A. SPLOŠNI DEL
Ime
izobraževalnega programa: UMETNIŠKA GIMNAZIJA
Trajanje
izobraževanja: 4 leta
Cilji
izobraževalnega programa:
Splošni cilji gimnazije so opredeljeni v Zakonu o gimnazijah.
Poleg tega so cilji gimnazije še:
Gimnazija je
izobraževalni program, ki pripravlja za nadaljevanje izobraževanja,
spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanja, sposobnosti, spretnosti in druge
osebnostne lastnosti, ki bodo potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in
življenju. Gimnazija mora zagotoviti dovolj široko splošno izobrazbo in
vzpostaviti vednost, ki je skupni temelj za vse usmeritve univerzitetnega
študija, hkrati pa omogočati refleksijo o mejah vednosti.
Pri tem se navezuje na
znanje, spretnosti in stališča, pridobljena v osnovni šoli in sistematično
razvija doseženo izobrazbo.
Za gimnazijo je
značilen globalen, celosten pristop v izobraževanju, ki temelji na
kompleksnosti sveta, soodvisnosti in sintezi vednosti z različnih področij ter
razvijanju disciplinarnosti kot pogoja za interdisciplinarno in transdisciplinarno
razumevanje sveta. V gimnaziji si dijaki prisvojijo osnove znanstvenih vzorcev
na različnih področjih.
Gimnazijski
program zagotavlja izbirnost tako na ravni šole (profiliranost gimnazij) kot na
ravni dijaka. Izbirnost mora omogočati višjo raven pouka na določenem področju
ob hkratnem zagotavljanju uravnotežene splošne izobrazbe. Dijaki gimnazij
potrebujejo za splošni kulturni razvoj tudi znanja in izkušnje iz glasbene,
likovne in drugih vrst umetnosti.
Gimnazija
zagotavlja doseganje ustrezne ravni pri vseh treh sestavinah ciljev (znanje,
sposobnosti in spretnosti, nekognitivni vidik) oziroma ravni, ki je potrebna za
uspešen študij na univerzi in za kasnejši uspeh v poklicu in življenju.
Eden od
specifičnih ciljev gimnazije je tudi spodbujanje interesa za teoretična znanja.
Gimnazija omogoča oblikovanje lastnega pogleda na svet.
Gimnazija omogoča
seznanjanje s sodobnimi tehnologijami in razvija inovativnost.
Gimnazija spodbuja
razvoj na vseh področjih osebnosti (uravnoteženost telesnega,
spoznavnega, čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja) ter
razvoj osebnosti kot celote.
Poleg splošnih ciljev gimnazijskega izobraževanja ima umetniška gimnazija
nalogo, da
zagotovi višjo
raven splošnoizobraževalnih in strokovnih znanj,
omogoči
mladostnikom, da svojo umetniško nadarjenost razvijajo na temelju strokovno
preverjenih in kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih pristopov,
na temelju standardov priprave na maturo in interesov omogoča mladostnikom odločanje za nadaljnji študij.
Specifični cilji posameznih smeri umetniške gimnazije so:
GLASBENA SMER:
usposabljati za obvladovanje
glasbenih področij, ki se nanašajo na ustvarjalne, poustvarjalne, zgodovinske
in teoretične sestavine glasbene umetnosti.
PLESNA SMER:
pridobivanje plesnega znanja
in telesnih sposobnosti ter širših strokovno-teoretičnih znanj s poudarkom na
razvijanju individualnih kvalitet dijaka in s tem postavljanje podlage za
formiranje umetnika.
LIKOVNA SMER:
dati možnost kontinuiranega likovnega
razvoja in izobraževanja likovno talentiranim in motiviranim
mladostnikom;
usposabljati dijake za
temeljno poznavanje likovnih področij, ki se nanašajo na ustvarjalne,
zgodovinske in teoretične sestavine likovne umetnosti.
DRAMSKO-GLEDALIŠKA SMER:
Poleg navedenih splošnih
ciljev dramsko-gledališka smer s svojimi vsebinami, metodami in učnimi sredstvi
dosega še nekatere.
