin: Dve klasični sonati

4. DRUGE SKLADBE

Gevikssman: Lirične etude

Bozza: Preludij in allegro

            Allegro et finale

Zimmermann: Duet

5. ORKESTRSKE ŠTUDIJE (časovno fakultativno)

Stoch-Hrabe: Orkesterstudien

Schwabe-Starke: Bille, Bole

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

Ševčik op. 2, Tehnika loka (nadaljevanje)

Madenski: Akordi II

Starke: Lestvice - dve oktavi

Inglese: Lestvice - dve oktavi

Šola za kontrabas:

Simandl II (palčne lege)

Findeisen IV (palčne lege)

Czerny II (palčne lege)

Nanny II (palčne lege)

Novosel (palčne lege)

2. ETUDE

Nadaljevanje etud iz 1. letnika, zraven še:

Homenko: Izbrane etude

Bille:     18 etud

              IV. zvezek 20 etud

Storch-Hrabe I

Hrabe: 86 etud I

Montanari: 14 etud

Gallignani: 24 melodičnih etud, 12 malih etud

Novosel: 12 etud (izbor)

               40 malih etud (nadaljevanje)

3. SONATE

J.Galliard, B.Marcello

4. DRUGE SKLADBE

Poradowski: Romance

Simandl: Koncertna etuda op. 65

               Koncertna etuda op. 66

Gregora: Koncertna etuda

Lowovski: Tri skladbe po Corelliju

Kuhla: Nocturno

Schwabe: Romanca

Gertovič: Romanca

Dallier: Premier duo

Verrimst: Arija za tri kontrabase

Bach: Gavota

5. ORKESTRSKE ŠTUDIJE (časovno fakultativno)

Kot v prvem letniku, poleg tega že Miljuškin, Seibach-Wolf:

Orkesterstudien (Breitkopf)

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

Ševčik: op. 2, Tehnika loka (nadaljevanje)

Madenski: Akordi II

Starke: Lestvice v dveh in treh oktavah

Inglese: Lestvice v dveh in treh oktavah

Simandl: Lestvice v dveh in treh oktavah z akordi

2. ŠOLE

Simandl, Findeisen, Černy, Nanny

3. ETUDE

Nadaljevanje iz 2. letnika

Gregora: 7 etud

Kayser-Winsel: 36 etud

Libon: 12 etud

Kreutzer: 18 etud

Montanari: 14 etud

Bille:  V.   20 etud

          VI.  Etude

Hrabe: 86 etud II.

Storch-Hrabe II.

4. KONCERTI

Hoffmeister: Koncert

Vanhal: Koncert E-dur Šhofmeister

Sperger: Koncert

Vivaldi: Koncert

Stein: Koncertni komad

Hause: Beneški karneval

Geissel: Koncertno delo

Kelemen: Koncertino

Haendel: Koncert

Abert: Koncert

Hrabé: Koncert

Pichl: Koncert

Nanny: Koncert

Simandl: Divertimento

Simandl: Koncertno delo

Dittersdorf: Koncert E-dur, Es-dur, (E-dur)

Röttger: Koncertino

Röttger: Koncert

Dragonetti: Koncert

 5. SONATE

Galliard, Marcello, Fesch, Vivaldi, Eccles

6. DRUGE SKLADBE

Jaksch: Elegija

Kuhla: Impromptu

Simandl: Scherzo capriccioso

               Koncertna etuda op. 70, op. 71

Gregora: Dumka in Capriccio

Simandl: Tarantella

Chopin: Nocturno

Trausch: Moment de valse

Simandl: Sarabanda in gavota

Gianicelli: Recitativ in arija

Lowovski: Elegija in burleska

Simandl: Nocturno

Koussevitski:   Valse miniature

                        Capriccio

                        Andante, gruzinska pesem

Bach: Violončello solo suite (arr. Sterling, Nanny, Pelczar, Homenko, Jakobson, Novosel)

7. ORKESTRSKE ŠTUDIJE (časovno fakultativno)

Kot v prejšnjih letnikih (zlasti klasiki Haydn, Mozart, Beethoven)

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Tehnika:

Ševčik: op. 2, Tehnika loka (nadaljevanje)

Madenski: Akordi II

Starke: Lestvice v dveh in treh oktavah

Inglese: Lestvice v dveh in treh oktavah

Simandl: Lestvice v dveh in treh oktavah z akordi

2. ETUDE

Glej 3. letnik

Slama: Fiorillo

3. KONCERTI

Hoffmeister: Koncert

Vanhal: Koncert E- dur Šhofmeister

Sperger: Koncert

Vivaldi: Koncert

Stein: Koncertni komad

Hause: Beneški karneval

Geissel: Koncertni komad

Kelemen: Koncertino

Haendel: Koncert

Abert: Koncert

Hrabé: Koncert

Pichl: Koncert

Nanny: Koncert

Simandl: Divertimento

Simandl: Koncertni komad

Dittersdorf: Koncert E-dur, Es-dur, (E-dur)

Röttger: Koncertino

Röttger: Koncert

Dragonetti: Koncert

5. SONATE

Haendel: Sonata g-mol

Marcello: Sonata II.

Vivaldi: Sonata

Ariosti: Sonata

Mišek: Sonata I., II.

Farkas: Sonatina

6. DRUGE SKLADBE

Koussevitski: Chanson triste

Dimitresku: Kmečki ples

Tenaglia: Aria

Nanny: Capricci (izbor)

Novosel: 6 Capricci, Elegia, Lipovšek: Groteska, Ramovš: Trije nokturni, Tako in tako Golob: Tri miniature za kontrabas in klavir

Bach: Violončello solo suite (arr. Sterling, Nanny, Pelczar, Homenko, Jakobson, Novosel)

7. ORKESTRSKE ŠTUDIJE (časovno fakultativno)

Isto kot v prejšnjih letnikih

(od romantike do moderne)

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Čim zgodnejši prehodi iz lege v lego omogočijo dijaku večjo prožnost in sproščenost; med šolanjem se morata stopnjevati.

Tudi vibrato (poleg okraševanja tona) omogoča sproščenost gibanja levice. Skrbno in od  vsega začetka je treba gojiti čisto intonacijo in ritmično precizno igranje.

Z igranjem lestvic je mogoče obvladati tudi različne prej obdelane lokove načine (v Ševčik op. 2; lokova tehnika). Zelo koristno je tako obdelane težje lokove načine delati že v primernih etudah oziroma izbrati take etude, ki vsebujejo te lokove načine.

Posebno pozornost je treba posvetiti spiccatu in santilleju, ki se pogosto uporabljata v komorni in orkestrski igri.

Posebno skrbno in intonančno čisto je treba obdelati igro v legah, zlasti polne lege. Menjave leg morajo biti v končni fazi tako prožno izvedene, da so neslišne.

Flažolete je treba obdelati na vseh strunah in v vseh legah. Poleg naravnih je treba obdelati tudi umetne flažolete s  teoretsko pojasnitvijo, kako zvenijo.

Posebej je treba obvladati kvartne in kvintne flažolete, ki so najpogosteje uporabljeni.

Dijake je treba seznaniti tudi s posebnimi učinki: sul ponticello, sul tasto (tastiera), con leguo, pizzicato, con sordino, non vibrato, tremolo itd. Seznaniti jih je treba tudi z načinom pisanja orkestralnih partov kontrabasa col basso, tuth col basso, basso tacet, sezna basso, basso solo, solli, divizi.

Obdelati je treba vse okraske: trilček, mordent, grupetto itd.

Dijake je treba seznaniti tudi z novo notacijo, s sodobno glasbo in načini njenega izvajanja. Etude na muzikalni način rešujejo tehnični problem ali več teh problemov.

Problem je nakazan v šoli za kontrabas, umetniško pa ga izdelamo ali izdelujemo na etudah, tako da v skladbah ne bo težav.

Izbira koncertov, sonat in drugih skladb mora dijaka seznaniti z vsemi stili.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

KITARA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    a/ enoglasje (posamezni prsti, menjalno udarjanje  z naslovom in brez njega)

    b/ večglasje (linearna postavitev, akordična postavitev)

    a/ postavljanje prstov leve roke

    b/ delovanje leve roke pri menjavi strun

    c/ delovanje leve roke pri menjavi leg

Po izbiri ustrezno gradivo teh izdaj:

T. Šegula: tehnične vaje Mladi kitarist 3 (DZS)

B. Henze: Das Gitarrespiel V. in VI. zvezek (Hofmeister)

F. Tarrega: Tehnične študije (Universal Edition)

M. Giuliani: Tehnične vaje op. 1 a (Schott)

A. Carlevaro: Serie didactica para Guitarra, II. - IV. zvezek (Berry Editoral)

    a/ oblikovanje tona, motiva in fraze

    b/ diferenciranje melodije in spremljave v večglasju

    c/ izstopanje melodične linije v skladbah, grajenih na principu akordičnih figuracij

    d/ izstopanje tematičnega materiala v polifonih skladbah

2.  ETUDE - Izbor iz zbirk

T. Šegula: Mladi kitarist 3 - etude

F. Sor: Izbor etud iz op. 60, 31 in 35

H. Albert: Studes II., zvezek Zimmermann

M. Carcassi: Etude op. 60

M. Carcassi: Capricci op. 26, Schott - izbor

M. Giuliani: Etude op. 1a, II. zvezek

L. Brouwer: Estudios sencillos od 1 do 10

3. BAROČNA SUITA ALI PARTITA, npr.:

J. A. Log: Partita a-mol (U.E.)

R.de Visee: Suita (različne izdaje)

L. Roncalli: Suite (Hofmeister)

F. Campion: Suite (različne izdaje)

F. Corbetta: Suita D-dur

Ena skladba.

4. KLASIČNA SONATINA, LAŽJA SONATA ALI KLASIČNE VARIACIJE, npr.:

M. Giuliani: tri sonatine op. 71 (Zimmermann ali v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

F. Carulli: Sonatina op. 81 št. 1 (v zbirki Italienische Meister der Gitarre um 1800, VEB Hofmeister ali v zbirki Koncertne skladbe 12. zvezek, Sovjetskij kmpozitor)

F. Carulli: Sonate (v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

A. Diabelli: tri sonate (Schott ali v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

F. Gragnani: Sonatina op. 6 (Artia ali v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

F. Carulli: Variacije na italijanski napev (v zbirki Italienische Meister der Gitarre um 1800, VEB Hofmeister)

L. Legnani: Scherzo z variacijami op.10 (v zbirki Italienische Meister der Gitarre um 1800, VEB Hofmeister)

F. Sor: Variacije na francosko temo op. 28

Ena skladba.

5. IZBOR SKLADB IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ, primernih težavnostni stopnji, npr.

    iz teh izdaj:

B. Henze: Das Gitarrespiel (Hofmeister)

Gitarrenmusik des 16. - 18. Jahrhunderts (VEB, DVfM)

Canzonen und Tanze aus dem 16. Jahrhundert (U.E.)

J. S. Bach: Lautenmusik (lažji suitni stavki)

S. L. Weiss: Fantazija v d-molu (U.E.)

Klassiker der Gitarre (VEB, DVfM)

Italienische Meister der Gitarre um 1800 (VEB Hofmeister)

F. Tarrega: Doce composiciones (Riccordi)

A. Uhl: 10 Stücke für Gitarre (U.E.)

F. Just: 5 Spielstücke (VEB Hofmeister)

Najmanj 6 skladb.

Letni izpit:

Vsaj dve skladbi je treba izvajati na pamet.

