SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

TEHNIK MEHATRONIKE, TEHNIK OBLIKOVANJA

KATALOG ZNANJA

TUJI JEZIK

408 ur

Katalog znanja je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 89. seji dne 30. 3. 2006.

VSEBINA

1. Uvod (filozofija predmeta)

2. Splošni cilji predmeta

3. Učni cilji in primeri dejavnosti

4. Minimalni standardi

5. Didaktična priporočila

6. Udejanjanje ključnih zmožnosti/kompetenc pri tujem jeziku

7.  Vrednotenje znanja

8. Viri

1. Uvod (filozofija predmeta)

Pouk tujih jezikov je glede na globalizacijske procese pred novimi izzivi, saj mora dijake poleg razvijanja jezikovnih zmožnosti pripraviti tudi na stike z drugimi kulturami. Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo se je pomen znanja tujih jezikov še povečal, saj omogoča dijakom mobilnost in večje možnosti zaposlovanja doma in v tujini.
Poudarjanje nujnosti  učenja in poučevanja tujih jezikov je potrebno, če želimo dosegati boljši dostop do informacij, intenzivnejšo medsebojno sodelovanje na kulturnem in gospodarskem področju, globlje medsebojno razumevanje in spoštovanje drugačnosti.
Pouk tujega jezika se zato prilagaja novim izzivom, uvaja sodobne pristope, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, uporabne in življenjske učne vsebine,  ki so v sozvočju z dijakovimi osebnimi in poklicnimi interesi. Že sam pouk je lahko prostor za medkulturno učenje in sporazumevanje med dijaki različnih kultur.
Dijak se usposablja  za govorne in pisne stike s tujci oz. ljudmi, s katerimi sobiva v svojem okolju, pridobiva podatke iz tuje literature (pisni in drugi viri), tudi s pomočjo elektronske pošte in svetovnega spleta. Navaja se na vseživljenjsko učenje tujih jezikov. Ob zaključku šolanja bo  svoje učne dosežke, ki so primerljivi z dosežki sovrstnikov drugih evropskih držav, uveljavljal z mednarodno priznanim dokumentom (Europass).
Poučevanje in učenje tujega jezika temelji na smernicah Skupnega evropskega jezikovnega okvira (Common European Framework for Language: Learning, Teaching, Assessment. 2001. Council for Cultural Co-operation. Education Committee. Modern Languages Division, Strasbourg). Ta temeljni dokument  opredeljuje jezik kot skupek splošnih in specifičnih sporazumevalnih zmožnosti/kompetenc, ki so podrobneje opredeljene v nadaljevanju.

1.1 Splošne zmožnosti/kompetence

Splošne zmožnosti so razdeljene na štiri področja:

1.2 Specifične zmožnosti/kompetence

To so sporazumevalne zmožnosti/kompetence, ki vsebujejo jezikovno, sociolingvistično in  pragmatično sestavino.

2. Splošni cilji predmeta

S poukom tujega jezika dijaki usvajajo znanja in razvijajo zmožnosti:

Pri  tem dijaki:

3. Učni cilji in primeri dejavnosti

UČNI CILJI

  

Sprejemanje besedil

Poslušanje

Primeri dejavnosti za pouk in priporočila

Dijak:

  • razume globalno sporočilo besedil (strokovno/interesno področje) in razbere določene podatke,
  • sledi slikovno opremljenim medijskim besedilom,
  • v neposrednih stikih z sogovorci (strankami) razume sporočilo in se nanj ustrezno odziva,
  • razume njemu namenjena navodila.

Dijak posluša:

  • opis podjetja in izlušči glavne podatke,
  • sporočila na telefonski tajnici,
  • napoved o vremenskih razmerah na telefonskih informacijah,
  • radijska poročila in izlušči glavne novice.

Branje

Dijak prebere:

  • kratke novice in povzame glavne informacije,
  • zloženko o podjetju,
  • navodila za uporabo naprave,
  • oglas za delo.

Dijak:

  • ob večkratnem branju razume globalno sporočilo besedil,
  • razume vsebino besedila z osnovnim strokovnim izrazoslovjem,
  • razbere določene podatke iz besedila (npr. številčni zapis, kraj in čas dogajanja, osebe ...),
  • zna poiskati uporabne podatke in informacije na svetovnem spletu in jih ustrezno uporabiti. Splet pojmuje kot vir informacij, uporabnih v življenju in stroki.

Tvorjenje besedil

Govorjenje

Dijak:

  • po telefonu rezervira vstopnice za kino,
  • naroča jedi,
  • se dogovori za zmenek s prijateljem/prijateljico,
  • opiše svoj bodoči poklic.

