KATALOG ZNANJA

LIKOVNA UMETNOST

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

33 ur

Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 63. seji, 18. 12. 2003

 

VSEBINA:

1. VLOGA IN POMEN KLJUČNE KVALIFIKACIJE

2. USMERJEVALNI CILJI

3. OPERATIVNI CILJI IN DEJAVNOST

4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

5. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

6. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN VIROV ZA UČITELJA

 

1. VLOGA IN POMEN KLJUČNE KVALIFIKACIJE

Likovna umetnost je ena od ključnih kvalifikacij v programu Avtoserviser. Dijakom omogoča razvijanje tistih likovnih znanj, sposobnosti in spretnosti, ki so potrebne za njihov poklic, pa tudi za njihovo kulturno razgledanost in estetsko občutljivost. Pozornost je namenjena razvijanju sposobnosti dijakov, da znajo likovno-teoretska in umetnostno-zgodovinska védenja vključevati v svoje likovno praktično delo. Temeljni poudarek je na dijakovi lastni praktični likovno-oblikovalni izkušnji, podprto s spoznanji umetnostno-zgodovinskih in likovno teoretskih védenj, spoznanji drugih splošnih in strokovnih predmetov ter praktičnega pouka. Pomemben je uvodni del predmeta, v katerem se dijaki seznanijo s preostalimi zvrstmi umetnosti (glasba, ples, film, video, opera, književnost, gledališče ...).

Likovna umetnost je kvalifikacija s statusom verbalnega in neverbalnega jezika. Ta jezik – je vizualni jezik, ki se v programih srednjega poklicnega izobraževanja navezuje na potrebe poklica, za katerega se mladostnik izobražuje in usposablja. Sodobni tempo življenja in hitre spremembe znotraj posameznih poklicnih panog zahtevajo od učečega se mladostnika poznavanje in obvladovanje likovnih znanj, tako teoretičnih in praktičnih ter poznavanje elementarnih vsebin umetnostno-zgodovinskega področja. S tem znanjem bo sposoben ustvarjalno slediti sodobnim estetsko-oblikovalskim smernicam znotraj svoje poklicne panoge. Ta znanja, bolj razvite likovne sposobnosti in spretnosti bodo dijaku programa Avtoserviser v pomoč pri iskanju in razvijanju novih kreativnih rešitev v vseh korakih – od zamisli do izvedbe in predstavitve – nastajajočega izdelka ali storitve. Vsebinski poudarek je na praktičnem likovnem oblikovanju, ki je – v kontekstu tržnega gospodarstva – eden pomembnejših dejavnikov trženja znanja, izdelkov in storitev.

Likovno umetnost sestavljajo trije širši tematski sklopi: 1) izbrana poglavja umetnostne zgodovine, vezana na posamezen poklic, 2) poznavanje in raziskovanje določenih poglavij likovnega jezika, vezanih na poklic in 3) uporaba likovnega jezika v procesu oblikovanja izdelka (dizajn). Likovna umetnost nadgrajuje spoznanja in rabo likovnega jezika, pridobljena v okviru izobraževanja na osnovnošolski stopnji. Dejavnosti so izbrane upoštevaje splošno in likovno sposobnost dijakov za poklicne potrebe. Učitelj je pozoren na razvijanje sposobnosti za opazovanje, likovno mišljenje, ustvarjalnost, predstavljivost in domišljijo. V okviru pouka na konvergentni ravni dijak širi znanje likovno-teoretskih in umetnostno-zgodovinskih znanosti, na divergentni pa praktično oblikuje. Pri pouku likovne umetnosti spodbujamo samostojno formuliranje likovnih nalog ter uresničevanje in argumentiranje le-teh med učnim procesom. Dijaki se navajajo na samostojno odločanje o vseh vprašanjih, povezanih s procesom likovnega oblikovanja. Praktično l ikovno oblikovanje ponuja dijaku možnost za spoznavanje in doživljanje ustvarjalnega procesa od koncepta prek realizacije do refleksije.

Pomembne so specifične vaje in dejavnosti, ki razvijajo likovno razumevanje, izražanje in vrednotenje. V katalogu znanj za program Avtoserviser vsebine izhajajo iz poklicnega interesa in s stopnje razvoja mladostnikovih mentalnih in motoričnih funkcij. Upoštevane so posebnosti individualnega razvoja in potrebe poklica po likovnih znanjih, sposobnostih in različnih spretnostih.

Temeljne likovno-oblikovalne dejavnosti dijakov (risanje, kiparstvo, dizajn itd.) so podprte s spoznanji iz zgodovine likovne umetnosti. Umetnostna zgodovina v svoji najširši obliki povezuje svet likovno izraženih misli, občutij in drugih spoznanj z drugimi umetniškimi izrazi oziroma predstavlja, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel. Kot pogled v eno najstarejših in najpomembnejših ustvarjalnih poti zelo prispeva k umevanju človeka kot celote.

Njena vloga in pomen sta v predstavitvi najpomembnejših likovnih umetnin, ki oblikujejo pogled na estetske in vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij, na njihov razvoj, s tem pa podpira občutek za resnične likovne vrednote in vzbudi radovedno in kritično mnenje o likovnih stvaritvah in pri dijaku spodbudi razvijanje višje ravni okusa, zlasti v izbranem poklicu avtoserviserja.

Umetnostno-zgodovinske vsebine predmeta so odprte do spomenikov slovenske in svetovne dediščine, ki se skupaj izražajo v medsebojnem vplivanju. Dijaka seznanijo z vrednotami poklicne , kulturne, umetnostne in naravne dediščine ter ga navajajo na varovanje in spoštovanje le-teh.

Umetnostna zgodovina dovoljuje učencu veliko mero izražanja individualnosti, ker mu omogoča izpovedovanje osebnih kriterijev in pogledov na zgodovino in umetnostne dosežke oziroma ga vzpodbuja k dialoški in strpni kritičnosti. Osnutek teh vsebin je zastavljen tako, da lahko dijak ob ključnih umetniških stvaritvah izbranega poklica spozna umetnostni razvoj znotraj svojega poklicnega področja.

Dijaki se usposabljajo za doživljanje lepote v naravi in umetninah, vrednotenje lastnih in umetniških likovnih del ter uporabnih predmetov, še posebej znotraj lastnega poklica. Na ta način se navajajo na doživljanje, sprejemanje in vrednotenje likovne kulturne dediščine ter raziskovanje spoznanj domače in tuje likovne umetnosti, industrije in obrti.