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Po izbiri ustrezno gradivo iz teh izdaj:

A.  Carlevaro: Serie didactica para Guitarra, II.-IV. zv. (Barry Editoral)

B.Henze: Das Gitarrespiel, V. in VI. zvezek (Hofmeister)

F. Tarrega: Tehnične študije (Universal Edition)

M. Giuliani: Tehnične vaje op. 1a (Schott)

E. Pujol: Escuela Resonada de la Guitarra (Ricordi Americana)

in podobne izdaje

2. ETUDE - Izbor iz zbirk

F. Sor: Etude op. 31, op. 35, op. 60 in op. 6

H. Albert: Etude III. zvezek (Zimmermann - izbor)

M. Carcassi: Etude op. 60

M. Giuliani: Etude op. 48

F. Tarrega: Etude

T. Šegula: Mladi kitarist 3 - Etude

L. Brouwer: Estudios senicillos od 11 do 20

3. BAROČNA SUITA

R. de Visee: Suite (različne izdaje)

L. Roncalli: Suite (Hofmeister)

F. Campion: Suite (različne izdaje)

G. Sanz: Suita espanőla

Ena suita.

4. KLASIČNA SONATA, KLASIČNE VARIACIJE ALI DALJŠA KLASIČNA SKLADBA, npr.:

A. Diabelli: tri sonate (Schott ali v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

F. Molino: tri sonate (Schott)

F. Sor: Sonata op. 15 (Simrock ali v zbirki  Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

Variacije na Mozartovo temo op. 9, Variacije op. 26 in op. 28

F. Molino: Fantazija št.1 (v zbirki Italienische Meister der Gitarre um 1800, VEB Hofmeister ali v zbirki Koncertne skladbe  12. zvezek Sovjetskij kmpozitor)

F. Sor: Grand solo op. 14 (Simrock ali v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVgM)

Ena skladba.

5. IZBOR SKLADB IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ, primernih težavnostni stopnji, npr.

L. Milan: Pavane in fantazije različne izdaje

J. Dowland: Melacholy Galliard and Allemande (U.E.)

A. Mudarra: Fantazija (različne izdaje)

J. S. Bach: Lautenmusik (lažji suitni stavki)

F. Sor:   Menueti

             Andante largo op. 5, št. 5

J. Malats: Serenata espanola (različne priredbe)

F. Tarrega Capricho arabe

J. Šegula: Troje razpoloženj (samozaložba)

H. Villa-Lobos:  Chores št. 1 (Eschig)

                         Pet preludijev (Eschig)

B. Terzi: Nevicata

A. Lauro: Valses Venezolanos (različne izdaje)

A. Uhl: 10 Stücke für Gitarre (U.E.)

F. Just: Spielstücke, 4 Kanzonen (VEB Hofmeister)

L. Brouwer: Estudios  sencillos (Eschig)

A. Ruiz-Pipo: Hommage de Cabezon (Eschig)

Najmanj pet skladb.

Letni izpit:

Vsaj dve skladbi je treba izvajati na pamet.

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Po izbiri ustrezno gradivo iz teh izdaj:

A. Carlevaro: Serie didactica para Guitarra, ll. - lV. zv. (Barry Editoral)

B. Henze: Das Gitarrespiel, V. in Vl. zvezek (Hofmeister)

I. Savio: Escola moderna do Violao (Ricordi Brasiliera)

E. Pujol: Escuela Resonada de la Guitarra, ll. - lV. del (Ricordi Americana)

2. ETUDE, npr.:

F. Sor: Etude op. 6

H. Albert: Etude  lV. zvezek (Zimmermann - izbor)

M. Giuliani: Etude op. 48 (različne izdaje - izbor težjih etud)

F. Tarrega: Etude, Preludiji (različne izdaje - izbor)

N. Coste: Etude op. 38 (različne izdaje - lažje etude)

E. Pujol: El Abejorro (akordična etuda) (Ricordi)

S. Dodgson - H.Quine: Studies for Guitar (Ricordi, London)

3. BAROČNA SUITA ALI PRELUDIJ IN FUGA, npr.:

G. Sanz: Suita e-mol (različne izdaje)

E. G. Baron: Suita A-dur (Schneider)

J. S. Bach: Suite (različne izdaje)

S. L. Weiss: Suite v zbirki Intavolatura di liuto, Suvini Zerboni

J. S. Bach: Preludiji in fuge (različne izdaje)

Ena skladba.

4. KLASIČNA SONATA, VARIACIJE ALI DALJŠA KLASIČNA SKLADBA, npr.:

F. Molino: tri sonate (Schott)

M. Giuliani:   Sonata eroica op. 150 (Schott)

                    Sonata op. 15 (U.E.)

Ena sonata.

F. Sor: Sonata op. 15; Grand solo op. 14 (različne izdaje)

A. Diabeli: Sonate (različne izdaje)

F. Sor: Variacije na Mozartovo temo op. 9 (različne izdaje)

M. Giuliani: Variacije na Haendlovo temo op. 107 (Suvini Zerboni)

F. Sor: Grand solo op. 14, Simrock ali v zbirki Klassiker der Gitarre, (VEB, DVfM)

M. Giuliani: Grande ouverture op. 61 Berben ali Suvini Zerboni

Ena skladba.

5. IZBOR SKLADB IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ, primernih težavnostni stopnji, npr.:

J. Dowland: Airand Galliard (U.E)

G. Frescobaldi: Aria con Variazioni detta La Frescobalda (Schott)

S. L. Weiss: Tombeau sur la mort du Comte de Logy (Ricordi)

J. Vinas: Fantasia original (različne priredbe)

B. Terzi: Nevicata (različne izdaje)

A. Barrios: La Catedral Zanibon, Padova

J. Šegula: Troje razpoloženj (samozaložba)

K. Hladky: Gonarski zvonovi (samozaložba)

M. de Falla: Danza del molinero (različne priredbe)

H. Villa - Lobos: Pet preludijev (Eschig)

F. Moreno - Torroba:  Preludij E-dur (različne izdaje)

                                  Madronos (Associated Music Publishers)

                                         Suite castellana (Schott)

J. Turina: Fandanguillo (Schott)

J. Burghauser: Sonata (Artia)

M. Castelnuovo - Tedesco: Tarantella (Ricordi)

A. Tansman: Dansa pomposa (Schott)

A. Ruiz - Pipo: Cancion y Danzo No. 1 (Ediciones musicales, Madrid)

F. Burkhart: Passacaglia (U.E.)

A. Lagoya: Caprice (Ricordi)

Najmanj 5 skladb.

Letni izpit:

Vsaj dve skladbi je treba obvezno izvajati na pamet.

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Po izbiri ustrezno gradivo iz teh izdaj:

A. Carlevaro: Serie didactica para Guitarra, ll. - lV. zv. (Barry Editoral)

B. Henze: Das Gitarrespiel, V. in Vl. zvezek (Hofmeister)

I. Savio: Escola moderna do Violao (Ricordi Brasiliera)

E. Pujol: Escuela resonada de la Guitarra, ll. - lV. del (Ricordi Americana)

2. ETUDE, npr.:

F. Sor: Etude op. 29 in op. 6

H. Albert: Perpetuum mobile, Am Springbrunnen, Spinnrar - Etude iz Lehrgang der künstlerischen Gitarrespiels - lll. del, (Lienau)

F. Tarrega: Recuerdos de la Alhambra (tremolo -  etuda) (različne izdaje)

N. Coste: Etude op. 38

L. Legnani: Capricci op. 20 (Schott)

H. Villa - Lobos: 12 etud (Eschig)

M. Ponce: Preludiji (Schott)

E. Pujol: Etude iz dela Escuela resonada de la Guitarra (Ricordi)

E. Pujol: El Abejorro (Ricordi)

D. Bogdanović: Sedam etuda (različne izdaje)

S. Dodgson - H.Quine: Studies for Guitar (Ricordi, London)

3. BAROČNA SUITA ALI BAROČNI PRELUDIJ IN FUGA, npr.:

D. Gaultier: Suite (Hofmeister)

E. G. Baron: Suita A-dur (Schneider)

J. S. Bach: Suite (različne izdaje)

S. L. Weiss: Suite v zbirki Intavolatura di liuto, (Suvini Zerboni)

J.S.Bach: Preludiji in fuge (različne izdaje)

Ena skladba.

4. KLASIČNA SONATA, KLASIČNE VARIACIJE ALI  KLASIČNA SKLADBA, npr.: 

M. Giuliani Sonata eroica op. 150 Schott

Sonata op. 15 U.E.

F. Sor: Sonata op. 22 Simrock

F. Sor: Grand solo op. 14, Variacije op. 26, op. 28 in op. 9

N. Paganini: Grande sonate A-dur (različne adaptacije Velike sonate za kitaro s spremljavo violine)

M. Giuliani:   Variacije na Haendlovo temo op. 107 Suvini Zerboni

                    Grande ouverture op. 61 Berben ali Suvini Zerboni

Ena skladba.

5. IZBOR SKLADB IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ, primernih težavnostni stopnji, npr.:

J. Dowland:  Air and Gigue (U.E.)

S. L. Weiss: Fantazija (Schott)

J. Vinas: Fantasia original (različne izdaje)

I. Albeniz: Leyenda (različne priredbe)

S. Prek: Nokturno (samozaložba)

H. Villa - Lobos: Pet preludijev (Eschig)

F. Moreno - Torroba:   Suite castellana (Schott)

                                   Piéces carasteristiques (Schott)

J. Rodrigo: Sarabanda Iointaine (Eschig)

A. Srebotnjak: Due movimenti (Suvini Zerboni)

J. Turina: Hommage a Tarrega Garrotin, Soleares (Schott)

               Sonata (Schott)

J. Burghauser: Sonata (Artis)

M. Castelnuovo - Tedesco: Sonata Omaggio a Boccherini (Schott)

A. Tansman: Suite In mondo Polonico (Eschig)

A. Ruiz - Pipo: Cancion y Danzo No. 1 (Ediciones musicales, Madrid)

F. Burkhart: Bassacaglia (U.E.)

D. Bogdanović: Toccata (lO Nota)

P. Ramovš: Dva nokturna (Gerig)

H. E. Apostel: Sechs Musiken (U.E.)

G. Petrassi: Suoni notturni (Ricordi)

Najmanj štiri skladbe.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Število ur je težko razmejiti na določeno število ur za vsako poglavje iz navedene literature, ker vsako uro praktično obravnavamo tako tehniko kot etude in skladbe. Število ur, namenjenih vsaki izmed naštetih sestavin učne snovi, je v precejšnji meri pogojeno s specifičnostjo individualnega načina dela z dijakom, zlasti s kvaliteto dijakovega domačega dela od ure do ure. Pri tem igra pomembno vlogo učiteljeva prilagodljivost v realizaciji načrtovane priprave učne ure s sposobnostjo za določeno improvizacijo, s katero se mora znati prilagoditi trenutni nenačrtovani situaciji. Tako naj bi bilo približno 25% celoletnega števila ur namenjenih tehničnemu delu, 30 % etudam in 45% skladbam. Pri pedagoškem delu moramo upoštevati načelo individualnosti. To pomeni, da poglabljamo in prilagajamo program, način poučevanja in napredovanja v snovi dijakovim individualnim sposobnostim, in sicer ne samo muzikalnim v splošnem pomenu, temveč tudi glede na stopnjo njegovega intelektualnega, emocionalnega in fizičnega razvoja. Pri tem ne moremo zmanjšati obsega zahtevane realizacije literature v učnem načrtu, t.j. števila etud in različnih vrst skladb, temveč lahko v okviru navedene literature izberemo dijaku primerne, tehnično manj izrazite skladbe ali skladbe, ki jim ustreza tudi igranje v zmernejših tempih in ne zahtevajo izrazitejšega dinamičnega in barvnega niansiranja.

