IZPITNI KATALOG

SLOVENŠČINA

NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

 85,5 (190) UR

Katalog znanja je določil SSRSSI na 16. seji 18.6.1998.

 

VSEBINA

1.UVOD

2. CILJI POUKA IN ZAKLJUČNEGA IZPITA

 2.1 SPLOŠNI CILJI

 2.2 CILJI ZAKLJUČNEGA IZPITA

 2.3 FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

3. ZGRADBA ZAKLJUČNEGA IZPITA

4. SNOVNI DEL

 4.1 JEZIK

 4.2 KNJIŽEVNOST

5. VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

1.UVOD

Predmetni izpitni katalog iz slovenščine opisuje cilje pouka in zaključnega izpita, zgradbo zaključnega izpita, vsebine in načine preverjanja in vrednotenja sporazumevalnih zmožnosti in znanj na zaključnem izpitu.

Temelji na učnem načrtu v obsegu 85,5 (190) ur, kot določa predmetnik za ta program izobraževanja.

Izpit iz slovenščine je sestavljen iz pisnega (razumevanje poslušanega besedila in tvorba besedila ob pisni predlogi) in ustnega dela (zagovor pisnega dela izpita in pogovor ob umetnostnem besedilu). Ocena na zaključnem izpitu je sestavljena iz ocene, ki jo je kandidat dobil na pisnem delu izpita, in ocene, ki jo je pridobil na ustnem delu. Za posamezne ecene so navedeni vrednostni kriteriji.

2.CILJI POUKA IN ZAKLJUČNEGA IZPITA

2.1. SPLOŠNI CILJI POUKA

1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v njihovem osebnem in družbenem življenju, zato imajo do njega pozitivno čustveno in razumsko razmerje.

  • Zavedajo se, da je slovenščina kot njihov materni jezik zanje najbolj naravna socializacijska danost, saj z njo vseskozi, najlaže in najuspešneje izražajo svoje misli, občutja, hotenja in ustvarjalnost, pa tudi razumejo sebe in druge ter navezujejo in ohranjajo stike z drugimi ljudmi.

  • Zavedajo se, da je slovenski jezik temeljna prvina njihove osebne in narodne identitete, pa tudi najpomembnejši del slovenske kulturne dediščine.

  • Zavedajo se, da je slovenski jezik državni jezik v Republiki Sloveniji, poznajo pa tudi položaj drugih jezikov v Republiki Sloveniji ter položaj slovenskega jezika v zamejstvu in izseljenstvu.

    2. Pri sporazumevanju dijaki uporabljajo govornemu položaju ustrezno socialno zvrst in podzvrst; v ustreznih govornih položajih si prizadevajo govoriti knjižno.

    3. Dijaki sodelujejo v pogovorih, poslušajo (gledajo) in berejo različna besedila ter ustno in pisno izražajo svoje misli, doživetja, čustva, stališča in ustvarjalnost.

  • Z različnimi sogovorci se pogovarjajo vljudno in strpno; spoštujejo mnenje drugih ter izražajo svoje mnenje in ga utemeljijo.

  • Usposabljajo se za sporazumevanje v svojem poklicu -- v strokovnih zadevah s sodelavci in strankami.

  • Različna besedila poslušajo in berejo razmišljujoče in kritično; dobljene podatke iz besedil se naučijo uporabljati v vsakdanjem življenju.

  • Tvorijo ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila.

    4. Dijaki razvijajo in ohranjajo tudi pozitivno razmerje do leposlovja ter ob branju in pogovoru o književnih delih oblikujejo lastni sestav kulturnih in družbenih vrednot.

    5. Pri poslušanju in branju umetnostnih besedil se oblikujejo v doživljajsko usmerjene bralce; razvijajo zmožnost branja književnih besedil; ta se kaže v govornih in pisnih ubeseditvah doživetja, in občutek, da je branje književnosti lahko vir estetskega užitka.

    6. Dijaki spoznajo najbolj osnovne literarnozgodovinske in -teoretične pojme, potrebne za razvrščanje in poimenovanje prebranih leposlovnih besedil.

    2.2. CILJI ZAKLJUČNEGA IZPITA

    SPLOŠNI

  • V skladu s cilji pouka omogočiti doseganje čim višje ravni ustreznega, razumljivega, pravilnega in učinkovitega ustnega in tudi pisnega sporazumevanja.

  • Zagotavljati standard sporazumevalne zmožnosti, potrebne v poklicnem okolju in v širši družbeni skupnosti.