Dijaki v učnem procesu z dejavnimi metodami in oblikami krepijo likovne zmožnosti (kompetence), oziroma sposobnosti za likovno izražanje. V njih so integrirani procesi učenja in likovne prakse, ki so delo uma, srca in rok. Šola stremi k navajanju dijakov na samostojno razvijanje njihovih lastnih zmožnosti (še posebej pri likovni nalogi iz oblikovanja – dizajna kot možni pripravi na zaključni izpit). Dijakova poklicna kariera je osrednji cilj, v katerega je usmerjeno reševanje likovnih nalog. Pouk likovne umetnosti je usmerjen v odprto in uspešno komunikacijo med učiteljem in dijakom. Dijaka navaja na dejavno učenje, (samo)usvajanje in samokrepitev likovnih zmožnosti s tempom, ki ga zmore, problemskimi likovnimi nalogami, ki si jih v okviru zmožnosti začnejo zastavljati sami, ter z navajanjem na samovrednotenje in samoiniciativnost. Dijak se navaja tudi na sprejemanje odločitev in odgovornosti za svoja ustvarjalna dejanja: za načrtovanje likovne naloge, izvedbo, vrednotenje in predstavitev lastnega dela. Predlagana je uporaba individualnih, kombiniranih ter sodelovalnih oblik učenja in likovnega izražanja.

2. USMERJEVALNI CILJI

Dijaki:

LEGENDA

V tabeli na straneh 7 do 12 so možne medpredmetne povezave ciljev (v ležečem tisku) nakazane s številkami, ki označujejo posamezne predmete oziroma kvalifikacije :

1

SLOVENŠČINA

2

MATEMATIKA

3

TUJI JEZIK

4

ŠPORT

5

NARAVOSLOVJE

6

DRUŽBOSLOVJE

7

STROKOVNI PREDMETI

8

PRAKTIČNI POUK


3. OPERATIVNI CILJI IN DEJAVNOSTI

VSEBINSKI SKLOPI:

UVOD Z UMETNOSTNO ZGODOVINO

(10 UR)

TEMELJNE ZMOŽNOSTI

(LIKOVNE KOMPETENCE)

OPERATIVNI CILJI

STANDARDI ZNANJA

  • zmožnost za razumevanje umetnosti kot področja različnih zvrsti ter njen pomen za kulturno in ustvarjalno naravnanost v poklicnem, zasebnem in družbenem življenju
  • zmožnost za estetsko vrednotenje lastnih likovnih del, umetnin ter uporabnih predmetov
  • (naštete zmožnosti veljajo za vse tematske sklope v katalogu)
  • zmožnost poznavanja temeljnih pojmov iz ikonografije (simbol, atribut ...)

    • UČNI SKLOP UMETNOST (1 ura)

    Dijaki:

  • spoznajo pojem umetnost, njeno vlogo v človekovem življenju in njene družbene funkcije (1, 7, 6, 3)
  • spoznajo oblike in zvrsti umetnosti

    • UČNI SKLOP LIKOVNA UMETNOST (2 uri)

    tema: splošni pomen umetnosti za človeka; razlike med visoko, ljudsko in popularno umetnostjo ter industrijskim izdelkom

  • seznanijo se z umetnostjo kot obliko družbene zavesti; odraz človekovega odnosa do življenja in kot odsev zgodovinskega razvoja oziroma dogajanja (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8)
  • spoznajo oblike in zvrsti likovne umetnosti (1, 2, 3, 5, 6, 7)
  • prepoznajo in razlikujejo likovna področja: arhitektura, urbanizem, kiparstvo, slikarstvo, oblikovanje – dizajn (grafično, tekstilno, pohištveno, zlatarsko ipd., oblikovanje v umetni obrti (6, 7, 1, 5, 3)
  • primerjajo istovrstna umetniška dela iz različnih okolij in znajo poiskati nekatere skupne značilnosti
  • razvijajo svoj odnos do umetnostnega ustvarjanja (7)

    •  

    UČNI SKLOP: PRISTOP K LIKOVNEMU DELU (vsebinska analiza):

  • MOTIV (1 ura)
  • VSEBINA (SNOV) IN LIKOVNA VSEBINA (2 uri)
  • IKONOGRAFIJA (simbolika, poudarek je na poklicnem področju (2 uri)
  • razlikujejo pojme: likovni motiv, likovna snov, vsebina likovnega dela (6, 7, 5)
  • ob primeru likovnega dela razberejo motiv, ga razčlenijo in sestavijo v pripovedno celoto (1)
  • razložijo pomen vsebine likovnega dela s poudarkom na motiviki z poklicnega področja (simbolika barv in oblik pri avtomobilih), (1, 7, 5, 6, 3)
  • analizirajo vpliv stilnih (slogovnih) posebnosti posameznih umetnostnih obdobij na razvoj oblike avtomobila (ali vpliv novih tehnoloških možnosti na razvoj oblike in funkcije avtomobila), (6, 7 , 1,3 , 5,4)

    • UČNI SKLOP: LIKOVNE SMERI 20. STOLETJA

  • poznajo za poklic ključna umetnostno-zgodovinske smeri (gibanja) od iznajdbe avtomobila v 19. stoletju do danes (s poudarkom na tistih, katerih stilne posebnosti so se najizraziteje pokazale v nastalih oblikah avtomobilov ali drugih prevoznih sredstev)

    • Dijak lahko:

  • opišejo, primerjajo analizirajo zvrsti umetnosti (ustvarjalci, izrazila, umetniška dela)
  • navedejo umetnostne zvrsti, ki so po določenih merilih povezane z dijakovim poklicnim področjem in utemeljijo zakaj so povezane z njimi
  • opišejo posebnosti likovnih področij
  • primerjajo in analizirajo umetnine različnih likovnih področij; poudarek je na materialih in likovnih tehnikah
  • primerjajo in vrednotijo umetnine in uporabne predmete (iskanje, izbiranje in razvrščanje)
  • razberejo neposredno spoznavne motive likovnih del
  • prepoznajo likovno snov in opišejo ali analizirajo vsebino likovnega dela
  • vsebinsko in oblikovno analizirajo znana likovna dela, ki jih za splošno razgledanost morajo poznati, in likovna dela, ki so blizu njihovemu poklicnemu področju
  • samostojno poiščejo v tiskanih in elektronskih virih umetnine in slikovne vire s poklicnega področja
  • ob konkretnih primerih ugotavljajo, pojasnjujejo in vrednotijo vplive likovnih smeri na razvoj oblike prevoznega sredstva (avtomobila ...)