Dijaki morajo sodelovati v pevskem zboru. Obvezno morajo gojiti komorno igro. Od različnih komornih zasedb so najprimernejše: kitarski duo, duo violina in kitara, duo flavta in kitara, duo pevski glas in kitara, trio flavta, viola in kitara.

Dijaki morajo vsaj enkrat na leto nastopiti na internih šolskih vajah (nastopih); program morajo izvajati obvezno na pamet. Pogoj za dosego najvišje ocene je uspešen nastop dijaka na vsaj eni izmed javnih koncertnih prireditev šole. Dijaki naj po možnosti sodelujejo tudi na revijah in tekmovanjih glasbenih šol. Prvonagrajenec na državnem tekmovanju je oproščen letnega izpita.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

FLAVTA

1.2 Operativni cilji in/ali  vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Müller: Šola tona

Moyse: De la sonorité (led)

            Gammes et erpeges (led)

            Mécanisme - cromatisme (led)

Gariboldi: Etude complete les gammes (led)

Röhler: Technische Übungen (Sch)

2. ETUDE

Gariboldi: Etudes mignonnes op. 131 (led)

25 petits études op. 132 (led)

Exercises journaliers op. 89 (led)

Grandes etudes de style op. 134 (led)

Drouet: 25 études célebres (led)

Köhler: Fortschritt im Flötenspiel op. 33 (I, II) (zim)

Demersseman: 50 melodičnih etud (led)

Dijak naj preigra čim več etud, da s tem doseže: dobro branje, večje tehnično znanje, muzikalno zrelost in boljše branje z lista.

3. SONATE

Blavet: 6 sonat (rud)

Haendel: 11 sonat (pet)

              3 Hallenser sonate (bär)

Mozart: 6 sonat (rei)

Platti:   Sonata D-dur (ric)

            Sonata G-dur (sch)

            Sonata A-dur (sch)

Voracini: 6 sonat (pet)

Vivaldi: 6 sonat iz II pastor fido (bär)

V literaturi za flavto je mnogo baročnih sonat različnih avtorjev. Te sonate naj bodo osnova muzikalnega dela v prvem letu. Posebna pozornost naj bo namenjena pravilni izvedbi okraskov. Dijak mora spoznati zgradbo baročne oziroma klasične sonate.

4. KONCERTI

Gluck: Koncert G-dur (hug)

Leclair:  Koncert D-dur (leu)

P. E. Bach: Koncert d-mol (sch)

Albinoni: Koncert (sch)

Telemann: Koncert C-dur (sik)

Koncerti za prvi razred naj bodo primerni dijakovi tehnični pripravljenosti, zato naj se s koncerti ne pretirava in naj bodo bolj za spoznavanje literature kot za nastope.

5. DRUGE SKLADBE

Tomasi: Le petit chervrier corse (led)

Szervanszky: Sonatina (madžarska založba)

Ibert:   Histoires (led)

           Entr'acte (led)

Mozart: Andante C-dur (brai)

Fejgin: Improvizacija in rondino (sovjetska založba)

Poot: Sicilijana (led)

Prebanda: Bosanski pastorale

Štuhec: Tri bagatele

Weingerl:   Glasbeni kalejdoskop

                  Andante

Skladbe naj ne bodo tehnično prezahtevne in predolge. Učitelj naj v program vključi čim več domačih del, da pri dijaku vzbudi zanimanje za slovensko glasbeno ustvarjalnost.

Letni izpit:

Približno tretjina ur naj bo namenjena tehniki, tretjina etudam in tretjina skladbam s spremljavo. Dijak naj ima vsak teden vsaj enkrat možnost igrati s klavirsko spremljavo.

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Dijak nadaljuje izdelavo tehnike. Lestvice in akorde igra v nekoliko ostrejših tempih; obseg se poveča. Igranje tonskih vaj naj sega od pp do ff.

Müller: Šola tona

Moyse: De la sonorité (led)

            Gammes et erpeges (led)

            Mécanisme - cromatisme (led)

Gariboldi: Etude complete les gammes (led)

Röhler: Technische Übungen (sch)

2. ETUDE

Kessler: 10 études (led)

Kreutzer: 20 études (led)

Böhm: 24 Cprises études (led)

Köhler: Fortschritt im Flötenspiel op. 33, 3. zvezek (zim)

Demersseman: 50 melodičnih etud (ed. Billandot)

Cramer: 100 lahkih melodičnih etud (led)

Gariboldi:  Etude complete des dammes op. 127 (led)

                  L'art de préluder (led)

Dijak naj preigra čim več etud, da s tem doseže dobro branje, večje tehnično znanje, muzikalno zrelost in boljše branje z lista.

Priporočno je, da je v vsaki šolski uri preigrana (vsaj) ena etuda, v šolskem letu pa najmanj 3 do 4 zvezki etud.

3. KONCERTI

Haydn: Koncert D-dur (leu)

Bocherinini: Koncert D-dur (leu)

Vivaldi: Koncert D-dur op. X št. 3 (bär)

Stamitz: Koncert D-dur G-dur (leu)

Devienne: Koncert št. 5 (sik)

Pergolesi: Koncert G-dur (sik)

Tartini: Koncert G-dur (sik)

Mozart: Koncert C-dur  V  F7

4. SONATE

Blavet: 6 sonat (rud)

Vivaldi: 6 sonat iz II pastor fido (bär)

Haendel: 11 sonat (bär, pet, sch)

Benda:   Sonata e-mol (hug)

              Sonata e-mol (češka izdaja)

              Sonata C-dur (hug)

J. S. Bach:    Sonata II in III  (pet)

                   Sonata IV (pet)

                   Sonata g-mol (sik)

Večja tehnična sposobnost in večja muzikalna zrelost omogočata širši izbor skladb, vendar se je treba izogibati težjim delom.

5. KONCERTI

Haydn: Koncert D-dur (leu)

Mozart: Koncert C-dur (pet)

Tartini: Koncert G-dur (sik)

Vivaldi: Koncert D-dur op. X, št. 3 (bär)

Stamitz: Koncert D-dur (leu)

Pergolesi: Koncert G-dur (sik)

Devienne: Koncert št. 5 (sik)

6. DRUGE SKLADBE

Chopin: Variacije (led)

B. Bozza: Aria (led)

Busser: Sicilienne op. 60 (led)

Godard: Suita (dur)

Telemann: 12 fantazij (bär)

Mozart: Rondo (madžarska založba)

Logar: Pastorala za solo flavto

Lovec: Romanca

Skladbe naj ne bodo tehnično prezahtevne in predolge. Učitelj naj v program vključi čim več domačih del, da pri dijaku vzbudi zanimanje za slovensko glasbeno ustvarjalnost

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Dijak nadaljuje izdelavo tehnike. Lestvice in akorde igra v nekoliko ostrejših tempih; obseg se poveča. Igranje tonskih vaj naj sega od pp do ff. Igranje lestvic v tercah.

Müller: Šola tona

Moyse: De la sonorité (led)

            Gammes et erpeges (led)

            Mécanisme - cromatisme (led)

Gariboldi: Etude complete les gammes (led)

Röhler: Technische Übungen (sch)

2. ETUDE

Förstenau:  26 Übungen op. 107 (2. zv.) (led)

Taffanel-Gaubert: Methode complete (2. zv.) (led)

Rabboni: 100 etud (sic)

Berbiguier: Grandes études caractéristiques (led)

Gariboldi: Grandes études caractéristiques (led)

Gariboldi: Grandes exercises op. 139 (led)

Andersen: 24 Studien (Cranz)

Dijak naj preigra čim več etud, da s tem doseže dobro branje, večje tehnično znanje, muzikalno zrelost in boljše branje z lista. Vsako šolsko uro naj igra (vsaj) eno etudo, v  šolskem letu pa najmanj 3 do 4 zvezke etud.

3.  ORKESTRSKE ŠTUDIJE

Etudi se dodajo orkestrske študije, tako da si dijak začenja pridobivati osnovna znanja orkesterske igre.

4. SONATE

Beethoven: Sonata B-dur (sch)

J.S.Bach: Sonata I, II, III, IV, g-mol solo, sonata a-mol  (pet)

C.H.Bach: Tri sonate

Poulenc: Sonata (che)

Hindermith: Sonata 1936 (sch)

Petrič: Sonata

Lovec: Sonatina

Bjelinski: Pomladna sonata

Večja tehnična sposobnost in muzikalna zrelost omogočata tudi igranje modernejših sonat in sonatin.

5. KONCERTI

Mozart:  Koncert C-dur (pet)

              Koncert G-dur (pet)

Quanzz: Koncert G-dur (brei)

              Koncert D-dur (pet)

Ph.E.Bach: Koncert d-mol (sch)

Bjelinski: Koncert

Lovec: Koncertino

Chaminade: Koncertino op. 107 (eno)

Večja tehnična sposobnost in muzikalna zrelost omogočata večjo izbiro koncertov.

6. DRUGE SKLADBE

Debussy: Syrinx (job)

Roussel: Igralci na flavto (dur)

Beethoven: Serenada (rud)

J. S. Bach: Suita h-mol (pet)

Kuhlau: 3 grands solos (lit)

Bozza: Soir dans les montagnes (led)

            Italijanska fantazija (led)

Vidošić: Dialog

Ramovš: Ekspanzija za solo flavto

Vlajin: Preludium za flavto in klavir

(glej tudi številki 3 in 4)

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Dijak nadaljuje tehnične vaje. Lestvice in akorde v hitrejših tempih; obseg se poveča do celega obsega inštrumenta. Igranje lestvic v tercah in ostalih intervalih.

Nadaljevanje in vsakodnevne vaje.

Müller: Šola tona

Moyse: De la sonorité (led)

             Gammes et erpeges (led)

             Mécanisme - cromatisme (led)

Gariboldi: Etude complete les gammes (led)

Röhler: Technische Übungen (sch)

2. ETUDE

Andersen: Schule den Virtuosität

Furstenau: Bouquet des tons op. 125 (led)

Soussmann: 24 taglische Studien

Joanjean: Etudes modernes (led)

Moyse: 20 exercises et études sur les grandes liasions (led)

             12 etudes de grande virtuosite (led)

Kohler: 30 virtuoznih etud op. 75

Zaradi tehnične zahtevnosti etud je število le-teh manjše. Etude so večinoma virtuozne.

Orkestrske študije (izbor iz tovrstne literature)

3. SONATE

J. S. Bach: Solo sonata a-mol, sonate I, IV, V (pet)

P. E. Bach: Solo sonata a-mol (sh)

Milhaud: Sonatina (zelo zahtevna skladba)

Dutilleux: Sonatina led (zelo zahtevna skladba)

Prokofjev: Sonata op. 94 (sik) - zelo zahtevna skladba

Šivic: Sonata

Večja tehnična sposobnost in muzikalna zrelost omogočata igranje vseh sonat.

4. KONCERTI

Mozart: Koncert G-dur (pet)

             Koncert D-dur (pet)

Quantz: Koncert G-dur (brei)

Stamitz: Koncert D-dur (sik)

Devienne: Koncert št. 7 (sik)

Bjelinski: Koncert

Logar: Koncertino

Tomasi: Koncertino E-dur (led)

Ibert: Koncert (led) - zelo zahtevna skladba

Dijak se pripravlja na maturitetni izpit in igra večinoma vsebino tega izpita.