    OPERATIVNI

  • Ugotoviti zmožnost učinkovitega sporazumevanja in obvladovanja dejavnosti, navedenih v učnem načrtu; le-to kandidat dokaže:

     1. s pisnim izdelkom,

     2. z razgovorom na ustnem delu izpita.

    1. Kandidat dokaže razumevanje poslušanega neumetnostnega besedila in tvori neumetnostno besedilo ob pisni predlogi. 

    2. Kandidat

  • zagovarja svoj pisni izdelek (utemelji svoje odgovore, prepozna napake, jih popravi in utemelji popravke).

  • prebere odlomek iz umetnostnega besedila, obnovi vsebino, označi književne osebe, ugotovi sporočilo/idejo besedila.

    2.3 FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

    JEZIK

    Kandidat

    1.

  • sodeluje v ustnem in pisnem dvogovoru, in to v neuradnih in uradnih govornih položajih, torej praktično obvlada načela dvogovornega sporazumevanja v različnih govornih položajih,
  • isto govorno dejanje uresniči na različne načine,

  • prepozna konkretne sporazumevalne okoliščine ter

  • izbere okoliščinam ustrezne sopomenke.

    2

  • zmore sprejemati in razumeti govorjena in zapisana enogovorna neumetnostna besedila (to je: prepozna temo, bistvene podatke in razmerje med njimi),
  • v zapisanih besedilih najde določene podatke,

  • prepozna za besedilno vrsto značilna jezikovna znamenja,

  • prepozna morebitne slogovne, pomenske, slovnične in pravopisne pomanjkljivosti, jih popravi ter svoje popravke utemelji;

    3.

  • tvori ustrezna, razumljiva in pravilna ustna in pisna neumetnostna besedila;

  • praktično obvlada temeljne slogovne, slovnične in pravopisne oziroma pravorečne zakonitosti slovenskega knjižnega jezika.

    4.

  • praktično obvlada poleg žargonskih izrazov svoje stroke tudi nežargonske strokovne izraze;

    5.

  • pozna vlogo in položaj slovenskega jezika v Republiki Sloveniji in zamejstvu ter položaj drugih jezikov v Sloveniji.

    KNJIŽEVNOST

    Kandidat

    1.

  • prebere besedilo pravorečno pravilno, smiselno in tekoče,

  • prepozna značilnosti besedne umetnosti; 

    2.

  • opiše lastno doživetje, razumevanje in vrednotenje prebranega besedila

  • obnovi besedilo

  • opiše književne osebe

  • ubesedi idejo/sporočilo besedila

    3.

  • prepozna:

  • avtorja, pripovedovalca, književno osebo

  • zgradbo

  • književno zvrst/vrsto

    3.ZGRADBA ZAKLJUČNEGA IZPITA

    Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.

    Pisni del obsega:

  • preizkus razumevanja poslušanega neumetnostnega besedila,

  • tvorjenje (pisanje) neumetnostnega besedila ob pisni predlogi

    Ustni del izpita obsega:

  • zagovor pisnega dela izpita

  • branje dela odlomka ali celotnega odlomka umetnostnega besedila

  • pogovor o prebranem književnem besedilu

    Ocena zaključnega izpita je sestavljena iz ocene pisnega in ocene ustnega dela izpita. Dijak dobi pozitivno oceno, če doseže 50 točk iz ustnega in pisnega dela izpita.

    4. SNOVNI DEL

    4.1. JEZIK

    A. FUNKCIONALNI CILJI

    VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI

    CILJI

    1. SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE USTNIH BESEDIL

     

    1.1 Pogovori 

     POSLUŠANJE 

     Dijak je zmožen poslušati naslednje posnete pogovore:
    - uradne pogovore enakovrednih in neenakovrednih sodelavcev,
    - uradne pogovore s strankami.



     

     GOVORJENJE

    1.2 Govorni nastopi

      POSLUŠANJE

     Dijak je zmožen poslušati naslednje govorne nastope:
    - predstavitev osebe/kraja/poti,
    - opis predmeta,
    - vest o zanimivostih,
    - opis naprave in njenega delovanja,
    - besedilo ekonomske propagande,
    - opis delovnega postopka,
    - poljudnoznanstveno oddajo.

     GOVORJENJE

    Dijak je po poslušanju zmožen

  • poročati
    - o okoliščinah pogovora ter
    - o temi in bistvenih podatkih pogovora;

  • ugotoviti
    - ali je pogovor uraden ali neuraden,
    - ali so sogovorci enakovredni/neenakovredni;

  • vrednotiti
    - vljudnost
    - ustreznost in
    - razumljivost.