    • RISANJE (6 ur)

    TEMELJNE ZMOŽNOSTI

    (LIKOVNE KOMPETENCE)

    OPERATIVNI CILJI

    STANDARDI ZNANJA

  • zmožnost za samostojno reševanje likovnih problemov
  • zmožnost za razumevanje medsebojne odvisnosti funkcije uporabnega izdelka in likovne vizualne forme

    • (naštete zmožnosti veljajo za vse tematske sklope v katalogu)

    Dijaki:

  • si razširijo znanje o oblikotvornih likovnih elementih točke, črte in oblike; o likovnih spremenljivkah (2, 7)
  • obvladajo kompozicijska načela v risbi (2, 7)
  • razumejo pomen formata (2, 7)
  • poglobijo principe konstrukcijskega risanja (2, 7)
  • precizirajo pravila proporca (2, 7)
  • seznanijo se z vlogo risbe v tradicionalnih in sodobnih likovnih delih (7, 6, 1, 3)
  • znajo vizualno predstaviti poklicno motiviko v prostoročno narisani skici
  • znajo prostoročno narisati tridimenzionalen objekt na dvodimenzionalni risarski površini z upoštevanjem zahtev posamezne likovne naloge (2, 7)
  • znajo utemeljiti, zakaj sta skiciranje in risanje pomembni za njihov poklic (8)
    		•

    Dijaki lahko:

  • pokažejo znanje o likovnem elementu črta, o viziranju in konstrukcijskem risanju opazovanih predmetov na podlagi izbranega kompozicijskega načela
  • pokažejo osnove poznavanja sorazmerij (proporca)
  • obvladajo skiciranje motivov s poklicnega področja

    • SLIKANJE (6 ur)

    TEMELJNE ZMOŽNOSTI

    (LIKOVNE KOMPETENCE)

    OPERATIVNI CILJI

    STANDARDI ZNANJA

  • zmožnost za obvladovanje likovno-produkcijskih strategij, postopkov, materialov in orodij za uresničitev zamisli z upoštevanjem navodil o varstvu pri delu in zaščiti delovnega in naravnega okolja (ta zmožnost velja za vse tematske sklope v katalogu)

    • Dijaki:

  • spoznajo fizikalne in fiziološke osnove zaznavanja barv (7, 5, 3)
  • razčlenijo barve v barvnem krogu in telesu (7, 5, 3)
  • analizirajo simbolno vrednost barv in oblik (7, 5, 3, 6)
  • usvojijo pomen barvnih harmonij in kontrastov
  • spoznajo postopke in vlogo barvne stilizacije (7)
  • razlikujejo osnovne značilnosti barvnega oblikovanja v slikarstvu od barvnega oblikovanja v dizajnu (6, 7, 8)
  • znajo izbrati ustrezne slikarske likovno-produkcijske strategije, postopke, materiale in tehnike za uresničitev idejne zamisli (8)
    		•

    Dijaki lahko:

  • v likovni nalogi pokažejo poznavanje barvnih harmonij, kontrastov ter barvne simbolike
  • razlikujejo barve 1., 2. in 3. stopnje in jih znajo uporabljati v nalogi
  • analizirajo vplive modnih smernic na izbiro barv in oblik v avtomobilski industriji
  • utemeljijo izbiro likovnih elementov in načel v lastnem likovnem delu

    • KIPARSKO IN PROSTORSKO OBLIKOVANJE (5 ur)

    TEMELJNE ZMOŽNOSTI

    (LIKOVNE KOMPETENCE)

    OPERATIVNI CILJI

    STANDARDI ZNANJA

  • zmožnost za raziskovanje likovnega jezika (velja za vse tematske sklope v katalogu)

    • Dijaki :

  • pojasnijo značilnosti kiparskih materialov in orodij (5, 3, 7)
  • analizirajo notranji prostor in predmete v prostoru (3, 7)
  • načrtujejo predstavitev v prostoru (7)
  • spoznajo osnovne elemente projekcije (tloris, naris, stranski ris) (7)
  • analizirajo oblike avtomobilskega plašča zimske gume upoštevaje funkcionalno in estetsko plat (7, 5)
  • razlikujejo osnovne značilnosti izražanja, ustvarjanja in oblikovanja v plastičnem in prostorskem oblikovanju
    		•

    Dijaki:

  • pojasnijo in utemeljijo pomen volumna, oblike, stojnosti, strukture ter fakture; poznavanje pojmov pokažejo v likovnem delu
  • analizirajo oblike avtomobilskega plašča zimske gume s funkcionalnega in estetskega vidika
  • razlikujejo in analizirajo funkcionalno in estetsko plat, ki sta upoštevani pri oblikovanju prostorsko-plastične kompozicije v notranjem prostoru

    • VIZUALNE KOMUNIKACIJE IN OBLIKOVANJE-DIZAJN (5 UR)

    TEMELJNE ZMOŽNOSTI

    (LIKOVNE KOMPETENCE)

    OPERATIVNI CILJI

    STANDARDI ZNANJA

  • zmožnost za prenašanje različnih likovnih znanj, sposobnosti in spretnost v nove poklicne in problemske okoliščine
  • zmožnost za načrtovanje likovne naloge, izvedbo in predstavitev izdelka
  • zmožnost za samostojno odločanje v vseh fazah oblikovalske naloge
  • zmožnost za iskanje različnih virov in informacij

    • (te zmožnosti veljajo za vse tematske sklope v katalogu)

    Dijaki :

  • razlikujejo produkcijske načine industrijskega, grafičnega in modnega oblikovanja (7, 6, 5, 1, 3)
  • analizirajo likovne vsebine modnega oblikovanja v povezavi z avtomobilsko industrijo s poudarkom na smernicah (7 ,6, 5, 3)
  • se zavedajo pomena pomena izražanja osnovnih zamisli v skici in razlikujejo ročno izdelavo predmetov od strojne (7, 6, 5, 3)
  • spoznajo delo oblikovalca notranjih prostorov in uporabnih predmetov
  • kritično raziskujejo naloge, funkcije in učinke vizualnih komunikacij in informacijskih tehnologij s stališča poklicne uporabnosti in vsakdanjega uporabnika (7, 6, 5, 1, 3)
  • realizirajo oblikovalski projekt od zamisli do izdelka (7, 5)
  • poiščejo ustrezne umetnostno- zgodovinske vire
  • usvojijo različne načine končne celostne predstavitve izdelka, pripravijo merila za vrednotenje (1)
  • spoznajo vsebine izbranih tem iz zgodovine sodobnega oblikovanja (7, 6)
  • samostojno odločajo v vseh fazah oblikovalske naloge (8)

    • OPOMBA:

    Če bo predmet likovna umetnost v 3. letniku, je likovna naloga iz zadnjega tematskega sklopa ''Vizualne komunikacije in oblikovanje'' hkrati priprava na zaključni izpit.