5. DRUGE SKLADBE

Doppler: Pastoralna fantazija op. 24 (sik)

Honegger: Kozji ples (Sal)

Jolivet: Fantaisie - caprice (led)

Busser: Theme varié op. 68 (led)

Faure: Fantazija op. 79 (ham)

Hüte: Fantazija (led)

Kuhlau: 6 divertimentov (lit)

Hindemith:    8 Stücke (sch)

                      Sonata 1936

Weber: Scherzetto (led)

Messiaen: Le merle noir (led) - zelo zahtevna skladba

Martin: Ballade (UE) - zelo zahtevna skladba

Enescu: Cantabile e presto (sik)

Despič: Suita za flautu

Osghian: Suita

Živković: Suita u starom stilu

Dijak se pripravlja na izpitni nastop. Skladbe so večinoma zahtevnejše.

Za 4. letnik naj se igrajo tudi dodatne skladbe, posebno še za bolj sposobne dijake.

2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijak mora po štiriletnem šolanju obvladati vse tehnične probleme inštrumenta oziroma biti sposoben odigrati (tehnično) skoraj  vsako skladbo. Seveda pa je treba upoštevati, da bo muzikalna plat tega igranja nekoliko zaostajala; zaostalo bo pridobil z nadaljnjim šolanjem.

Glede na razlike v nadarjenosti posameznih dijakov bomo z diferenciacijo in individualizacijo vsebin dali vsakemu dijaku možnost, da dokaže raven svoje sposobnosti.

Približno tretjino ur bomo porabili za tehniko, drugo tretjino za  etude  in tretjo  za skladbe. Deloma v 3., zlasti pa v 4. letniku bomo že  polovico časa porabili za skladbe, ostalo pa za tehniko in etude.

Vsak dijak naj v četrtem razredu dobi osnove iz igranja piccola. Igra naj lažje skladbe, ki so sicer napisane za flavto.

Dijaki morajo igrati v orkestru v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo, uspešnost nastopanja pa vpliva tudi na izpitno oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

KLARINET

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine.

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

X. Lefčvre: 60 tehničnih etud (17)

H. Klose: Tehnične vaje (1)

Gambara: 21 caprices (17)

J. Lancelot: 33 etud (2)

J. Lancelot: 15 etud (2)

F. Baerman: Etude op. 63 (6)

Približno trije zvezki etud.

3. SONATE

B. Marcello: Sonata (11)

A. Corelli: Sonata št. 7 in 10 (2)

A. Eberl: Sonata op. 10 št. 2 (7)

Z. Jonek: Sonatina (19)

M. Juhelka: Sonatina (19)

Vsaj dve sonati.

4. KONCERTI

J. L. Koželuh: Koncert Es-dur (19)

F. A. Koffmeister: Koncert F-dur, Es-dur (7)

C. A. Cartellieri: Koncert št. 1, 2, 3 (7)

G. Druschetzky: Koncert d-mol (7)

J. B. Vanhl: Koncert (7)

G. Tartini: Koncetino (19)

Vsaj en koncert.

5. DRUGE SKLADBE

P. Šivic: Pustna suita (25)

I. Štuhec: 4 pastirski spevi (25)

K. Pahor: 3 plesne miniature (25)

A. Weingerl: Capriccio 1 in 2 (25)

Vsaj eno skladbo.

R. Clerisse:   Vieille chanson (1)

                     Promenade (1)

M. Delguidice: Chanson exotique (3)

E. Barat: Chant slave (1)

H. Klose: L'aube (1)

K. Serocki: Taniec (6)

W. Dorssalaer: Invocation et danse (3)

L. Excoffier: Rapsodie provencale (4)

C. Debussy: Petite piece (11)

M. Drautremer: Gavotine (27)

A. Parick: Melodie lunaire (3)

D. Dondeine: Romance (1)

R. Clerisse: Prélude et musette (3)

J. Pranzer: Koncertni dueti 1 - 3 (2)

Vsaj štiri skladbe.

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

F. Kroepsch: Tehnične vaje 1. zvezek (8)

E. Gay: 30 études de style (1)

A. Perier: 30 études (1)

H. Klose: Etudes caractéristique (1)

P. Jeanjean: 20 études progressives et melod. (1)

C. Rose: 32 études (1)

Približno trije zvezki etud.

3. SONATE

S. Lachovska: Sonatina (6)

G. F. Haendel: Sonata (1)

X. Lefčvre: Sonata št. 7 (3)

J. S. Bach: Sonata e-mol (2)

J. M. Depelsenaire: Sonata (4)

A. Templeton: Sonata (25)

Približno 2 sonati.

4. KONCERTI

D. Cimarosa: Koncert (3)

F. A. Hoffmeister: Koncert B-dur (7)

G. Donizzetti: Koncerttino (29)

K. Stamitz: Koncert B-dur (11)

5. DRUGE SKLADBE

V. Lovec: Ekloga (9)

B. Arnič: 3 pripovedke (9)

A. Weingerl: 3 skladbe (25)

P. Merku: 3 uspavanke (25)

D. Škerl: 5 skladb (25)

Vsaj ena skladba.

C. M. Weber: Variations concertantes (3)

M. Bitsch: Pičce romantique (1)

G. Rossini: Fantaisie (2)

P. Jeanjean: Clair matin (3)

G. Pierne: Sérénade (1)

P. Gaubert: Romance et allegretto (1)

C. Brown: Deux pičces (30)

A. Berou: Villanelle (31)

J. E. Barat: Pičce en sol mineur (1)

C. Bochsa fils: Thčme et variations (33)

G. Rossini: Variations

S. Lancen: Introduction et rondo (3)

R. Wagner: Adagio (22)

Približno štiri skladbe.

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI  ILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

  na stilne zahteve

2. ETUDE

F. Kopprasch: Tehnične vaje 2. zvezek (8)

E. Gay: Etudes journaličres (1)

A. Giapieri: 12 modernih etud (17)

Cavallini: 30 caprices (1)

C. Rose: 26 etudes (1)

A. Perier: Etudes - caprices duo (1)

Približno trije zvezki.

3. SONATE

F. Devienne: 1. sonata (2)

G. F. Haendel: Sonata (13)

A. Honneger: Sonatina (36)

J. M. Depelsenaire: Sonatina (4)

J. S. Bach: Dve sonati (37)

P. Perkowski: Sonata (6)

R. North: Sonata (38).

Približno 2 sonati.

4. KONCERTI

A. Dimler: Koncert (7)

I. Pleyel: Koncert (7)

F. Devienne: Koncertino (7)

C. M. Weber: Grand duo concertant (11).

Približno dva koncerta.

5. DRUGE SKLADBE

A. Ajdič: Pastirska pesem (25)

S. Toševski: Miniature (34)

A. Butakov: Suita (35)

A. Weingerl: 2 meditaciji (25)

Vsaj ena skladba.

M. Tomc: Variacije (9)

J. Pranzer: Koncertni dueti 4 - 6 (2)

G. Bacewicz: Latwe utwory (6)

J. G. Pennequin: Cantilčne et danse (1)

A. Benaud: Recitatif at air (1)

F. Busoni: Elegija (22)

H. Cowell: 3 ostinati in korali (39)

F. Bosquet: Solo de concours (4)

T. Baird: 2 caprices (6)

C. M. Weber: Introduction thčme et variétions (14)

L. Cahuzac: Fantaisie variée (3)

L. Perminov: Balada (40)

M. Ravel: Habanera (1)

A. Magnani: 1 divertissiment (21)

F. Tournier: Complainte et rondo (33)

H. Tomasi: Complainte du jeune Indien (10)

Približno štiri skladbe.

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

F. Kopprasch: Tehnične vaje, 4. zvezek (8)

J. S. Bach-Giampieri: Preludiji (17)

Izbor iz nepredelanih etud iz prejšnjih letnikov.

Približno dva zvezka etud.

3. SONATE

B. Bjelinski: Sonata (41)

F. Devienne: Sonata št. 2 (2)

B. Martinu: Sonata (1)

F. Danzi: Sonata (15)

F. B. Mendelssohn: Sonata (16)

C. Saint-Saens: Sonata (20)

J. Brahms: Sonata op. 120 št. 1 (22)

Vsaj ena sonata.

4. KONCERTI

W. A. Mozart:   Koncert A-dur (22)

                       Koncert A-dur (violinski) (17)

C.M. Weber:    Koncertino (11)

                       Koncert f-mol (22)

I. F. Dobrzynski: Koncert F-dur (7)

K. Stamitz: Koncert F-dur (7)

L. Koželuh: Koncert E-dur (7).

Približno en koncert.

5. DRUGE SKLADBE

L. Lebič: Sonata (25)

I. Petrić: Sonata (11)

D. Škerl: Sonatina: (7)

I. Štuhec: Solosonata (25)

M. Lipovšek: 3 pravljice (9)

I. Marinković: Rapsodija (25)

Približno 1 - 2 skladbi virtuoznega karakterja.

J. Mouqet: Solo de concours (1)

M. le Boucher: Balade (3)

W. Lutoslawski: Plesni preludiji (6)

H. Rabaud: Solo de concours (1)

R. Hahn: Sarabande et thčme varie (12)

J. E. Barat: Solo de concours (1)

D. Milhaud: Duo concertant (42)

E. Lucas: Divertissement (20)

R. Chalan: Piéce de concours (43)

R. Schumann: 3 Phantasiestücke op. 73 (11)

E. Bozza: Fantaisie italienne (5)

K. Penderecki: 3 miniature

P. Gaubert: Fantaisie (12)

H. Tomasi: Danse nuptiale (1)

Približno tri skladbe.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Število ur, namenjenih štiriletnemu šolanju klarineta, je 420 ur; so enakomerno razporejene na posamezne letnike. V vsakem šolskem letu je od predvidenih 105 pedagoških ur vsaj 20 ur namenjenih vadbi s korepetitorjem.

V 4. letniku pa se število poveča na vsaj 40 ur. Vsako šolsko leto imajo dijaki tudi možnost, da z učiteljem in ob njegovi razlagi poslušajo glasbo za klarinet s plošč ali trakov. Takemu pouku naj bo namenenih 2 - 6 pedagoških ur na leto.

Dijak mora med izobraževanjem svoje znanje glavnega predmeta - klarineta - povezovati z drugimi strokovnimi predmeti  (zgodovina glasbe, solfeggio, glasbeni stavek itd.).

Dijaki morajo igrati v orkestru (simfonični, jazzovski, pihalni), v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Dijaki, ki niso določeni v orkester, se morajo vključiti v zbor. Zelo pomembno je, da čim več nastopajo. Uspešnost nastopanja vpliva tudi na izpitno oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa dijak zaključi predmet  z razredno oceno.

OBOA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine.

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

LITERATURA:

Fernand Gillet: Exercise sur les games, les intervalles et le staccato

Louis Bleuzet: La techniyue du hautbois (Leduc)

2. ETUDE

Brod: Studes

Debondue: 24 études mélodiques

Dijak naj preigra čim več takih etud, ki pripomorejo k izenačenemu tonu v vseh registrih inštrumenta. Z njim naj dijak doseže večje tehnično in muzikalno znanje. Na vsaki šolski uri naj preigra v počasnem tempu vsaj eno novo etudo, da si s tem izboljšuje branje z lista.

3. SONATE

Haendel: Sonata c-mol (Peters)

C. F. E. Bach: Sonata  g-mol (Riccordi)

4. KONCERTI

Händel:   Koncet g-mol (Universal)

               Koncert Es-dur (Peters)

Marcello: Koncert c-mol

Telemann: Koncert (Peters)

Vivaldi: Koncert C-dur (Schott)

V prvem letniku naj dijak igra čim več baročnih koncertov in sonat različnih avtorjev. Posebna pozornost naj bo namenjena pravilni stilni izvedbi (artikulacija, okraski, dinamika itd.). Ker je tovrstne literature za oboo zelo veliko in se študij baročnih koncertov in sonat nadaljuje v drugem letniku, naj bo program primeren dijakovi tehnični sposobnosti.