    Dijak je zmožen sodelovati v pogovoru in pri tem upoštevati načelo ustreznosti in razumljivosti

    Dijak je po poslušanju zmožen

  • navesti temo besedila
  • obnoviti/povzeti vsebino besedila.



    Dijak je zmožen samostojno govorno nastopati z vnaprej pripravljeno temo; njegovi govorni nastopi so ustrezni, razumljivi in jezikovno pravilni. 

    		•

    2. SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE PISNIH BESEDIL

    		 

    2.1 Uradna in javna besedila

    		 

     BRANJE

     Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:
    - uradni pozdrav (na razglednici)
    - uradno voščilo, čestitko, vabilo, zahvalo, opravičilo, potrdilo, prošnjo;
    - javno vabilo,
    - javna obvestila (piktograme, telefonski imenik, vozni red, RTV-program, športni program, kulturni program, vremensko napoved).

    Dijak je po branju zmožen

  • navesti 
    - tvorca in naslovnika,
    - vrsto in temo besedila,
    - bistvene podatke iz besedila,
    - najti zahtevani podatek,
    - določiti, ali je besedilo uradno/neuradno/javno;

  • podčrtati jezikovne prvine, tipične za besedilno vrsto;
  • popraviti besedilo in svoje popravke utemeljiti.

    •  PISANJE

    Dijak zna napisati naslednja besedila:

  • uradni pozdrav (na razglednici)
  • uradno voščilo, čestitko, vabilo, zahvalo, opravičilo, potrdilo, prošnjo
  • izpolniti: prijavnico, naročilnico, poštne in bančne obrazce.

    Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

    		•

    2.2 Strokovna in publicistična besedila

    		  

     BRANJE

     Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:
    - opis predmeta,
    - mali oglas,
    - besedilo ekonomske propagande,
    - časopisno vest,
    - delovni dnevnik,
    - opis delovnega postopka/navodilo za delo,
    - opis naprave in njenega delovanja,
    - življenjepise znanih Slovencev.

     

    Dijak je po branju zmožen

  • navesti vrsto in temo besedila;
  • obnoviti/povzeti vsebino besedila;
  • v besedilu poiskati zahtevane podatke
  • v besedilu prepoznati propagandne prvine;
  • izbranim besedam/besednim zvezam določiti so-/proti-/nad-/podpomenke in člane iste besedne družine;
  • razlikovati blizuzvočnice;
  • popraviti neustreznosti/nerazumljivosti/nepravilnosti v besedilu; 
  • zamenjati slogovno zaznamovane besede z nezaznamovanimi;
  • zamenjati prevzete besede z domačimi;
  • združevati in strnjevati povedi.

    •  PISANJE

    Dijak zna zna napisati naslednja besedila:

  • opis predmeta,
  • mali oglas,
  • navodilo za delo,
  • delovni dnevnik,
  • življenjepis.

    Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.


    • B. IZOBRAŽEVALNI CILJI

    VSEBINE, POJMI

    CILJI

    1. OBRAVNAVA BESEDIL

    Dijak je zmožen

  • samostojno povzeti tipične lastnosti besedilnih vrst;
  • ločiti
    - uradno besedilo od neuradnega,
    - zasebno besedilo od javnega,
    - vljudno besedilo od nevljudnega,
    - umetnostno besedilo od neumetnostnega,
    - strokovno besedilo od publicističnega,
    - prikazovalno besedilo od propagandnega,
    - subjektivno besedilo od objektivnega,
    - žargonski izraz od nežargonskega strokovnega,
    - domačo besedo od prevzete.

    • 2. TEMELJNI JEZIKOSLOVNI POJMI

     

    Dijak zna ob zagovoru svojega pisnega izdelka pravilno uporabljati naslednje temeljne jezikoslovne pojme:

  • črka, glas, beseda, stavek, poved, besedilo;
  • samoglasnik, soglasnik, naglasno mesto;
  • narečna beseda, strokovni izraz, žargonski izraz, sopomenka, protipomenka, nadpomenka,podpomenka;
  • stilno nezaznamovana/zaznamovana beseda, domača/prevzeta beseda; 
  • sporočevalec/tvorec, naslovnik,
  • uradni jezik, državni jezik.

    • 3. VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V SODOBNOSTI IN  PRETEKLOSTI

    Dijak pozna

  • zakonsko postavitev slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji;
  • položaj slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu
  • okoliščine za rabo knjižnega/neknjižnega jezika; žargonskih/nežargonskih izrazov, slenga
  • posebnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika.

    Dijak zna uporabljati sodobne jezikovne priročnike.