Dijakom uzavešča vloge, pomen in namen
dramatike in gledališča, zlasti slovenske/ga, njune zabavne, kulturne, vzgojne,
izobraževalne, socializacijske in nacionalne funkcije (oblikovanje osebne
in nacionalne kulturne identitete in zavesti).
Dijakom nadgrajuje osnovnošolsko
dramsko-gledališko znanje s spoznavanjem specifik, tipik in izraznih sredstev
različnih dramskih besedil in možnosti njihovih gledaliških
konkretizacij; pri tem sistematično razvijajo zmožnosti ustvarjalnega in
kritičnega branja, gledanja, poslušanja, govornega in telesnega
izražanja, uprizarjanja in drugih vrst umetniškega izražanja.
Dijakom predstavlja reprezentativni
izbor tradicionalnih in modernih slovenskih in svetovnih dramskih besedil in
gledaliških produkcij, pri čemer spoznavajo glavne zgodovinske postaje in
teorijo drame in gledališča kot kulturno-estetskih fenomenov v različnih historičnih,
socioloških in estetskih danostih, različne dramske zvrsti in različne vrste
gledališča (od dramskega do lutkovnega, plesnega, eksperimentalnega ipd.),
gledališke konstituante, konvencije, kode, kategorije in delne gledališke
sisteme.
Dijakom daje temeljno dramsko,
dramaturško (dramatološko, interpretativno), gledališko (teatrološko,
igralsko), literarnozgodovinsko, glasbeno, likovno, gibalno, plesno in filmsko
teoretično in praktično znanje, razvija posebne spretnosti ter potrebno
psihofizično, govorilno, emocionalno in estetsko kondicijo, ki jo potrebujejo
pri sistematičnem spoznavanju dramskih in gledaliških umetnin in pri lastnem
dramsko-gledališkem ustvarjanju in poustvarjanju.
Dijake uči osnov komunikacije z
dramsko in gledališko umetnino in njunimi ustvarjalci, temeljnih
razčlenjevalnih postopkov, opomenjanja, razumevanja in vrednotenja dramskih in
gledaliških umetnin, ugotavljanja razmerij med besedili in gledališkimi,
radijskimi, televizijskimi in filmskimi interpretacijami, pri čemer vadijo
izražanje in argumentiranje svojega mnenja ter se učijo skupinskega dela,
razumevanja, spoštovanja in vrednotenja mnenj drugih.
Za aktivnim, problemskim, ustvarjalnim in sodelovalnim pristopom k dramski
in gledališki umetnini dijaki razvijajo osebnostne lastnosti, različne inteligentnosti
(čustveno, medosebno in znotrajosebno, jezikovno, logično-matematično, glasbeno,
telesno-gibalno in prostorsko), sposobnost kritičnega in estetskega vrednotenja,
sposobnost utemeljevanja ter strpnost do drugačnega razumevanja in vrednotenja;
vsi ti pristopi jih estetsko, osebnostno in intelektualno bogatijo.
Ob vseh teh dejavnostih dijaki skrbijo za pravilnost in lepoto maternega
jezika in razvijajo svoj pogled na dramsko-gledališko, filmsko, glasbeno,
likovno, plesno in video umetnost, se oblikujejo v kultivirane bralce in
v kritične gledalce, ki čutijo trajno potrebo po stikih z dramsko-gledališko
ustvarjalnostjo, pa tudi v (po)ustvarjalce, pri čemer razvijajo svoje psihofizične,
imaginativne, intuitivne in kreativne sposobnosti, pridobivajo telesne,
gibalne, glasovne, besedne spretnosti in znanja, zadovoljujejo svoje estetske
in kreativne interese, oblikujejo svoje moralno-etične, estetske in spoznavne
vrednote, estetske kriterije in okus.
Dramsko-gledališka gimnazija uresničuje splošne in posebne cilje gimnazijskega
izobraževanja z upoštevanjem temeljnih in sodobnih didaktičnih načel, zlasti
z organizacijo takih učnih situacij, ki so osredinjene na dijaka, ki spodbujajo
izkustveno učenje, (samo)aktivnost in ustvarjalnost, in ki ob upoštevanju
individualizacije in diferenciacije omogočajo nadgrajevanje osnovnošolskega
znanja ter (za gledališče zelo pomembno in značilno) prepletanje teorije
in prakse.