5. DRUGE SKLADBE

Weingerl: 3 bukolike (DSS)

Merku: Variacije (DSS)

Odak: Rondo (SKH)

Skladbe naj ne bodo tehnično prezahtevne. Učitelj naj v program vključi čim več domačih del, da pri dijaku vzbudi zanimanje za slovensko glasbeno ustvarjalnost.

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Fernand Gillet: Exercise sur les games, les intervalles et le staccato

Louis Bleuzet: La technique du hautbois Leduc

2. ETUDE

Bord: 6 solo sonat (Leduc)

Ferling: Etudes

Luft: Etudes

Število preigranih etud naj se poveča, da dijak doseže boljše tehnično znanje. Nadaljuje naj branje z lista s tem, da preigra vsaj eno novo etudo pri šolski uri.

3. SONATE

Haendel: Sonata g-mol (Peters)

Vivaldi: Sonata c-mol

Telemann: Sonata g-mol (Breitkopf)

4. KONCERTI

Cimarosa: Koncert (Boosy and Hawks)

Vivaldi: Koncert a-mol P 42 (Ricordi)

Albinoni: Koncert C-dur

Bellini: Koncert (Leuckart)

V drugem letniku naj dijak nadaljuje igranje baročnih koncertov, spozna naj se tudi z drugimi glasbenimi stili. Skladbe naj ne bodo tehnično prezahtevne. Spozna naj tudi razlike v izvedbah skladb različnih glasbenih stilov (okraski, staccato, artikulacija in podobno).

5. DRUGE SKLADBE

Schumann: 3 romance (Peters)

Britten: 1 do 2 lažji metamorfozi (Boosy and kawks)

Ramovš: Ricercare (DSS)

Šivic: Prigodnice (DSS)

Letni izpit:

Priporočeno je igranje na pamet.

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Fernand Gillet: Exercise sur les games, les intervalles et le staccato Louis Bleuzet:  La technique du hautbois (Leduc)

V tretjem letniku mora dijak nadaljevati izdelavo tehnike. Lestvice in akorde naj igra v celotnem obsegu inštrumenta. Dijak si čim bolj izboljša prstno tehniko in motoriko gibov. Predponsko  dihanje in vibrato mora popolnoma obvladati.

2. ETUDE

Luft: Ostanek etud iz 2. letnika

Dubois: 12 etudes

Barret: Etudes

Rotwel: Orkestrske študije

Poveča naj se težavnostna stopnja etud. Nadaljuje naj igranje z lista. Dijak naj z etudami doseže čim boljše tehnično znanje. Etudi se dodajo orkestrske študije, tako da si dijak začenja pridobivati osnovna znanja orkestrske igre.

3. SONATE

C. S. Saens: Sonata

Poulenc: Sonata

Petrič: Sonatina

V tretjem letniku naj bo poudarek na izvajanju klasičnih in sodobnih del, napisanih za ta inštrument. Haydnov koncert za oboo vsebuje vse značilne lastnosti koncerta klasičnega stila, zato naj bo obvezen za to stopnjo. Ker je napisanih le malo romantičnih del  za to stopnjo, naj se dijak osredotoči na izvedbo sonate za oboo in klavir C. S. Saensa.

4. KONCERTI

Haydn: Koncert

Bjelinski: Koncert

Albinoni: Koncert v d-molu

Kramer: Koncert

Vivaldi: en od zahtevnejših koncertov

5. DRUGE SKLADBE

Škerl: Anafora

Weigerl:Freska

Despič: Pastorale

Gasterade: Intermezzo Leduc

Letni izpit:

Del programa se izvaja na pamet.

Izdelovanje ustnikov:

V tem letu se dijak mora seznaniti z izdelavo ustnikov.

V drugem polletju mora dijak igrati na ustnike, ki si jih je sam izdelal. Namen tega je, da bolje spozna naravo inštrumenta, doseže lepši ton, lepši nastavek in podobno.

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Fernand Gillet: Exercise sur le games, les intervalles et le staccato

Louis Bleuzet: La technique du hautbois (Leduc)

V četrtem letniku se nekoliko skrajša čas za tehnične vaje. Čim večji poudarek naj bo na vežbanju prstne tehnike in motorike. Lestvice naj igra v hitrejših tempih (kot jih zmore v vsem obsegu inštrumenta).

2. ETUDE

Bozza: 18 etud (Leduc)

Prestini: 12 etud (Riccordi)

Debondue ali Loyon: Etudes

Rotwell: Orkestralne študije II. del (Boosy and Hawks)

Dijak naj preigra čim več etud, ki so napisane na podlagi orkestrske literature za oboo (Bozzo, Prestini).

3. SONATE

C. S. Saens: Sonata

Hindemith:    Sonata za oboo (Schott)

                     Sonata za angleški rog (Schott)

Krek: Sonatina za oboo solo

Dutilleux: Sonata

4. KONCERTI

Mozart: Koncert C-dur

Leclair: Koncert (Leuckart)

Donizzeti: Koncert za angleški rog (Peters)

V četrtem letniku naj bo poudarek na delih sodobnih avtorjev 20. stoletja in zahtevnejših delih glasbene klasike (Mozart). Najbolj talentirani naj spoznajo tudi zahtevnejša dela za oboo.

5. DRUGE SKLADBE

Bozza: Pastorale

Švara: Fantazija

Rivier: Improvisation et finale (visoka težavnostna stopnja)

Škerl: Anafora

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

V tretjem in četrtem letniku naj bo polovica ur porabljena za tehniko in etude, druga pa za skladbe.

Zelo pomembno je, da je vzgojno-izobraževalno delo prilagojeno tako, da dijaka spodbuja in motivira za resno delo in ga  usposobi za nadaljnje izobraževanje.

Dijak mora povezati znanje iz glavnega predmeta - inštrumenta z drugimi predmeti (solfeggio, glasbeni stavek itd.).

V 4. letniku se mora dijak seznaniti tudi z igranjem oboinega različka - na angleški rog - in izdelovanjem ustnika za ta inštrument. Ker je literature za angleški rog zelo malo, naj dijak začne igrati lažje skladbe za oboo, nadaljuje pa z ustreznimi skladbami za angleški rog.

Zelo primerno je, da dijak pri rednem pouku spoznava in preigrava orkestralno literaturo oziroma značilna mesta za oboo.

Dijaki morajo igrati v orkestru, v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo; uspešnost nastopanja vpliva tudi na izpitno oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

FAGOT

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

(BC 22  1 - C)

F. Oubradouz: Skale in dnevne vaje

F. Flament: Tehnične vaje, I. del

E. Bourdeau: Skale in akordi

2. ETUDE

Julius Weissenborn: Študije za fagot, II. zvezek

C. Kopprasch: 60 etud za fagot, I. zvezek

W. Neukirschner: 23 etud za fagot

Karel Pivonka: Male etude za fagot

Dijak naj pravilno preigra čim več etud, da s tem pridobi boljše tehnično znanje, branje z lista in dobro muzikalno zrelost. Priporočamo, da pri vsaki šolski uri preigra vsaj eno etudo, v šolskem letu najmanj dva do tri zvezke etud.

3. KONCERTI

A. Vivaldi:   Concert d-mol, II. zvezek

                  Concert F-dur, II. zvezek

                  Concert C-dur, II. zvezek

Priporočamo samo lažji stavek iz najlažjih koncertov za fagot (Vivaldi d-mol). Sicer  pa naj bodo koncerti vedno primerni dijakovi stopnji razvoja in naj bodo namenjeni v prvem letniku spoznavanju literature, ne toliko za nastope.

4. SONATE

Benedetto Marcello: Sonata za fagot in klavir

Bodin de Boismortier: Sonata za fagot in klavir št. 5

P. Merku: Romanca za fagot in klavir

Gross: Pet lahkih skladb za fagot in klavir

Koch: Romanca za fagot in klavir

Milde: Dve lahki skladbi za fagot in klavir

M. Ravel: Habanera za fagot in klavir

A. Kolomiec: Skerco za fagot in klavir

J. Weissenborn: Capricco za fagot in klavir

Še vse druge primerne transkripcije.

V literaturi za fagot je nekaj baročnih sonat oziroma transkripcij za violončelo ali fagot. Te so zelo priporočljive in naj bodo osnova muzikalnega dela z dijakom. Prav tako je dobro izvajanje transkripcij, vendar morajo biti primerne dijakovi stopnji razvoja.

Dijak naj bi imel vsaj enkrat na teden pouk s klavirsko spremljavo.

5. DRUGE SKLADBE

Teh skladb je za to stopnjo razvoja žal zelo malo, zato ne smejo biti ne predolge ne tehnično prezahtevne. Po možnosti naj učitelj vključi čim več domačih del, da zbudi s tem pri dijaku zanimanje za domačo ustvarjalnost.

Letni izpit:

Po možnosti naj igra skladbe s klavirjem in na pamet.

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Seznanjanje z najpomembnejšimi pomožnimi prijemi in trilerji, ki so nujno potrebni za tehnično izvedbo malo zahtevnejših skladb.

2. ETUDE

L. Milde: 25 študij lestvic in akordov op. 24 od 1 - 15

B. Gorecki: 40 virtuoznih etud za fagot

Karel Pivonka: Ritmične etude za fagot

C. Kopprasch: 60 etud za fagot, II. zvezek

W. Neukirschner: 23 etud za fagot

Dijak naj pravilno preigra čim več etud, da s tem doseže boljše tehnično znanje, boljše branje in muzikalno zrelejšo igro. Priporoča se, da vsako uro preigra vsaj eno etudo, v šolskem letu pa najmanj dva do tri zvezke etud.

3. KONCERTI

Stumpf: Koncerti v G-duru in F-duru

A. Vivaldi:    Koncert v d-molu

                    Koncert v C-duru

                    Koncert v F-duru

                    Koncert v e-molu, II. stavek

W. A. Mozart: Koncert v B-duru, II., III. stavek

Predelava najlažjih koncertov za fagot oziroma posameznih najlažjih delov - stavkov. Izogibati se je treba težjim in daljšim stavkom - delom, le Vivaldijev koncert v d-molu naj izvede v celoti.

4. SONATE

Benedeto Marcello: Sonata za fagot in klavir v G-duru

Bodin de Boismortier: Sonata št. 5

Ivo Petrič: Sonata za fagot in klavir

Telemann: Sonata za fagot in klavir v e-molu

John Ernst Galliard: Sonata v G-duru

Ivo Petrič: Koncertantna suita za fagot in godalni orkester

Nadaljevati je treba z baročnimi in klasičnimi sonatami, za šolanje pa je priporočljiva tudi kakšna lažja sonata domačega ali tujega avtorja 20. stoletja.

5. DRUGE SKLADBE

Milde: Andante in Allegretto

           Nocturno

B. Dvarionais: Tri pesmi

Teme z variacijami, lirična pesem in humoreska (ruska izdaja)

G. Černov: Skerco za fagot in klavir

Stanojlo Rajčič: Pesma i igra za fagot i klavir

Jani Golob: Glasba za fagot in klavir

A. Mirošnikov: Skerco za fagot in klavir

Te skladbe naj ne bodo tehnično prezahtevne in ne predolge. Primerne morajo biti dijakovi stopnji razvoja. Učitelj naj v program vključi čim več slovenskih avtorjev, da zbudi s tem pri dijaku zanimanje za domačo glasbeno ustvarjalnost.

Letni izpit:

Priporočeno je igranje vsaj ene skladbe na pamet.