    • 4. TEMELJNA PRAVOREČNA IN PRAVOPISNA PRAVILA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

    Dijak pozna

  • temeljna pravorečna pravila:
    - glasove slovenskega knjižnega jezika in njihov izgovor;

  • temeljna pravopisna pravila:
    - zapisovanja slovenskih glasov, glasovnih sklopov s črkami;
    - rabe velike in male začetnice;
    - deljenja besed;
    - pisanja prevzetih besed;
    - rabe ločil;
    - pisanja skupaj in narazen/z vezajem. 

    Dijak zna

  • zapisati glasove/glasovne sklope,
  • določiti naglasno mesto v besedi,
  • deliti besede,
  • zapisati pravilno začetnico v besedi,
  • pisati prevzete besede,
  • pisati besede skupaj/narazen/z vezajem.

    • 4.2 KNJIŽEVNOST

    DEJAVNOSTI

    CILJI

    POSLUŠANJE

    Dijak

  • zna poslušati umetnostna besedila;

    • BRANJE
  • obvlada tiho in glasno branje umetnostnega besedila;
  • zna besedilo pravorečno pravilno, smiselno in tekoče prebrati;

    • GOVORJENJE
  • zna izraziti svoja doživetja, obnoviti besedilo; ugotoviti snov/temo in sporočilo v besedilu;

    • PISANJE
  • zna opisati lastno doživetje, razumevanje in vrednotenje prebranega besedila.

    • 1. Dijak pozna nekatera temeljna dela iz slovenske književnosti, ter obdobja in smeri, v katerih so le-ta nastala.

    2. Književna dela zna umestiti v prostor in čas ter obdobje povezati s sporočilom besedil. Zna navesti poglavitne značilnosti literarnih obdobij in smeri: reformacija, razsvetljenstvo, romantika, realizem, moderna in slovenska književnost 20. stol.

    3. Navede dejstva in značilnosti življenja in dela avtorjev obravnavanih besedil. 

    VSEBINE, BESEDILA

    POJMI

    Lepa Vida, Al me boš kaj rada imela

    Primož Trubar: Ta evangeli sv. Matevža (odlomek o odločitvi za sl. knj. jezik)

    A. T. Linhart: Županova Micka

    Prežeren: Zdravljica

    I. Tavčar: Cvetje v jeseni (odlomek)

    I. Cankar: Moje življenje (ena črtica)

    Oton Župančič: Žebljarska

    F. Milčinski: Butalci

    PrežihovVoranc: Boj na požiralniku
  • ljudsko slovstvo, bistevene značilnost

  • Trubar in slovenski knjižni jezik

  • razsvetljenstvo, dramatika, komedija

  • romantika, pesništvo, lirika, kitica, verz

  • realizem, proza, zgodba

  • moderna, črtica

  • socialna pesem

  • književnost 20. stol., humoreska

  • novela

    • 4. Pozna dve deli s priporočilnega seznama za domače branje:

    Fran S. Finžgar: Študent naj bo; Bogdan Novak: Bela past; Tone Partljič: Hotel sem prijeti sonce;

    Branka Jurca: Ko zorijo jagode; Dim Zupan: Trnovska mafija; Anton Ingolič: Mladost na stopnicah;

    Ivo Zorman: V sedemnajstem; Vitan Mal: Baronov mlajši brat; Pavle Zidar: Moja družina ali Pišem knjigo;

    Janez Stanič: Grad kralja Matjaža

    5. VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

    Merila za ocenjevanje pisnega izdelka (40 točk)

    1. razumevanje poslušanega besedila (20 točk)

    2. pisanje neumetnostnega besedila (20 točk)

     vsebina (10 točk) 

  • razvijanje teme jezik in slog (10 točk)

  • upoštevanje sporazumevalnih okoliščin

  • upoštevanje besedilne vrste

  • zunanja členitev besedila

  • obseg, rokopisna urejenost besedila

  • koherentnost besedila

  • praktična stilistika (jedrnatost, jasnost, natančnost)

  • slovnična pravilnost

  • pravopisna pravilnost

     

    Merila za vrednotenje ustnega izpita (60 točk) 

    1. zagovor pisnega dela (20 točk)

  • utemeljevanje svojih odgovorov

  • popravljanje napak in utemeljevanje popravkov

    2. branje besedila (25 točk)

  • prepoznavanje bistvenih podatkov v besedilu

  • obvladovanje vsebine, sporočila/ideje, književnih oseb 

    3. upoštevanje pravil dialoškosti (15 točk)

  • upoštevanje govornega položaja

  • aktivno sodelovanje v pogovoru

  • tvorjenje razumljivega in jezikovno pravilnega besedila

  • raba ustrezne socialne zvrsti, obvladanje knjižne izreke