Dijak:
  • se ob spodbudi vključuje v pogovor, odziva se z uporabo stalnih oblik sporočanja,
  • poizveduje o podatkih/postopkih in jih posreduje drugim,
  • se predstavi,
  • opisuje osebe,  predmete, okolje, postopke,
  • povzema vsebino besedila, pripoveduje.

Pisanje

Dijak:

  • pošlje sms-sporočilo,
  • dogovori na oglas,
  • napiše vabilo,
  • izdela elektronsko prosojnico,
  • napiše življenjepis.

Dijak:

  • dopolnjuje besedila (obrazec, dvogovorno besedilo) in zna oblikovati preprosto računalniško preglednico, uporabiti enostavne funkcije in izdelati graf,
  • povzame vsebino besedila s pomočjo kratkih odgovorov na vprašanja,
  • vodeno oblikuje preproste povedi o sebi, svojih doživetjih, načrtih in interesih,
  • preoblikuje besedilo (organizira podatke v zapisanem besedilu),
  • na različne načine predstavi vsebine izdelkov v okviru svojega strokovnega področja (grafično, slikovno, pisno, zvočno, večpredstavno ...).
 

3.1 Primeri učnega sklopa

Poslušanje

Poslušanje radijskih poročil v tujem jeziku

  • Dijaki poslušajo radijska poročila v tujem jeziku,
  • v tabelo vpišejo po eno vest z naslednjih področij (individualno),

politika

gospodarstvo

šport

vreme

stanje na cestah

poljubna zanimivost

           
  • v skupinah (4 dijaki v skupini) primerjajo zapise in pripravijo svoja poročila (odločijo se za štiri področja in izberejo za vsako področje po en prispevek),
  • skupina predstavi svoja poročila,
  • dijaki se medsebojno ocenijo.

Učni cilji:

  • Dijak razume glavne misli radijske oddaje (razumevanje naravnih in družbenih pojavov, medkulturna zmožnost)
  • uči se dela v timu (socialna in podjetnostna zmožnost).

Branje

Branje navodil

Preberi in primerjaj tri navodila za uporabo čistil.
Ugotovi  podobnosti in razlike.
Predstavi svoje ugotovitve.

Učni cilji:

  • Dijak razume navodilo,
  • ugotovi značilnosti besedilne vrste (sporazumevanje v maternem jeziku ).

Govorjenje

Darilo za Anjo

Naloga: Tvoja prijateljica Anja je vneta motoristka in smučarka. V soboto bo praznovala svoj 18. rojstni dan. Poišči na svetovnem spletu zanjo ustrezno darilo, ki sme stati največ 20 evrov.

  • Pripoveduj o Anji.
  • Pripoveduj, kje in kako si našel darilo.
  • Predstavi darilo.
  • Pripoveduj, zakaj si se odločil za to darilo.

Učni cilji:

  • Dijak opiše osebo,
  • poišče informacijo v ustreznem viru (informacijska zmožnost),
  • opiše postopek iskanja informacij (podjetnostna zmožnost),
  • predstavi predmet (estetska zmožnost),
  • utemelji svojo odločitev.

Pisanje

Pisanje zloženke, prodajnega kataloga, predstavitve na spletu ipd.

Naloga:

Čez dva meseca nameravaš odpreti podjetje. Napiši predstavitev svoje firme na spletu. Zgled; predstavitve drugih podjetij.

Učni cilji:

  • Dijak tvori besedilo, v katerem predstavi podjetje (podjetnostna zmožnost),
  • predstavi podjetje s pomočjo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije – (informacijska in estetska zmožnost).

3.2 Primer projektnega dela

Tema: Izdelava tujejezičnega slovarja

Projektna delavnica z dvema skupinama dijakov, ena za nemščino/italijanščino/španščino, druga za angleščino, sodelujeta profesor kemije in slovenščine.

Potek dela v delavnicah:

Izdelek: trijezični slovar ob oznakah za nevarne snovi na plakatu.

Predstavitev: dijaki plakat predstavijo sošolcem in staršem.

Učni cilji:

4. Minimalni standardi

Pričakuje se, da ob zaključku šolanja dijak pri prvem tujem jeziku ali drugem jeziku na narodno
mešanih območjih doseže znanje na ravni B1, kot ga opredeljuje sklepni dokument Sveta Evrope, Skupni evropski jezikovni okvir za učenje, poučevanje in preverjanje (2001).