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

L. Milde: op. 24

L. Milde: 25 študij lestvic in akordov (Lihe etude naj igra nekoliko hitreje kot parne, ki so akordične. Pri tem je treba paziti na čistost intonacije in tehniko, eksakten ritem in jasno artikulacijo. Dinamika je pri tem vzporednega pomena. Vse skupaj je odvisno od dijakovih individualnih zmogljivosti.)

B. Gorecki: 40 virtuoznih etud

L. Milde: Koncertne etude, I. zvezek (lažje etude, seveda glede na dijakove 

              zmogljivosti, npr. 3, 5, 9, 10, 15, 19 in 20)

Otenne Ozi: Caprice za fagot

Dijak naj preigra čim več etud, da s tem pridobi boljše tehnično znanje, dobro branje, muzikalno zrelost in bolje bere z lista.

Dobro je, da pri vsaki šolski uri preigra tudi (vsaj) eno etudo, v šolskem letu pa najmanj 3 do 4 zvezke etud.

3. KONCERTI

W. A. Mozart: Koncert v B-duru

C. M. Weber: Koncert v F-duru

A. Vivaldi: Koncert v F-duru

J. C. Bach:    Koncert v B-duru

                     Koncert v E-duru

A. Vivaldi: Koncert v a-molu

V. David: Koncertino za fagot in klavir

B. Bjelinski: Koncert v B-duru

Večja tehnična sposobnost in večja muzikalna zrelost omogočata večji izbor skladb. Vendar se je treba težjim koncertom iz literature za fagot izogibati.

4. SONATE

J. F. Bach: Sonata v C-duru

Telemann: Sonata v e-molu

J. E. Galliard: Sonatina za fagot in klavir

G. Viozzi: Sonata za fagot in klavir

Večja tehnična sposobnost in muzikalna zrelost omogočata tudi igranje modernejših sonat in sonatin.

5. DRUGE SKLADBE

Jacobi: Variacija na škotsko temo za fagot in klavir

A. Miršnikov: Skerco za fagot in klavir

A. Srebotnjak: 6 skladb za fagot in klavir

P. Ramovš: Burleska za fagot in klavir

P. Šivic: Plesne variacije za fagot in klavir

P. Mihelčič: Sonatina za fagot in klavir

A. Longo: Suita za fagot in klavir

Dijak mora spoznati razne nove načine igranja, ki so potrebni za izvajanje modernejših skladb. Glasba 20. stoletja naj bo močno navzoča v programu. Predvsem pa je priporočljivo izvajanje skladb sodobnih slovenskih avtorjev.

Letni izpit:

Priporočeno je igranje najmanj dveh stavkov koncerta ali celoten koncert in eno skladbo virtuozne narave; namesto te lahko skladba ciklične oblike.

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Nadaljevati je treba izpopolnjevanje ustnikov. V tem letu naj bi se dijak že dokaj osamosvojil v izdelavi ustnikov.

2. ETUDE

L. Milde: 25 študij lestvic in akordov op. 24 (v ostrejših tempih)

L. Milde: Koncertne študije op. 26, I. zvezek

J. Siqueira: Tri etude za fagot in klavir

Oromszegi: 10 modernih etud Muzika Budapest

Eugene Bozza: 15 etud za fagot (92,3,4,6,8,9,11,12,13,15)

Število etud se zaradi večjega tehničnega znanja, zahtevnosti in dolžine ustrezno zmanjša. Etude naj bodo večinoma virtuozne in različne narave.

3. KONCERTI

A. Vivaldi: Koncert F-dur, e-mol

W. A. Mozart: Koncert B-dur

J. Pauer: Koncert za fagot

J. Krek: Koncertantna glasba za fagot, timpane in godala

P. Ramovš: Koncerto piccolo za fagot in godala

L. M. Škerjanc: Koncert za fagot

J. A. Koželuh: Koncert C-dur

J. F. Devienne: Koncert za fagot

Danzi: Koncert za fagot v B-duru

Dijak se pripravlja na zaključek šolanja na srednji stopnji. Študira program za maturo in igra v glavnem vsebino izpitnega nastopa. Od koncertov so mu dostopni skoraj že vsi koncerti iz literature za fagot, zato je treba posebno skrb nameniti izbiri koncerta iz ostalega zaključnega programa. Priporočeno je tudi izvajanje modernejših koncertov 20. stoletja, ki so napisani v sodobnem slogu.

4. SONATE

P. Hindemith: Sonata za fagot in klavir

C. Saint Saens: Sonata za fagot in klavir

A. Tansman: Sonata za fagot in klavir

I. Petrič: Sonata za fagot in klavir

H. E. Apostel: Sonatina za fagot solo

W. Bruns: II. sonata za fagot in klavir

Telemann: Sonata za fagot in klavir e-mol

Herman Schoder: Sonata za fagot solo

G. F. Fasch: Sonata za fagot in klavir C-dur

L. Merci: Sonata c-mol

Marcel Mihalovici: Sonata za fagot in klavir

Tehnična sposobnost in muzikalna zrelost omogočata dijaku igranje skoraj vseh sonat, razen najtežjih, ki so predvidene za študij na AG.

5. DRUGE SKLADBE

J. F. Zbinden: Balada za fagot in klavir

A. F. Marescotti: Giboulees / Fantazija za fagot in klavir

C. Rene: Solo de concert za fagot in klavir

G. Pierne:     Solo de concert za fagot in klavir

                    Prélude de concert za fagot in klavir

G. Grovlez: Sicilienne in Allegro giocoso za fagot in klavir

C. M. Weber: Andante in rondo ungarese

A. Mirošnikov: Skerzo za fagot in klavir

Petrovics: Pascaglia in blues za fagot in klavir

Mikloš Koscar: Dialogi za fagot in klavir

J. Sari: Meditacije za fagot in klavir

D. Švara: Burleska za fagot in klavir

O. Nusio: Variazioni su un Arieta di Pergolesi V.E.Wien

Priporočeno je tudi igranje modernih skladb 20. stoletja, ki so napisane v sodobnem slogu.

6. ORKESTRALNE ŠTUDIJE

Dijak naj začne spoznavati težja mesta iz orkestralne literature za fagot.

7. IGRANJE NA KONTRAFAGOT

Dobro je, da de dijak v četrtem letniku seznani s kontrafagotom in poskuša igrati na ta inštrument.

2.Standadi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

V tretjem in četrtem letniku naj bo polovica ur porabljena za tehniko in etude, druga pa za skladbe.

Zelo pomembno je, da je vzgojno-izobraževalno delo prilagojeno tako, da dijaka spodbuja in motivira za resno delo in ga usposobi za nadaljnje izobraževanje.

Dijak mora povezati znanje iz glavnega predmeta - inštrumenta - z drugimi predmeti (solfeggio, glasbeni stavek itd.).

V 4. letniku naj bi se dijaki seznanili z osnovami igre na kontrafagotu, med izobraževanjem pa se mora dijak naučiti sam izdelovati ustnike.

Zelo pomembno je, da pri rednem pouku spoznava in preigrava orkestralno literaturo oziroma značilna in zahtevnejša mesta v fagotovem partu.

Dijaki morajo igrati v orkestru (simfonični, pihalni), v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Dijaki, ki niso določeni v orkester, se morajo vključiti v zbor. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo, uspešnost nastopanja pa vpliva tudi na izpitno oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

SAKSOFON

1.2 Operativni cilji  predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

N. Fedorov: šola za saksofon, I. del

Rudy Jettl: Šola za saksofon, I. zvezek

Cuneo: Šola za saksofon

A. Rivčun: Šola za saksofon, I. del

G. Bumke: Šola za saksofon, I. in II. zvezek

M. Mule: 24 études faciles za saksofon

H. Klose: 25 études de méchanisme za saksofon

L. Blement: 20 études melodiques za saksofon

H. Klose: 25 exercises journaliers za saksofon

Predelati je treba najmanj eno šolo in en zvezek etud.

Lenie Niehaus: Basic jazz conception for saksophone - 12 jazz exercises, 10 jazz tunes

Jimmy Dorsey: Saxophone method

Predelati je treba en zvezek jazzovskih vaj - etud.

3. DRUGE SKLADBE

F. Schubert: Moment musical

E. Bozza: Petite gavotte

H. Reuter: Elegie

R. Clerise: A I’ombre de clocher

J. Sišakov: Etuda

J. S. Bach: Adagio

R. Bariller: Fan Jazz

H. Tomasi: Chant corse

A. Ameller: Baie-Comeau/Belle province

Predelati je treba najmanj štiri skladbe (obvezno s korepeticijami)

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

H. Klose: 15 études chantantes

               Etudes de genre et de méchanisme (20)

B. Bernards: 24 virtuoznih etud

L. Blement: 20 études mélodiques za saks II. zvezek

Približno dva zvezka etud.

Lenie Niehaus: Intermediate jazz conception for saksophone - 20

jazz exercises, 25 jazz etudes

G. Bumke: 24 jazz etudes (III. zvezek)

Približno en zvezek etud.

3. DRUGE SKLADBE

R. Duclos: Piéce bréve

F. Obradus: Les instruments ŕ vent I. zvezek

R. Guillou: Sonatine

M. Ravel: Piéce en forme de habanera

J. Strimer: Sérénade

N. Rota: Padrino

R. Clarise: Sérénade variée

L. Blement: Sous les sapins

C. Hawkins: Lamentation Devotion

Približno šest skladb, vse s klavirsko spremljavo.

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE     

M. Mule: 18 exercises ou études, d'aprčs Berbiguier

B. Bernards: 24 virtuoznih etud

M. Mule: Exercises journaliés d'aprčs Torschak

Približno dva zvezka etud.

Lenie Niehaus: Advanced jazz conception for sax.

                         20 etudes

Oliver Nelson: Paterns for sax.

Standardi (melodija s harmonsko spremljavo)

Obvezno je treba preigrati en zvezek etud (L. Niehaus).

3. DRUGE SKLADBE

F. Obradous: Recueil recital, ll. zvezek

Danis Joly: Cantilete et danse

A. Chailleux: Andante et allegro

J. Ibert: L'âge d'or

F. Dedruck:Troisičme chant lyrique

A. Ameller: Suite

R. Vandelle: Prélude et gigue

R. Bernier:Hommage é sax.

Jean Francaix: Cinque dances érotiques

C. Debussy:Rapsodie pour saxophone

Gordon Jakob:Variation on a Dorian Theme

Charles Parker: Be-bob for Alto sax

                          Yardbird originals

Predelati vsaj šest skladb, vse s klavirsko spremljavo.

Letni izpit:

4. letnik  (105 ur)

1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

M. Mule: 48 études d'aprčs Ferling, augmentées de 12 études nouvelles

M. Perrin: 22 exercises transcendents

Predelati približno eno tretjino vseh omenjenih etud.

Lenie Niehaus: Duets

Oliver Nelson: Paterns for sax

3. SUITA, SONATINA, KONCERT   

A. Ameller: Suita

S. Ostrec: Sonata

A. Glazunov: Koncert v Es

H. Tomasi: Concerto

E. Bozza: Concertino

J. S. Bach: Variazone iz l. partite za cello

J. S. Bach: Allemanda iz ll. partite za cello

J. S. Bach: Bouree iz lV. suite za cello

C. Débussy: Rapsodie pour Saxophone

4. DRUGE SKLADBE

G. Gershwin: trije preludiji

C. Hawkins:       White hat and red hair

                         What is the name

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Saksofon se danes pojavlja v simfoničnih orkestrih pa tudi v zabavni in jazzovski glasbi.Učni načrt za ta inštrument za srednjo stopnjo izobraževanja je oblikovan tako, da usvoji dijak  osnovno znanje za prej navedena glasbena področja.