    Dijaki:

  • analizirajo naloge, funkcije in učinke vizualnih komunikacij in informacijskih tehnologih z vidika uporabe v poklicu in z vidika vsakdanjega uporabnika
  • kakovostno realizirajo oblikovalski projekt (vezan na zahteve poklica) od ideje do prototipa/proizvoda in ga predstavijo
  • znajo za eno od faz naloge uporabiti likovno programsko orodje na računalniku
  • z računalnikom oblikujejo preprosto besedilo (vabilo, plakat in podobno)
  • vključijo v nalogo ustrezne izbrane vsebine iz zgodovine sodobnega oblikovanja – dizajna in pri tem uporabijo splet
  • pisno in ustno utemeljijo svoj izdelek z različnih stališč
  • znajo poiskati uporabne informacije na svetovnem spletu (internetu) in jih ustrezno vključiti v zahteve likovne naloge

    • IV. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    Učitelj likovne umetnosti sproti preverja rezultate dejavnosti likovnega izražanja: izdelek, usvojitev likovno-teoretskih znanj ter znanj iz uvodnega umetnostno-zgodovinskega tematskega sklopa. Likovna dela vrednoti v kontekstu po izoblikovanih kriterijih, ki so izpeljani iz ciljev likovne naloge. Objektivne kritike so smernice za nadaljnje delo oziroma izboljšanje dela. Podpirati morajo dijakovo emocionalno, moralno, motivacijsko in intelektualno razmišljanje. Učitelj pri vrednotenju ciljev predmeta usmerja dijake h kritičnemu vrednotenju ob likovnih delih.

    Preverjati je treba celovito dijakovo celostno dejavnost (proces), katere izraz so izdelki (produkti). Ob zaključku šolskega leta morajo imeti dijaki najmanj eno oceno, pridobljeno pri ustnem in eno oceno, pridobljeno pri pisnem preverjanju, za umetnostno-zgodovinski tematski sklop ter najmanj po eno oceno v 2. in 3. triletju za likovne naloge s kateregakoli likovnega področja. Dijak lahko pridobi oceno iz umetnostno-zgodovinskega tematskega sklopa tudi v 2. ali v 3. triletju, ko učitelj preverja njegovo poznavanje umetnostno-zgodovinskih pojmov ob zagovoru njegovega lastnega likovnega dela.

    Ustno in pisno preverjanje uvodnega umetnostno zgodovinskega sklopa poteka ob slikovnem gradivu. Tako pri preverjanju kot pri ocenjevanju naj bodo upoštevani predvsem znanje, razumevanje in uporabnost znanja. V posebnih primerih naj bo upoštevana tudi dijakova sposobnost za analizo, sintezo in vrednotenje (pri likovno-oblikovalni nalogi in na zaključnem izpitu).

    Pri praktičnih likovnih nalogah učitelj vrednoti in ocenjuje: uspešnost reševanja likovnih problemov v likovni nalogi, poznavanje temeljnih likovnih pojmov, tehnično izvedbo likovne naloge, izvirnost in domiselnost v izvedbi likovnega motiva. Upošteva tudi prizadevnost, samostojnost in samoiniciativnost dijaka, zmožnost samostojnega iskanja virov ter utemeljevanje izdelka.

    Oblike vrednotenja znanja se postopoma, iz naloge v nalogo, prilagajajo zahtevam vrednotenja na (možnem) zaključnem izpitu. Že v začetku 3. letnika učitelj izbira smiselne oblike in načine vrednotenja, te v nalogah prilagaja zahtevam zaključnega izpita. Tako zadnjo likovno nalogo pri oblikovanju (dizajnu) pri pouku že ocenjuje po popolnoma enakih kriterijih, kot na zaključnem izpitu. S takim predhodnim spoznavanjem z obliko in načinom vrednotenja dosežkov dijakov je omogočeno posvečanje pozornosti poglavitnemu: vsebini izpita, likovni nalogi.

    Če že ključna kvalifikacija, likovna umetnost, poteka v 3. letniku, dijaki zadnji likovni nalogi pri oblikovanju (dizajnu) v šolskem letu dodajo kratek zapis o procesu nastajanja izdelka in izpolnijo druge zahteve povezane z izvedbo na morebitnem zaključnem izpitu.

    V. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

    V okviru programa Avtoserviser ključna kvalifikacija likovna umetnost poteka v 3. letniku. Cilji so razvrščeni po tematskih sklopih. Prvi tematski sklop je umetnostno-zgodovinski, preostali pa so sestavljeni po likovnih področjih (risanje, slikanje itd.). Izvajanje v 3. letniku je utemeljeno z večjo psihofizično zrelostjo dijakov, dijaki so v zadnjem letu šolanja za poklic resnejši, bolj motivirani in pripravljeni za povezovanje likovnih vsebin s poklicnimi. Hitreje zaznajo pomembnost tega področja za poklic, bolj so motivirani za spoznavanje likovno-teoretskih in umetnostno-zgodovinskih vsebin.

    Dijaki pri pouku raziskujejo in izpopolnjujejo znanje likovnega jezika, ki so ga pridobili na osnovnošolski stopnji izobraževanja. Katalog znanj je razvojno naravnan in se dotika temeljnih področij likovne vzgoje (risanje, slikanje, kiparsko in prostorsko oblikovanje, vizualne komunikacije), poudarja pa razvoj kvalitativnih in kvantitativnih likovnih in kreativnih dejavnikov. Zaradi specifičnosti predmeta se likovnovzgojni in izobraževalni dejavniki aktivirajo verbalno, realizirajo pa v likovnem izražanju. Nujno je prepletanje teoretičnega in praktičnega dela, saj se tako uravnoteženo izboljšujejo ustvarjalne sposobnosti dijakov (psihomotorika, spoznavanja in čustva).