Posebni pogoji za vključitev v posamezne smeri umetniške gimnazije:
GLASBENA SMER
Posebna glasbena nadarjenost, ki se ugotavlja s preizkusom znanja po programu
glasbene šole (GŠ ), in sicer:
Modul A: Glasbeni stavek
znanje nauka o glasbi v obsegu 6 letnikov GŠ in znanje klavirja v obsegu
4 letnikov GŠ.
Modu B: Petje - instrument
znanje nauka o glasbi v obsegu 6
letnikov GŠ in
za
petje še:
znanje petja v obsegu 2
letnikov GŠ in zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju pevskega organa;
starost za dekleta je praviloma 17 let, za fante pa 18 let z zaključeno
mutacijo;
za
violino, violo, violončelo, klavir, kitaro, harmoniko še:
znanje ustreznega instrumenta v
obsegu 6 letnikov GŠ;
za
flavto, klarinet, oboo, fagot, saksofon, rog, trobento, pozavno, tubo,
kontrabas, tolkala še:
znanje ustreznega instrumenta
v obsegu 4 letnikov GŠ; za skupino instrumentov pihal in trobil je potrebno še
zdravniško potrdilo, s katerim se ugotavlja ustrezna oblikovanost spodnjega in
zgornjega loka in normalni medčeljustni odnos;
za
harfo še:
znanje harfe v obsegu 4 letnikov GŠ;
za orgle še:
znanje orgel v obsegu 2 letnikov GŠ in znanje klavirja v obsegu 6 letnikov
GŠ.
Modu C: Jazz- zabavna glasba
Pogoji za vključitev so enaki kot v modelu B (petje - instrument).
PLESNA SMER
Modu A: Balet
Posebna nadarjenost, ki se
ugotavlja s preizkusom znanja, s katerim učenec dokaže znanje klasičnega
baleta in stilnih plesov v obsegu 4 letnikov baletne šole, znanje nauka o
glasbi v obsegu 3 letnikov po programu GŠ in znanje instrumenta v obsegu 2
letnikov baletne šole;
zdravniško potrdilo, s katerim se ugotavlja splošno zdravstveno stanje, anatomske
značilnosti (gibljivost sklepov in hrbtenice, odprtost nog, oblika postave
in nog, posebnost stopal), antropometrične meritve (sorazmerje med posameznimi
deli telesa).
Modu B: Sodobni ples
Posebna nadarjenost za ples, ki se ugotavlja s preizkusom znanja. Ta zajema:
plesno vajo, ki jo vodi plesni
pedagog in je namenjena ocenitvi osnovnega plesno-tehničnega predznanja;
predstavitev kratke
kompozicije ali koreografije brez glasbene spremljave, ki jo pripravijo
kandidati sami. Trajanje do 4 minute. S tem se preverja sposobnost
interpretacije;
krajšo improvizacijo, ki jo
kandidati pripravijo na preizkusu po navodilih komisije. S tem se ugotavlja
stopnja lastne ustvarjalnosti;
zdravniško potrdilo, s katerim se ugotavlja splošno zdravstveno stanje oziroma
fizične zmogljivosti.
LIKOVNA SMER
Posebna likovna nadarjenost, ki se ugotavlja s preizkusom, ki obsega:
risanje po modelu, preizkus likovne ustvarjalnosti, ploskovno-barvni preizkus
in konstrukcijsko - prostorski preizkus.
Posebni pogoji za napredovanje
V glasbeni smeri in pri baletu (modulu A v plesni smeri) izjemoma napreduje
v naslednji letnik dijak, ki je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov, ne
glede na to, v katerem letniku je bil v prejšnjem letu pri petju ali instrumentu
ali glasbenem stavku ali klasičnem baletu oziroma pri ostalih predmetih
posameznega modula. V tem primeru dobi dijak spričevalo o končanem letniku
takrat, ko je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov letnika.
DRAMSKO-GLEDALIŠKA SMER
Posebni pogoji za vključitev niso predvideni.