Raven znanja B1 je opisana z naslednjimi standardi znanja:

BRANJE/POSLUŠANJE
Pri razločnem govorjenju v standardnem jeziku dijak razume glavne točke, kadar gre za znane reči, s katerimi se redno srečuje, v šoli, prostem času, na delu. Če je govor razmeroma počasen in razločen, razume tudi glavne misli radijskih in televizijskih oddaj, ki se ukvarjajo s sodobnimi problemi in temami, ki ga osebno ali poklicno zanimajo.
Razume besedila, katerih jezik je pretežno vsakdanji ali povezan z dijakovim poklicem. Razume opise dogodkov, občutij in želja v osebnih pismih.

GOVORNO SPORAZUMEVANJE/SPOROČANJE
Znajde se v večini situacij, ki se pogosto pojavljajo na potovanju po deželi, kjer se ta jezik govori. Sposoben se je tudi nepripravljen vključiti v pogovor, povezan s splošnimi temami, temami, ki ga osebno zanimajo, ali takimi, ki se tičejo vsakdanjega življenja (npr. družine, hobijev, dela, potovanj in aktualnih dogodkov).
Tvoriti zna preproste povedi iz besednih zvez, s katerimi lahko opiše svoje izkušnje in dogodke, sanje, želje in ambicije. Na kratko zna razložiti svoje poglede in načrte. Sposoben je pripovedovati zgodbo ali obnoviti vsebino knjige oziroma filma in opisati svoje odzive.

PISNO SPOROČANJE
Pisati zna preprosta, povezana besedila v zvezi s splošnimi temami ali temami s področja osebnega zanimanja. Pisati zna osebna pisma in v njih opisati izkušnje in vtise.

5. Didaktična priporočila

V tem poglavju so podrobneje opisani učni pristop, vrste besedil, pouk tujega jezika stroke in učne strategije.

5.1  Učni pristop

Osnovni pristop pri pouku tujih jezikov je celostno-jezikovni pristop, to je t. i. komunikacijski model.

Opredeljujejo ga naslednja izhodišča:

Pri komunikacijskem pristopu je pouk osredinjen na učni proces, pri čemer je treba upoštevati dijakovo predznanje, njegovo osebnost, interese, nagnjenja, vrednote in učni stil.
Udeleženca učnega procesa sta učitelj in dijak in oba enakovredno pripomoreta k sproščenemu komuniciranju: učitelj posreduje svoje znanje in spodbuja dijaka k čim večji samostojnosti, dijak pa dejavno sodeluje v tem procesu glede na svoje zmožnosti. S tem nastajajo možnosti za  medsebojno sodelovanje, ki omogočajo uspešno usvajanje jezika.

Učitelj v okviru učnega procesa razvija zmožnosti, ki ustrezajo dijakovim sposobnostim in interesom. Tem ciljem učitelj prilagaja usvajanje jezikovnih struktur in besedišča,  uvaja primerno tematiko, ob kateri je dijak v čim večji meri dejaven. Zato so izjemno pomembni priprava gradiv, izbira besedil in uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije.

5.2    Vrste besedil

Pouk tujega jezika temelji na govorjenih, poslušanih, branih in pisanih besedilih. Besedila delimo na:

a) umetnostna besedila: pesmi in krajša pripovedna besedila in

b) neumetnostna (splošna in strokovna) besedila: članek, intervju, referat,  poročilo,  življenjepis, oglas, obvestilo, opozorilo, urnik, sporočilo, čestitka, voščilo, reklamni oglas, tabelni in grafični zapis, vabilo, opravičilo, navodilo, opis postopka, cenik blaga in storitev, imenik, rezervacija, vabilo na poslovni sestanek in preklic sestanka, reklamacija, ponudba, priročnik, slovar itd.

5.3 Pouk tujega jezika stroke

Danes vsestranski napredek na področju inovacij, raziskav, informacijske tehnologije, ekologije, medicine in drugih znanstvenih in tehniških smeri zahteva od nas vedno več znanja, zato mora tudi strokovno izobraževanje slediti zahtevam naglega vsestranskega razvoja in s tem povezanim poklicnim spremembam. Vse to se odraža tudi pri pouku jezika stroke, namenjenemu določeni ciljni skupini, ki bo ta jezik uporabljala pri opravljanju svojega poklica.
Te nove zahteve se na področju poučevanja jezika stroke odražajo v usmerjanju strokovnih vsebin in ustreznih metod. Tako so npr. strategije za iskanje, pripravo in obravnavanje informacij pomembna tema poučevanja tujega jezika stroke. S tem nastajajo tudi novi učni cilji kot npr. časovno in vsebinsko načrtovanje in spremljanje lastnega učnega procesa, samostojno izbiranje delovnih postopkov  pri delu s strokovnimi in jezikovnimi informacijami itd.
Pouk tujega jezika stroke načrtujemo stopenjsko. Pri tem si na vsaki stopnji okvirno zastavimo cilje, kot npr. v naslednji preglednici.