    Omejeno število ur (32) zahteva od učitelja skrbno ciljno načrtovanje in dosledno ursničevanje učnih ur v vseh tematskih sklopih. V učnem procesu mora učitelj gojiti in bogatiti vsako stopnjo dijakovega likovnega razvoja in jo glede na tip oziroma vrsto poklicne šole obravnavati aplikativno. Več likovnih problemov različnih oblikovalnih področij je možno združiti znotraj ene likovne naloge. Motiv, likovno-teoretični problem in likovna tehnika naj bodo za posamezno likovno nalogo izbrani praviloma glede na poklicno usmeritev. Učitelj skrbi za napredovanje in oblikovanje dijakove harmonične in celostne osebnosti. Pomembno je navajanje na individualno in skupinsko obliko dela, saj prinašata nova znanja ter omogočata ustvarjalno izražanje strpno sodelovanje s sošolci in sodelavci v poklicu, to pa je podlaga za vključevanje v poklicno in kulturno življenje okolja.

    Teoretski likovni problemi in umetnostno-zgodovinski pojmi kot izhodišče za izvedbo učnega procesa se družijo in povezujejo, spet glede na potrebe poklicne panoge v okviru specifičnih likovnih zmožnostih. Kjer je možno, učitelji z dijaki in z učitelji drugih predmetnih področij likovne naloge načrtujejo skupaj. Učitelj v sodelovanju s sodelavci na šoli temeljito pretehta, s katerimi dejavnostmi bo uresničeval vse vrste ciljev. Likovne naloge načrtuje tako, da je viden logičen prehod od začetnega umetnostno-zgodovinskega tematskega sklopa k likovnemu izražanju. Ta se nadgradi in zaključi z likovno nalogo s področja vizualnih komunikacij in oblikovanja – dizajna. Pri tem upošteva likovne zmožnosti dijakov, vplive drugih dejavnikov in materialno prostorske možnosti za delo.

    Učitelj načrtuje pouk tako da nenehno razmišlja o celoti, najprej in predvsem v okviru doseganja globalnega cilja, oziroma približevanja temu. Možnih je več načinov načrtovanja in izvedbe pouka. V katalogu znanj je predstavljen le eden izmed teh. Vsekakor učitelj načrtuje analitično. To pomeni, da se zaveda, da so vse posamezne likovne naloge oziroma učni sklopi zaključene celote, obenem pa usmerjene k zadnji likovni nalogi s področja oblikovanja – dizajna, ki naj bi bilo sinteza celoletnega dela, hkrati pa (možna) priprava na zaključni izpit. Vsi tematski sklopi (začetni umetnostno-zgodovinski, risanje, slikanje, kiparsko in prostorsko oblikovanje) so v funkciji priprav na zadnjo likovno nalogo učnega sklopa vizualne komunikacije in oblikovanje – dizajn. Učitelj načrtuje posamezne likovne naloge tako, da so zaključena celota in del te zadnje likovne naloge hkrati . Dijak izdelke shranjuje v mapo (portfolio), v kateri so shranjeni vsi likovni izdelki in druga gradiva. Mapa je ob zaključku pouka temeljni vir za zaključno oceno.

    NAČINI PODAJANJA UMETNOSTNO-ZGODOVINSKIH POJMOV

    Umetnostno-zgodovinski del kataloga poudarja vsebine, ki širijo dijakovo kulturno in zgodovinsko razgledanost. Poleg tega mu omogoča vpogled v zgodovinski razvoj njegove stroke s tem, da predstavlja umetnostne vrhunce, ki so bili v izbranem poklicu doseženi.

    Teme naj bodo obravnavane nazorno in ob poljudnih, nazornih primerih, tako da lahko dijaki svoje predznanje (o umetnosti na splošno, zgodovinskih okoliščinah, ustvarjanju v književnosti, gledališču, glasbi itd.) dopolnjujejo in jim predmet predstavi zanimive in nove dimenzije umetnosti. Ure naj bodo izvedene tako, da bodo pri dijakih vzbudile zanimanje, veselje, predvsem do umetnin preteklosti in sedanjosti, ki se neposredno navezujejo na dijakovo poklicno področje oziroma dijakove poklicne zmožnosti (kompetence).

    Obvezne so likovne razstave del dijakov na matični šoli in v kraju šole. Zaželeni so obiski Narodne in Moderne galerije v Ljubljani ali ustrezne kulturno razstavne institucije v kraju šolanja. Priporočamo obisk ustanov (galerij in muzejev), ki so tudi s poklicnega stališča posebnega pomena za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine. Predlagan je ogled zbirke starih avtomobilov in drugih prevoznih sredstev v muzeju Bistra pri Vrhniki, muzej starih motociklov na Vranskem ... V načrtovanje tovrstnih ekskurzij naj bodo vključeni tudi dijaki; ti na kraju samem – v muzeju – rešujejo delovne naloge.

    SPOZNAVANJE LIKOVNIH TEORETSKIH PROBLEMOV

    Pri spoznavanju teoretskih vprašanj naj bi dijake usposobili za to, da na podlagi usvojenih likovnih in umetnostno-zgodovinskih pojmov ustno komunicirajo. Pomembno je obvladovanje pojmov, pridobljenih z opazovanjem in doživljanjem predmetov in pojavov v naravi in z opazovanjem umetnin. Učitelj načrtuje in usmerja pouk po načelih likovno problemskega pouka povsod tam, kjer je to možno. Doživljanje in spoznavanje potekata ob pomoči učiteljeve uspešne motivacije. Učitelj zavestno skrbi za to, da se spodbudi čim več dejavnikov likovnih sposobnosti mladostnikov in spoznavno-čustvenih (kognitivno-afektivnih) dejavnikov:

    Za likovno oblikovanje:

  • natančnost opazovanja,
  • vizualni in likovni spomin,
  • likovna domišljija,
  • občutljivost in spretnost.

    • Razvijanje dejavnikov likovnih sposobnosti pripomore k razvoju ustvarjalnosti, bogatenju zavesti in sposobnosti za doživljanje lepote, integralnega umsko in etično izoblikovanega dijaka.