Dijaki morajo igrati v orkestru (simfonični, jazzovski, pihalni), v komornih ansamblih. Pomembno je, da dijaki čim več nastopajo; to vpliva tudi na izpitno oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1. 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

ROG 

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINA TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Milan Janchic: A Practical Guide to French Horn Playing (Wind Music - INC New York)

2. ETUDE

J. Schantl: Grand Theoretical and Practical Method for  the Valve Horn (Wind Music - INC New York)

C. Kopprach: Etude, I. del - 18 (izbor)

D. Gurtl: Šola, II. del

E. Paul: Šola, II. del (24 - 33)

            Šola, III. del (34 - 45)

J. Devemy: Šola za rog, III. del

D. Pachutti: Etude za transpozicije

G. Barboteau: Etude (od 21 - 32)

H. Maurik: Etude (izbor)

G. Rossari: Etude (izbor)

I. Jankolevič: Metoda za rog, I. del

3. DRUGE SKLADBE

E. Szarvanski: Suita

Y. Desportes: Balada

C. Grudzinski: Basen

B. Godard: Uspavanka

T. Giordani: The contendet sportsman

J. Shampentier: Pour Diene

C. Saint-Saens: Romanca

H. Reutter: Chant du soir

J. Petrič: Preludij (iz sonate za rog)

F. Juvanc: 5 fragmentov

S. Pynoou: Révérie et dance syncopée

W. A. Mozart: 12 duetov

V. Polek: Izbor skladb (Moskva 1973)

Najmanj tri skladbe obvezno s klavirsko spremljavo.

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINA TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

J. Schantl: Grand Theoretical and Practical Method for the Valve Horn (Wind Music - INC New York)

C. Kopprach:   Etude, I. del, št. 18 - 34

                       Etude, II. del, št. 35, 40, 42, 48, 50, 57

O. Franz: Etude, I. del

D. Pachutti: Transpozicije A, G, Ges, B

J. Devemy: Šola za rog, III. del (po izbiri za transpozicije)

E. Paul:   Šola, II. del (24 - 33)

              Šola, III. del (34 - 45)

H. Maurik: Etude 21 - 24

G. Barboteau: Etude (od 21 - 32)

D. Gurtl: Šola, II. del, št. 111, 114, 128, 129, 132, 133, 135, 138, 140, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148

G. Rossari: Etude št. 5, 6, 7, 8

G. Kling: 40 etud (po izbiri)

I. Jankelevič: Metoda za rog, I. del

3. DRUGE SKLADBE

Karl Pills: II. intermezzo (sonata)

L. Cherubini: Sonata št. 1

G. F. Haendl: Lovska

P. M. Dubois: Con Acri

W. A. Mozart: Adagio Religioso

E. Müller: Fantazija

F. Siebert: Scherzo

D. Škroup: Koncertino

J. Gregorc: Andante iz koncerta za rog

V. Lovec: Intrada

R. Matz: 7 skica (po izbiri)

F. Gallay: Dueti

O. Franz: 100 duetov

Najmanj tri skladbe obvezno s klavirsko spremljavo.

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINA TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

J. Schantl: Grand Theoretical and Practical Method for the Valve Horn (Wind Music - INC New York)

C. Kopprasch: Etude, II. del št. 36 - 39, 41, 43-47, 49, 51-56, 58, 59, 60

E. Paul:  Šola, II. 40 - 45

             Šola, III. 50 - 56

             Šola, IV. št. 3, 5, 6, 10, 7, 8, 9, 10

D. Pachutti: Transpozicije (A B/ALTO/Des As)

G. Kling: 40 etud (po izbiri)

G. Rosari: Etude št. 9, 10, 11, 12

G. Barboteau: Etude 45 - 56

I. Jankelović: Metoda roga, III. del

3. DRUGE SKLADBE

F. Strauss: Tema z variacijami

F. Danzi: Sonata

W. A. Mozart: Koncert št. 1, D-dur

E. Bozza: Chant lointain

M. Reger: Romanca

A. Glazunov: Révérie

Mike Turn: Fantazija

G. Vinter: Hunter’s Moon

I. Štuhec: Štiri skladbe

B. Bjelinski: Sonatina

F. Poulenc: Elegija

A. Corelli: Sonatina v F

O. Franz: 100 Duetov

M. Pottag: Orkestrske študije

Najmanj tri skladbe obvezno s klavirsko spremljavo.

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINA TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

C. Kopprasch: Etude

E. Paul:  Šola III. (57 - 60)

             Šola IV. (izbor)

G. Kling: 40 etud (izbor)

F. De Grave: 24 etud op. 13 (izbor)

I. Jankelevič: Metode roga IV. del

3. SONATE IN KONCERTI

H. Grenzemer: Sonatina

F. Finke: Sonata

I. Petrič: Sonata

W. A. Mozart:   Koncert št. 3, Es-dur

                       Koncertni rondo

G. F. Telemann: Koncert za dva roga

B. Dvanonas:  Koncert

4. DRUGE SKLADBE

K. Hessenberg: Nocturne et Rondo

E. Bigot: 2 Piéces

R. Berthelot: Frčre Jacques

P. Ramovš: Zvočna slika

J. Magdič: Elegija

B. Ansimov: Poema

O. Franz: 100 duetov

R. Boutry: Chassaor.

Najmanj štiri skladbe obvezno s klavirsko spremljavo.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z opretivnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijak naj doseže ustrezno tehnično popolnost in soliden muzikalni nivo, da bo lahko nadaljeval izobraževanje na visoki stopnji, izjemoma pa se lahko vključi v orkester. V čim večji meri je treba negovati igro na pamet in igro z lista.

Dijaki morajo igrati v orkestru, v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Zelo pomembno je, da čim več nastopajo; uspešnost nastopanja pa vpliva tudi na izpitno oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

TROBENTA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies for Trumpet

C. Collins: Lip Flexibility for Trumpet

2. ETUDE

J. B. Arban: I. del

R. Kopprasch: I. del

W. Wurm: 45 etud (izbor)

                62 etud (izbor do št. 30)

J. Porret: 24 melodičnih in progresivnih etud

G. Ballay: I. del

3. DRUGE SKLADBE

J. Porret: Concertino 3, 4, 19

M. Poot: Humoreska

K. Sxhwaen: Šest bagatel

J. Matys: Suita

G. Ballay: Preludij in balada

J. Barat: Orientale

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies for Trumpet

C. Collins: Lip Flexibility for Trumpet

2. ETUDE

J. B. Arban, I., II. del

R. Kopprasch, II. del

W. Wurm: 62 etud (nadaljevanje)

P. Cladomir, I. in II. del

S. Strnad: Šola za trobento

Liesering: I. del (transpozicije)

3. DRUGE SKLADBE, npr.:

G. F. Haendel: Concertino

J. Loilet: Sonata

A. Donats: Preludij in alegro

A. Corelli: Sonate in F

B. Trudič: Rondino

J. S. Bach: Gavota

O. I. Čajkovski: Napolitanski ples

J. Porret: Concertino št. 20

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies for Trumpet

C. Collins: Lip Flexibility for Trumpet

2. ETUDE

J. B. Arban, I. in III. del

R. Kopprasch, II. del (po potrebi)

W. Wurm:  62 etud (nadaljevanje po potrebi)

P. Clodomir, III. del

Liesering, II. del

3. DRUGE SKLADBE

G. Ballay: Andante Scherzo

Barat: Fantasie en Mi

G. F. Haendel: Aria con Variazioni

M. Ravel: Pavone

H. Purcel: Sonata

4. DUETI

E. S. Williams:   114 easy duets

                        Progresive elementary

                        Solis and duets

D. Gatti, II. del (dueti)

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies for Trumpet

C. Collins: Lip Flexibility for Trumpet

2. ETUDE

J. B. Arban, III. in IV. del

W. Wurm:  62 etud (nadaljevanje)

P. Clodomir: III. in IV. del

H. L. Clarke:   Karakteristične etude  (C.Fischer INC)

          Tehnične etude (C.Fischer INC)

Sabarich: Etude (izbor)

3. KONCERTI

Torelli: Koncert

Priredba: T. Dokšicerja:

G. Tartini

P. Telemann

F. Veraccini

T. Albinoni

Porrino: Concertino

4. DRUGE SKLADBE

D. Šostakovič: Pesem pionirjev

P. I. Čajkovski: Valse sentimentale

Boutry: Trompetunia

Rangnon: 1 er Solo de Concert

Purcell: Sonata

H. Busser: Andante in Allegro

P. Šivic: 4 skladbe za trobento

I. Petrič: Sonate

Rongnon: 1 er Solo de Concert

A. Goedicke: Koncertna etuda

5. DUETI

Nadaljevanje iz 3. letnika.

6. SEZNANJANJE Z ORKESTRSKO LITERATURO

(izvlečki za trobento)

2.Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijak naj doseže ustezno tehnično popolnost in muzikalni nivo, da bo lahko nadaljeval izobraževanje na visoki stopnji; izjemoma pa se lahko vključi tudi že v orkester. V čim večji meri je treba negovati igro z lista in igro na pamet.

Dijaki morajo igrati v orkestru v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo; uspešnost nastopanja  vpliva tudi na izpitno oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku zaključi predmet z razredno oceno.

POZAVNA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Tehnične vaje

C. Colins: Flexibilities

2. ETUDE

R. Müller: Tehnične vaje, I. del

A. Lofosse: Méthode Complčte (od 11. do 36 strani)

C. Blume: 12 etud

Ker gre pri R. Müllerju in A. Lofosseju v bistvu za dva različna sistema obravnave inštrumenta (nemški in francoski), je priporočljivo, da dijak spozna obe metodi.

3. DRUGE SKLADBE

H. Gagnebin: Sarabanda

J. S. Bach: Le plaisir du tromboniste

V. Blaževič: Izbor skladb iz šole za pozavne s klavirsko spremljavo

Matej: Informatorium (izbor)

I. Štuhec: Vesela skladbica

H. Albert: Andante

A. Krieger: Allegretto

V. Rathgeber: Minuetto

G. F. Telemann: Con moto

G. B. Pergolesi: Aria

G. Habicht: Alla marcia Aria Burleska

F. Schubert: Jutranji pozdrav

L. Cherubini: Pesem

O. Nicolai: Balada

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Tehnične vaje

C. Colins: Flexibilities

2. ETUDE

R. Müller: Tehnične vaje

A. Lofosse: Méthode Complčte (nadaljevanje)

G. Blume: Etude, III. del

3. DRUGE SKLADBE

P. Gabaye: Complainte

R. Clerrisse: Pričre

F. Schubert: Podoknica

Mühlfeld: Romanca

C. Brawn: Meditation

J. Matej: Informatorium (izbor)

V. Landa: Racman Paja in pozavna

K. Schaen: Intermezzo

R. Hofmann: Studie

E. Böhlmann: Miniaturna suita Sonatina

A. Parlow: Romanca

J. S. Alschausky: Arieta

A. Neibig: Fantasia Koncertni komad

E. Paudert: Aria

F. Schubert: Erlk 50 1nig

F. Manns: Romanca

A. Schiele: Balada

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Tehnične vaje

C. Colins: Flexibilities

2. ETUDE

R. Kopprasch: Vaje, I. del

C. Blume: Vaje, III. del

Grigorijev: izbrane vaje I.