Stopnja

Učni cilji

I.

V ospredju so splošnojezikovni cilji

II.

Poudarek je na tematskih področjih in na komunikacijskih strategijah, ki se uporabljajo tako za splošni jezik kakor tudi za jezik stroke; besedila vsebujejo več strokovnega besedišča, morajo biti razumljiva tudi brez poznavanja stroke.

III.

V središču so strokovna besedila, ki predpostavljajo poznavanje stroke ali tem, ki so predmet pouka pri strokovno-teoretičnih predmetih.

Na prvi stopnji, ki ustreza pouku prvega tujega jezika v 1. in 2. letniku, vključimo poklicno obarvane teme, ki služijo bolj kot ozadje situacij in komunikacijskih nalog (npr. delovno okolje). Druga stopnja ustreza pouku tujega jezika v tretjem letniku, ko v pouk vključimo strokovne teme, ki vsebujejo več strokovnega besedišča, a so še razumljive tudi brez posebnega strokovnega znanja (npr. navodila za uporabo). V četrtem letniku vključimo strokovna besedila, ki zahtevajo poznavanje stroke.
Učiteljem priporočamo, da si v skladu z navedenimi smernicami izdelajo letno pripravo in opredelijo učne cilje, ki pri dijakih razvijajo procesna znanja in zmožnosti s trajno vrednostjo.
Učitelji naj izbirajo besedila, ki so po vsebini in vrsti za stroko reprezentativna in krepijo poklicno motivacijo, poleg tega pa naj besedila obravnavajo teme, ki so uporabne za več sorodnih strokovnih področij hkrati, s čimer omogočimo večjo prehodnost med strokovnimi področji ter boljše prilagajanje trgu delovne sile (npr. vsakdanji materiali in njihove lastnosti, varstvo pri delu, zaščitna sredstva itd.)

5.4    Učne strategije

Pri usvajanju tujega jezika na stopnji srednjega strokovnega izobraževanja učitelj poudarja pomen razvijanja učnih strategij, s pomočjo katerih bo dijak dosegel predpisano raven znanja in uresničil stvarne in uporabne učne cilje. Učitelj naj zato organizira pouk tako, da dijak:

Ker je jezik sredstvo, s katerim obvladujemo celotno realnost, je poučevanje in učenje tujega jezika samodejno povezano z vsemi drugimi predmeti, zato je pri izbiri tematike ali načrtovanju pouka nujno sodelovanje z učitelji različnih predmetov.

6.Udejanjanje ključnih zmožnosti/kompetenc pri tujem jeziku

Sporazumevalno zmožnost pri tujem jeziku razvijamo in poglabljamo tudi s pomočjo drugih zmožnosti. Te so:

a.  Sporazumevalna zmožnost v maternem jeziku

Pri učenju in poučevanju tujega jezika vedno izhajamo iz dijakovega maternega jezika, ki je temelji za razumevanje, izražanje in interpretiranje misli, čustev in dejstev v ustni in pisni obliki in v različnih družbenih in kulturnih okoljih. 
Hkrati z razvijanjem tujejezikovnih zmožnosti razvijamo tudi zmožnost sporazumevanja v maternem jeziku, kar pripomore k:

b. Matematična zmožnost

Matematična zmožnost pri pouku tujega jezika se kaže v:

c. Raziskovanje in razumevanje naravnih in družbenih pojavov

Pri obravnavi besedil v tujem jeziku v okviru posameznih tematskih sklopov (npr.okolje, migracije, biografija, strokovna besedila itd.) dijak razvija tudi zmožnost razumevanja in raziskovanja naravnih in družbenih procesov in pojavov.  Pri tem:

d. Estetska zmožnost/kompetenca

Dijak jo razvija z branjem književnih besedil ali s podoživljanjem drugih umetniških del (npr. s področja likovne, glasbene, gledališke umetnosti), z razumevanjem globalnega sporočila besedil/umetniških del in z odzivom nanje (npr. izražanje svojih stališč, občutij). Podoživljanje umetnostnih besedil/umetniških del dijaka usmerja k ustvarjalnim dejavnostim in hkrati razvija sposobnost kritičnega razmišljanja in vrednotenja.
Pri pouku tujega jezika estetsko zmožnost razvijamo tudi z dejavnostmi, kot so: izdelava plakata, oblikovanje gradiv, predstavitev, pisanje zapiskov itd.