    Spoznavanje likovnih teoretskih problemov temelji na poglobitvi že znanih pojmov. Spoznavanje umetnostno-zgodovinskih pojmov temelji na spoznavanju pojmov, povezanih s poklicno usmeritvijo, in povezovanju z likovno teoretskimi ter ustreznimi pojmi drugih splošno teoretskih in drugih strokovnih ključnih kvalifikacij ter seveda praktičnega pouka.

    LIKOVNO IZRAŽANJE in OBLIKOVANJE/DIZAJN (industrijski, modni in grafični, obrtno oblikovanje)

    Likovno izražanje pomeni ustvarjalno uporabo pridobljenih spoznanj in doživetij dijakov. To je praktično uresničevanje idej, dokazovanje uspešnega reševanja likovnih teoretskih problemov v obliki estetskega izražanja, ki postopoma prehaja v procese oblikovanja - dizajna. Učitelj spodbuja in usmerja dijake, da mislijo, čutijo, dejavno raziskujejo, se ustvarjalno izražajo z likovnimi izrazili in orodji v različnih materialih. Spodbuja dijake, da vnašajo v likovno izražanje svoja lastna spoznanja. Podpira samozavest dijakov s tem, da jim dovoli, da ostajajo pri likovnem izražanju izvirni, posebni in prepoznavni. S primerno načrtovano likovno nalogo in pravilnim vodenjem delovnih postopkov pri dijakih razvija motorično spretnost in občutljivost. Odpira možnosti za samostojno likovno eksperimentiranje. Pri likovnem izražanju in oblikovanju sta enakovredno pomembna tako estetska kot funkcionalna plat. Učitelj uporablja načrtovalne strategije, s katerimi začne z dijaki izvajati likovne naloge, ki imajo poudarek na doživljajsko ekspresivnih (čustveno doživljajskih) razsežnostih. Postopoma uvaja v likovne naloge oblikovalska načela in zahteve, ki se kažejo v prevladovanju spoznavnega (kognitivnega) na račun čustveno-doživljajskega prijema (forma sledi funkciji ali: estetski videz izdelka je podrejen funkciji izdelka). V obeh pristopih je psihomotorični vidik enakovreden. Povsod, kjer je možno, učitelj pri praktičnih likovnih nalogah vključuje umetnostno-zgodovinske pojme.

    Z usvojenim likovno-teoreskim znanjem, podprtim z likovno ustvarjalnostjo, se pri dijakih razvijajo likovno izrazne in oblikovno-estetske sposobnosti. Pri sproščenem likovnem izražanju dijaki razvijajo likovne sposobnosti, kot so: motorične spretnosti (senzibilnosti) in občutljivosti (senzitivnosti), sposobnost za estetsko oblikovanje (izražanje) in likovno mišljenje. Ravnovesje med likovnim in verbalnim izražanjem omogoča enakomeren razvoj opazovanja, predstavljivosti, likovnega spomina, domišljije in ročnih spretnosti. Ob vrednotenju lastnih in umetniških likovnih del dijaki pridobivajo nove izkušnje. Krepijo zavest o pomembnosti poznavanja likovnih pojmov in estetskega izražanja. Navajajo se na kritično presojanje ureditve okolja, unikatnega in industrijskega oblikovanja predmetov itd.

    PRIPOROČENE IN/ALI PREDLAGANE DEJAVNOSTI ZA URESNIČEVANJE OPERATIVNIH CILJEV

    V tabeli predlagane dejavnosti so ponudba učitelju, tako da jih po svoji strokovni presoji odbira in uporablja glede na možnosti za delo. Za dosego ciljev lahko učitelj pripravi tudi drugačne dejavnosti.

    Primer načrtovanja in izvedbe: likovne naloge pri risanju, slikanju itd. se navezujejo in prepletajo, so rdeča nit vse šolsko leto – od začetnih idej, risarskih osnutkov do uporabe barve, končne predstavitve. Tako na primer pri risanju dijaki pripravijo skice/risbe avtomobila ali posameznih delov (naloga za razvijanje domišljije – prototip novega avtomobila). Nadaljuje z izdelavo slikarskih in kiparskih prostorskih del in objektov; v zaključni nalogi oblikujejo ustrezno vizualno sporočilo v zvezi z njimi za predstavitev)

    DEJAVNOSTI ZA VSEBINSKI SKLOP UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO

    (10 UR)

    UČNI SKLOP UMETNOST (1 ura)

  • ogled kulturno-zgodovinskih spomenikov v neposrednem okolju (povezava s kulturnim dnem)
  • vaja: poiščejo primere stvaritev različnih umetnosti, (poišče primere stvaritev, ki so blizu njegovemu poklicu; glasba, film, ples, video, književnost itd.)
  • se umetnostno izražajo v zvrsti, ki jim je blizu

    • UČNI SKLOP LIKOVNA UMETNOST

    (2 uri)

  • uporabljajo se slikovna gradiva v tiskani ali elektronski obliki (priporočajo se izvirna umetniška dela – obisk umetnostnih institucij zunaj šole)
  • primerjanje različnih tipov avtomobilov s stališča likovne estetike s poudarkom na odvisnosti dekorativnih in uporabnih značilnosti

    • UČNI SKLOP: PRISTOP K LIKOVNEMU DELU (vsebinska analiza):

    MOTIV (1 ura)

    VSEBINA (SNOV) IN LIKOVNA VSEBINA (2 uri)

    IKONOGRAFIJA (simbolika s poudarkom na poklicnem področju (2 uri)

  • izbrana naj bodo likovna dela, ki so dijakom znana: razložijo, zakaj jih sprejemajo kot umetnine
  • predstavijo referat s to temo ( glej cilje ali: primerjava oblike avtomobila z značilnimi oblikami izbranega umetnostnega obdobja
  • delo v avtomobilskem muzeju; pogovor z oblikovalcem avtomobilov (uporaba učnih listov in drugih virov)

    • UČNI SKLOP: UMETNOSTNO- ZGODOVINSKE SMERI V 20. STOLETJU

  • raziskovanje virov (tiskani, elektronski in drugi)

    • OPOMBE:

    v tem tematskem sklopu so dve do tri ure predvidene za utrjevanje, preverjanje in ocenjevanje; usvojene umetnostno-zgodovinske pojme dijaki utrjujejo tudi pri praktičnih likovnih nalogah, ki sledijo