E. Gaetke: Tehnične študije, I. del

A. Lafosse: Méthode complčte (nadaljevanje)

3. KONCERTINO

A. Sachse: Koncertino

W. Rex: Koncertino

J. Novakovski: Koncertino

O. Flisehmann: Koncertino

4. DRUGE SKLADBE

N. Ostrova-Jakovljeva: Dve skladbi

M. Reutter: Ostinato

P. M. Dubois: Neuf pičces

I. Štuhec: Scherzino

K. Odak: Impromptu

F. Malige: Mali koncert

S. Siarh: Pesem brez besed

H. Behrsing: Tema z variacijo

M. Büttner: Dve improvizaciji

H. Jung: Bagatela

A. Parlow: Fantazija

W. Mühlfeld: Koncertni komad

J. Demerssmann: Kavatina

J. S. Alschausky: Serenada

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Tehnične vaje

C. Colins: Flexibilities

2. ETUDE

R. Kopprasch: Vaje II. del

E. Gaetke: Tehnične študije I., II. del

V. Blaževič: Šola za trombon I. zvezek (od 1 do 36)

A. H. Conilland: 26 études téchniques

A. Lafosse: Méthode complčte (nadaljevanje)

3. KONCERTI, SONATE IN SUITE

F. Grafe: Koncert

C. Bresgen: Koncert

P. M. Dubois: Solo de concert

F. David: Koncert

H. F. Haendel: 2 sonati (F in C-dur)

A. Vivaldi: Sonata

I. Štuhec: Suita

4. DRUGE SKLADBE

R. Bautry: Choral varié

F. Casimiere: Thčme varié

D. Dondorme: Cantabile et caprice

B. Montbrun: Aria

V. Gržinič: Preludij

V. Lovec: Recitativ in arija

J. S. Alshcausky: Koncertni komad, Romanca, Valcer, Aria, Koncert št. 1

W. Rex: Concertino

R. Jemlich: Concertino

E. Paudert: Koncertni komad

H. Behrsing: Ritmične jazzovske študije

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Dijak naj doseže ustrezno tehnično popolnost, spozna in usvoji vse izrazne značilnosti inštrumenta ter solidno muzikalno raven, da bo lahko nadaljeval izobraževanje na visoki stopnji, izjemoma pa se bo lahko vključil v orkester.

Dijaki morajo igrati v orkestru (simfonični, jazzovski, pihalni), v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Dijaki, ki niso določeni za orkester, se morajo vključiti v zbor. Zelo pomembno je, da čim več nastopajo; uspešnost nastopanja vpliva na izpitno oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

TUBA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Tehnične vaje

C. Colins: Flexibilities

2. ETUDE

R. Kitzer: Šola, II. del

L. Vjfalusi: Šola (1. - 64. stran)

3. DRUGE SKLADBE na primer

J. S. Bach: Melodija Covrante

Kisteteny: Largo Adagio (št. 73), Largo (št. 124)

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Tehnične vaje

C. Colins: Flexibilities

2. ETUDE

R. Kietzer: Šola, II. del

L. Ujvalusi: Šola, (65. - 127. stran)

3. DRUGE SKLADBE

Na primer:

Z. Kodely: Epigram

Kisteteny: Adagio

N. Rakov: Arija

I. Štuhec: Andante

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Tehnične vaje

C. Colins: Flexibilities

2. ETUDE

Bianchini: Šola za tubo

3. DRUGE SKLADBE

Na primer:

Kisteteny: Giaccoso

Arany: Humoreska

A. Goedicke: Improvizacija

I. Štuhec: Groteskna koračnica

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

M. Schlossberg: Tehnične vaje

C. Colins: Flexibilities

2. ETUDE

M. Hejda: Šola za tubo

R. Koprasch: Šola za tubo, I. del

H. Busser: 12 melodičnih etud

3. DRUGE SKLADBE

Na primer:

P. Ramovš: Koncert za tubo in orkester

J. Haydn: Koncert

M. Marcello: F-dur sonata

J. E. Galliard: 6 sonat (d-mol)

Kotov-Blaževič: Koncertna etuda

Tkačenko: Elegija

V. Blaževič: Koncertna skladba

I. Petrič: De profundis

P. Ramovš: Duet za tubo in pozavno.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Zaradi večjih sposobnosti tega inštrumenta (velikost, teža, ustnik...)  se dijaki do 14. leta starosti praviloma ne učijo tube. Skoraj nujno pa je, da se za ta inštrument odločijo dijaki, ki so se prej učili pozavno, rog, trobento ali tudi kak drug inštrument.

Dijak naj doseže določeno tehnično popolnost in solidno muzikalno raven ter spozna vse izrazne značilnosti inštrumenta, da bo lahko nadaljeval izobraževanje na visoki stopnji, izjemoma pa bi se lahko vključil v  orkester.

V čim večji meri je treba negovati igro na pamet. Del izpitnega gradiva je treba igrati na pamet in ob klavirski spremljavi.

Dijaki morajo igrati v orkestru, komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo; uspešnost nastopanja vpliva na izpitno oceno.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

TOLKALA

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

Razvijanje ritmičnih in tehničnih prvin:

2. ETUDE

Jacques Delecluse: Méthode de caisse claire (Leduc)

Josef Stojko: Šola za mali boben

R. Hochrainer: Übungen für kleine Trommel Doblinger (od 50 naprej)

Kupinski: Šola za mali boben (od 50. vaje naprej)

Morris Goldenberg:   Modern School for snare drun

                                  Modern School for xylophon vibrafon and marimba

Jasques Delecluse: Méthode complčte (za vibrafon)

Prvih deset etud iz vsake zbirke.

3. DRUGE SKLADBE

Felix Passerone: Petites pičces (7 vaj za tolkala s klavirjem)

Desportes: Tema z variacijo

Pierre Paubon: Prélude et danse (za flavto in tolkala)

Mozart:  Ogledalni kanon za vibrafon, 2 marimbi in zvončke (arr.S.Leonard)

F. Dupin: Epitaf za vibrafon in klavir

P. Ramovš: 3:2 za tolkala solo

Serge Baudo: Bacchanal (za timpane in klavir) iz dela TRIOS DANSES

                       POIENNES

Izbrana skladba naj bo prilagojena dijakovi tehnični zmogljivosti, preigra pa naj še čim več vaj.

Letni izpit:

2. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

J. Delecluse:      Méthode de caisse claire

                         30 etud za timpane

                         Methode complete (za vibrafon)

Josef Stojko: Šola za tolkala

R. Hochrainer: Übungen für kleine Trommel doblinger (od 50 naprej)

Kupinski: Šola za tolkala (od 50. vaje naprej)

M. Goldenberg:  Modern School for snare drun

                          Modern School for vibrafon xylophon and marimba

Felix Passerone: test 1- 8 za timpane

Dijak naj preigra drugih deset etud iz vsake zbirke.

3. DRUGE SKLADBE

Ludmila Stawowy: Sonatina za dva tolkalca

Pierre Petit: HORS - D’OEUVRE

E. Bigot: Timpaniana

E. Bozza: Rythmic

Prokofjev: Marš za ksilofon št. 1 in 2.

Glazunov: Tanec

B. Smetana: Polka

Mozart: Dua (priredba za dva vibrafona)

Preigrati je treba čim več skladb in pri tem posvetiti posebno pozornost muzikalni obdelavi. Diferencirati dinamiko, agogiko in razvijati občutek  za pravilno fraziranje.

4. IGRA Z LISTA

Letni izpit:

3. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

J. Delecluse:    Méthode de caisse claire

                        30 etud za timpane

                        Méthode complčte (za vibrafon)

                        20 etud za ksilofon (1 - 10)

Felix Passerone: Test 8 - 16 za timpane

J. Stojko: Šola za tolkala

M. Goldenberg: Modern School for snare drun

                         Modern School for vibrafon, xylophon and marimba

Dijak naj preigra nadaljnjih deset etud.

3. DRUGE SKLADBE

Darius Mihalud: Koncert za tolkala in mali orkester

J. Delecluse: A la maničre de.. št. 3 za tolkala in vibrafon

Siegfried Fink: Impresije za flavto in vibrafon

Zdenko Fibich: Poeme za vibrafon

Alain Webwr: Fuga za tolkala in klavir

J. S. Bach: Sonata za flavto št. 1 in 2 (priredba za vibrafon)

Dijak naj preigra čim več skladb. Pozornost je namenjena stilni izvedbi.

Na vibrafon, ksilofon in zvončke naj dijak igra čim več baročnih skladb (priredbe iz izvirnikov). Paziti je treba na artikulacijo fraz, okraske in dinamiko.

4. IGRA Z LISTA    

Letni izpit:

4. letnik (105 ur)

1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

2. ETUDE

J. Delecluse:  Méthode de caisse claire

                      30 etud za timpane

                      Méthode complčte (za vibrafon)

                      20 etud za ksilofon (10 - 20)

M. Goldenberg: Modern School for vibrafon, xylophon and marimba

Iz omenjene literature naj dijak preigra najtežje etude.

3. DRUGE SKLADBE

Uroš Rajko: Miniature za tolkala in klavir (priredba baročnih sonat za vibrafon)

J. S. Bach: Sonati za flavto št. 3 in 4

Platti: Sonata v A-duru

Michael Blavet: 6 sonatin

Witold Rudžinski: Variacije in fuga za tolkala solo

Henri Tomasi: Concert Asiatique

Pierre Devaux: Baterie-Sketch 1 za tolkala in klavir

Simon Ple: Dance za tolkala in klavir

G. Delerue: Mouvements za tolkala in klavir

V četrtem letniku dijak nadaljuje igranje skladb s klavirjem.

4. IGRA Z LISTA

(zahtevnejša literatura)

5. ORKESTRSKA LITERATURA

V tem letniku se mora dijak spoznati tudi z zahtevnejšimi deli orkestrske literature.

Timpani: Beethoven:  simfonije od 1 - 9

               I.Stravinski: Posvetitev pomladi

                                   in drugo

Mali boben:   Ravel:   Bolero

                      R. Korsakov: Šeherezada

                      F. v. Suppe: Pikova dama

                                         in drugo

Za več inštrumentov: I. Stravinski: Zgodba o vojaku

Dijak mora spoznati osnovno vzdrževanje tolkalnih inštrumentov, zamenjavo kož in popravilo palic.

2. Standardi znanj

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN  MEDPREDMETNE POVEZAVE

Približno tretjina učnega časa je namenjena tehniki, druga tretjina etudam in tretja drugim skladbam - literaturi. V zadnjih dveh letnikih posvetimo več časa izdelavi skladb; pri tem upoštevamo individualno sposobnost dijaka.

Obvezno je, da se dijak v vseh štirih letih izpopolnjuje z vključevanjem v skupinsko igro (komorna igra, orkester in različni drugi ansambli).

Pomembni so tudi nastopi. Dijaki morajo nastopati ves čas izobraževanja individualno ali skupinsko. Uspešno nastopanje se upošteva pri oceni .

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

2. SOLFEGGIO 

I. OPREDELITEV PREDMETA

Predmet se poučuje v vseh letnikih, in sicer: v prvem 3 ure, v drugem, tretjem in četrtem letniku po 2 uri na teden; skupni obseg 315 ur.

Je eden od temeljnih predmetov tega modula.

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

Dijaki:

1.2 Operativni cilji predmeta in/ ali  vsebine.

1. letnik (105 ur)

1. GLASBENA TEORIJA

Cilji:

Dijaki:

Vsebina:

Glasbena umetnost

Pojasnilo: V tem letniku izdela učitelj časovno razporeditev učne snovi za vsako smer posebej. Pri razporejanju vsebine vseh štirih poglavij upošteva predznanje dijakov, glavni predmet v smeri (inštrument, petje oziroma glasbeni stavek) in povezovanje vsebin obeh predmetov.

2. letnik (70 ur)