e. Socialna zmožnost/kompetenca

Ta se kaže v dijakovi zmožnosti tvornega sodelovanja v skupini. Z različnimi dejavnostmi, kot so: projektno delo, projektno delo na daljavo, skupinsko delo, delo v paru, uporaba elektronske pošte in SMS-ov, klepetalnic itd. spodbujamo socialne veščine. Pri tem dijaki razvijajo sposobnost prilagajanja drugim ter gradijo motivacijo za učenje in timsko delo. Dijake spodbujamo k prevzemanju pobud, k inovativnosti in k razreševanju problemov v svojem okolju. Z razvijanjem teh zmožnosti gradimo zavest o strokovni odgovornosti ter jih seznanjamo s pravili vedenja na delovnem mestu.

f. Medkulturna zmožnost/kompetenca

Medkulturno učenje, ki služi razvijanju medkulturne zmožnosti, je sestavni del pouka tujih jezikov. Potreba po razvijanju medkulturne zmožnosti pri pouku tujih jezikov izhaja iz temeljne predpostavke, da sta jezik in kultura neločljivo povezana. Zmožnost sporazumevanja v tujem jeziku tako, poleg ozke jezikovne zmožnosti, vsebuje širok nabor raznovrstnih sposobnosti in spretnosti, ki jih strnemo v pojem medkulturna in medjezikovna zmožnost.

Medkulturna zmožnost obsega:

g. Zmožnost učenja in uporabe učnih strategij – "Učiti se učiti"

Razvijanje kompetence "učiti se učiti" omogoča dijaku,  da se samostojno in učinkovito spopada z novimi izzivi v učnem procesu, da izrablja vse možnosti, ki so na razpolago. Je dober poslušalec in opazovalec, učinkovito načrtuje svoje delo in uporablja učna (e-)gradiva, poišče vse potrebne informacije (s pomočjo literature ali svetovnega spleta), je zmožen samostojnega učenja.
Pri usvajanju tujega jezika  poudarimo pomen razvijanja učnih strategij, s pomočjo katerih dijak dosega učne cilje. Primeri razvijanja učnih strategij pri sprejemanju besedil: 

Pri tvorjenju besedil dijak:

h. Informacijska zmožnost

Razvijanje zmožnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije omogoča dijaku, da:

i. Podjetnostna zmožnost

Razvijanje podjetnostne zmožnosti zagotavlja potek učnega procesa v prijetnih, živahnih in prijateljskih okoliščinah, ker dijaki aktivno sodelujejo, so osebno vpleteni in čutijo lastno odgovornost do učenja. Dijakom omogoča nadgrajevanje lastne podjetnosti, ustvarjalno prebijanje skozi učni proces, osmišljanje naučenega in prenos tega znanja v vsakdanje življenje. Tako ima učenje za dijake praktično vrednost, saj jih pripravlja na svet dela ter jim koristi tako na osebnem kot družabnem življenju. To dosežemo z aktivnimi dejavnostmi, kot so:

Razvijanje podjetnostne zmožnosti postavlja dijaka v središče dogajanja, ga spodbuja za delo v negotovih okoliščinah, mu daje občutek odgovornosti in možnost sprejemanja odločitev, mu daje nadzor in svobodo in mu dovoljuje delanje napak.

j. Zdravje

Ob branju ali poslušanju besedil v tujem jeziku v okviru posameznih tematskih sklopov (npr. navodila za uporabo strojev, pripomočkov, naprav, orodij, zdravil, živil  itd.) dijak razvija tudi skrb in odgovornost za lastno zdravje in varnost, za zdravje in varnost drugih in odgovoren odnos do okolja. 

7.  Vrednotenje znanja

Pri vseh oblikah vrednotenja učitelj upošteva sodobne težnje, ki uvajajo:

Poučevanje in vrednotenje sta tesno povezana in soodvisna ter spodbujata notranjo motivacijo, kadar (in če) dijaku omogočimo, da pokaže vse zmožnosti in mu hkrati nudimo povratno informacijo o napredovanju k zastavljenim ciljem. Vrednotenje naj bo zato pozitivna izkušnja, gradi naj samozaupanje in naj bo del dialoga med učiteljem in dijaki.
Da bi bilo učenje in vrednotenje znanj učinkovito, naj dijaki v okviru pouka svobodno preizkušajo in izražajo usvojeno znanje, ne da bi se čutili "ocenjene".

8. VIRI