    		DEJAVNOSTI ZA VSEBINSKI SKLOP RISANJE (6 UR)

    Dijaki:

  • narišejo domišljijsko risbo z različnimi črtnimi rešitvami na podlagi izbranega kompozicijskega načela
  • vizirajo predmete iz okolja z upoštevanjem konstrukcijskih pravil
  • narišejo motiv (avtomobil ali detajl) po neposrednem opazovanju
  • poenostavljajo (stilizirajo) oblike iz sveta avtomobilske industrije ali narave
  • narišejo kompozicijo na podlagi določenih oblikovalnih načel z upoštevanjem proporca in vnašanjem tekstur
  • stilizirajo avtoserviserskemu poklicu primeren motiv in ga preoblikujejo v logotip, priponko ali broško
  • s pomočjo likovnih izrazil narišejo kompozicijo in pri tem upoštevajo svetlo in temno vizualno učinkovanje izpolnjenih črtnih sestavov
  • izdelajo skico za izdelavo prometnih znakov, ki jih uporabljajo na šoli
  • povežejo risarsko izražanje pri (likovni) umetnosti z risarskim izražanjem pri drugih predmetnih in delovno praktičnih področjih
  • iščejo likovne rešitve z uporabo razmerja zlatega reza

    • predlagana dodatna vaja: analiza primerov domače ali umetnostne obrti, ki so blizu dijakovemu poklicu (v katerih je prevladujoče likovno izrazilo linija); analiza umetniških risb

    		DEJAVNOSTI ZA VSEBINSKI SKLOP SLIKANJE (6 UR)

    Dijaki :

  • uporabljajo barvne kontraste in harmonije kot osnovo za oblikovanje slike
  • naslikajo kompozicijo po opazovanju ali domišljijsko z uporabo različnih barvnih teoretskih problemov (uporabijo barve druge stopnje)
  • narišejo preprost predmet (na primer škatlo s pokrovom; enkrat jo pobarvajo v svetlih odtenkih, drugič v živih barvah, tretjič v harmoničnih kombinacijah)
  • ob primeru modela avtomobila iz papirja ugotavljajo in analizirajo učinke različne izbire barv (katera bolj poudarja obliko oziroma formo telesa, katera jo zabriše itd.)
  • utemeljujejo izbiro likovnih prvin in elementov v svojem delu

    • predlagana dodatna vaja: analiza primerov domače ali umetnostne obrti, ki so blizu dijakovemu poklicu (v katerih je prevladujoče likovno izrazilo barva); analiza umetniških slik


    DEJAVNOSTI ZA KIPARSKO IN PROSTORSKO OBLIKOVANJE

    (5 ur)

    možne dejavnosti

    Dijaki:

  • oblikujejo relief ali oblo plastiko z upoštevanjem lastnosti materialov, stojnosti in površin (strukture in površine notranjih in zunanjih delov avtomobila, npr. relief plašča gume),
  • izdelajo montažno plastiko iz odpadnih materialov,
  • oblikujejo različne prostorske tvorbe iz ploskovitih materialov,
  • z uporabo tlorisa, narisa in stranskega risa prostoročno narišejo in predstavijo avtomobil ter ga ustvarijo iz ploskovitih materialov ali iz žice ali v kombinaciji obeh; po potrebi dodajo barvo
  • oblikujejo preprosto maketo iz papirja z možnostjo prehodov iz prostorov ene oblike oziroma prostorske tvorbe v drugo (ustvarijo skupinsko kompozicijo v večjem prostoru v šoli ali na sejmu)
  • oblikujejo likovni in uporaben izdelek za slepe in slabovidne z uporabo teksturalnih in reliefnih značilnosti

    • vaja: primeri in analize domače ali umetnostne obrti, ki so blizu dijakovemu poklicu; v katerih prevladujejo kiparsko-arhitekturna izrazila (volumen, notranji in zunanji prostor itd.); analiza kiparskih in arhitekturnih umetniških del

    DEJAVNOSTI ZA VIZUALNE KOMUNIKACIJE IN OBLIKOVANJE-DIZAJN (5 UR)

    možne dejavnosti:

    Dijaki :

  • s pomočjo računalnika izdelajo oblikovano vizualno sporočilo
  • izdelajo plakat v tehniki enostavnega kolaža
  • oblikujejo modno oblačilo, nakit itd.
  • opravijo nalogo - ''jumbo'' pano v pomanjšanem merilu (skica, delo v skupinah); po potrebi ga lahko naredijo v naravni velikosti; potem je lahko v uporabi za oglaševalske in predstavitvene potrebe lastne poklicne smeri in šole (osnutke lahko pripravijo z računalnikom)
  • ob primeru panoja ''jumbo'' analizirajo vlogo likovno estetskega videza izdelka in njeno tesno povezanost s podjetništvom, psihologijo trženja in prodaje …
  • oblikujejo pisno sporočilo s poudarkom na zakonitostih tipografskega komponiranja
  • analizirajo izbiro likovnih prvin v svojem delu
  • z učiteljem ali samostojno izdelajo načrt, skico in prototip izdelka (sodelovanje s praktičnim poukom)
  • pripravijo predstavitev izdelka v govorjeni in pisani besedi

    • vaja: primeri in analize domače ali umetnostne obrti, ki so blizu dijakovemu poklicu; izdelki sodobnega oblikovanja in vizualnih komunikacij


    RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI, ESTETSKEGA IZRAŽANJA IN VREDNOTENJA

    Zelo pomembna naloga učitelja je pri učnem procesu razviti ustvarjalnost in motivacijo dijakov. Zato mora poskrbeti, da bo ustvarjalnost postala proces, v katerem bo spodbujeno navdušenje dijakov za svobodno čutenje, mišljenje in spontano komponiranje opažanj in zamisli pri ustvarjanju. Učitelj poskrbi, da se dijaki zavedo pomena generične kompetence ''ustvarjalnost'' za njihovo poklicno kariero, pa tudi za družbeno in zasebno življenje. Znati mora poiskati dijakovo izvirnost v načinu oblikovanja sporočila, pri tem pa ne smejo biti najpomembnejši motivi, ampak načini oblikovanja le-teh. Znati mora poiskati načine, s katerimi bo kulturno in umetnostno zgodovinsko dediščino dijakom približal na njim kar se da primeren način.

    Pomembna dopolnitev predmeta naj bo kulturni dan, ki bo omogočal neposreden stik z umetniškimi ustanovami in stvaritvami. Načrtovan, pripravljen in uresničen naj bo vsako šolsko leto.

    POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI in KLJUČNIMI KVALIFIKACIJAMI (medpredmetno načrtovanje in povezovanje)

    Pomembna plat uresničevanja 2. izhodišč za prenovo poklicnega in strokovno tehniškega izobraževanja so medpredmetne povezave. Temeljijo ne samo na vsebinskih povezavah, katerih funkcija je povezovanje obstoječega znanja, sposobnosti in spretnosti z novim, v motivaciji ali nadgraditvi, ampak predvsem v okviru načrtovanih dejavnosti dijakov, pri katerih le-ti dosegajo poleg poklicnih še širša procesna oziroma vseživljenjska znanja. Medpredmetno načrtovanje naj bo opravljeno pred začetkom leta. Učitelj likovne umetnosti naj se dejavno vključuje v delo strokovnih aktivov. Pri tem delu morajo biti znani pogoji za tovrstno medpredmetno načrtovanje, na temelju tega pa so določene izvedbene etape učnega procesa v šolskem letu itd.

    Ključna kvalifikacija likovna umetnost integrira in podpira izkušnje naravoslovnih in družboslovnih ključnih kvalifikacij, jezikov, ustreznih strokovnih predmetov in praktičnega pouka. Dijakovi dosežki pri predmetu celostno predstavijo strukturo njegove osebnosti, njegovo motivacijo in nivo poklicne aspiracije. Interdisciplinarnost predmeta zagotavlja medpredmetne povezave na spontan in sproščujoč način.

    Nekateri predlogi, rešitve, dejavnosti

    Tema: Zgodovinski slogi

    Dijak se seznani z imeni najpomembnejših slogov ter jih umesti ob zgodovinske dogodke in druge umetnostne zvrsti (npr. umetnost romanike se razvija v obdobju križarskih vojn, hkrati pa spoznamo pesništvo trubadurjev; umetnost baroka je plod poreformacijskega časa, hkrati doživi vrhunec baročna maša; umetnost ekspresionizma se oblikuje v travmatičnem času med obema vojnama; podobne teme se izrazijo v sočasni literaturi, gledališču itd.).

    Dijaki lahko s primerno pomočjo mentorjev oblikujejo kulturni dan kot svoj ustvarjalni prispevek in povežejo umetnostno-zgodovinska znanja s spoznanji, pridobljenimi pri različnih predmetih (sporazumevanje v slovenščini, družboslovje, praktični pouk), v oblikovanje "kulturnozgodovinske slike".

    Usmerjevalni predlog:  Prešernov čas: ob izbiri literarne osnove, primerne za scensko postavitev, se dijaki z iskanjem avtentičnih predlog (slovenski bidermajer in romantika) vključijo v poustvarjanje kulis, oblačil, cvetličnih tihožitij in ustvarijo okvir za umetniško poustvaritev zgodovinskega obdobja (prevozna sredstva tistega časa).

    Izbira tem je seveda povsem svobodna, pomembno je dejavno sodelovanje dijakov pri "kulturnozgodovinski sliki" in veselje ob tem.

    Dijaki lahko s pomočjo mentorjev oblikujejo projektne tedne (npr.: po 3 v šolskem letu). V okviru teh povežejo svoja znanja, pridobljena pri različnih ključnih kvalifikacijah, v celostno sliko skupne teme:

    1. predlagana skupna tema: VPLIV TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA, (UMETNOSTNO) ZGODOVINSKIH, GEOGRAFSKIH, POLITIČNIH IN DRUGIH ZNAČILNOSTI NA OBLIKOVANJE ZUNANJOSTI IN NOTRANJOSTI AVTOMOBILA

    2. predlagana skupna tema: VAROVANJE NAŠEGA ZDRAVJA, OKOLJA, KULTURNE in UMETNOSTNE DEDIŠČINE (integracija ključnih znanj splošno izobraževalnih, strokovno teoretskih ključnih kvalifikacij (KK), naravoslovja, družboslovja in umetnosti).

    Učitelj lahko temo ZGODOVINSKI SLOGI poljubno uvrsti oziroma obravnava bodisi pri posameznih likovnih področjih bodisi nameni določeno število ur temi ločeno. Predlog: pregled likovnih področij v zgodovini poznega 19. in 20. stoletja, zlasti ključnih del obdobja in del, vezanih na poklicno področje (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, oblikovanje-dizajn).

    Dodatne možnosti za medpredmetno povezovanje oziroma integracijo

    Poseben poudarek naj bi bil na povezovanju umetnostno-zgodovinskih vsebin z likovnimi nalogami ter možnih izvedbah učnih ur v povezavi s praktičnim poukom.

    Primeri povezav

    Slovenščina: izražanje pri zagovoru učenčevih lastnih del, iskanje podobnosti in razlik med likovnim in verbalnim jezikom.

    Tuji jezik: prevajanje temeljnih strokovnih izrazov, strokovno besedišče v tujem jeziku. Družboslovje: povezanost družbenega dogajanja in umetnostne zgodovine; posledice, ki se kažejo v umetnosti in videzu uporabnih predmetov, časovno-prostorska umestitev najpomembnejših umetnostnih del, spomenikov in avtorjev, pojem lepega v estetiki.

    Matematika: številčna razmerja pri proporcu, simetrija v umetnosti in matematiki; umetnost kot nosilka simbolnega pomena števil.

    Športna vzgoja: estetiko gibanja se kaže tako v plesu kot v drugih športih; estetiko najdemo tako pri športu kot pri umetnosti.

    Naravoslovje: zgradba in značilnosti likovnih materialov, zgradba teles, fiziološke osnove zaznavanja prostora.

    Možne medpredmetne povezave so v prejšnji tabeli na straneh 7 do 12 nakazane s cilj; ti so označeni s številkami. Le-te označujejo navedene predmete oziroma ključne kvalifikacije:

    1

    SLOVENŠČINA

    2

    MATEMATIKA

    3

    TUJI JEZIK

    4

    ŠPORT

    5

    NARAVOSLOVJE

    6

    DRUŽBOSLOVJE

    7

    STROKOVNI PREDMETI

    8

    PRAKTIČNI POUK

    VI. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN VIROV ZA UČITELJA

    Ožja – poklicno usmerjena strokovna literatura in viri: