KATALOG ZNANJA

STROKOVNO RAČUNSTVO

NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

85,5 ur

Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998

 

VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3.1.  SOCIALIZACIJSKI CILJI

3.2. INFORMATIVNI IN FORMATIVNI CILJI 

4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

5. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

1. OPREDELITEV PREDMETA

Pri pouku STROKOVNO RAČUNSTVO dijaki/dijakinje oblikujejo številne temeljne pojme in znanja (naravna števila in druga števila, operacije med števili, proporcionalnost itd.). Te pojme in znanja kasneje v takšni ali drugačni obliki oziroma kontekstu uporabljajo v številnih šolskih aktivnostih in v vsakdanjem življenju.

V vsakdanjem življenju je računstvo tista veda, ki jo mora vsak človek dobro, spretno, hitro in natančno obvladati, kar doseže s spoznavanjem temeljnih principov osnovnih računskih operacij, računskih pravil ter z vztrajno vajo.

Pri pouku se učimo specifičnih načinov mišljenja in interpretacij doživljanja sveta. Interpretacije, ki si jih pridobimo pri pouku (matematike), se odlikujejo po dokajšnji univerzalnosti in stabilnosti, kar pa za dijake/dijakinke, ki se oblikujejo v hitro spreminjajočem svetu, ni zanemarljivo.

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Z vsebinami predmeta ter ustreznimi metodami in oblikami vzgojnoizobraževalnega dela se učenci naučijo:

  • temeljnih matematičnih znanj zaključnih razredov osnovne šole,

  • vztrajnosti, sistematičnosti, natančnosti in urejenosti pri delu,

  • računske pismenosti, ki vključujejo tudi uporabo žepnega računala ,

  • uporabljati matematiko v vsakdanjem življenju in v svojem poklicu.

    3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    4.1  Socializacijski cilji

    4.2 Informativni cilji in vsebine

    4.3 Formativni cilji

    4.4 Posebnosti v izvedbi (didaktična priporočila in zgledi)

    3.1. SOCIALIZACIJSKI CILJI

    1.   Dijaki/dijakinje se učijo komunikacijskih znanj in spretnosti, kar vključuje:

  • sposobnost natančnega izražanja,

  • uporabo matematične terminologije v povezavi z drugimi predmeti,

  • sposobnost reševanja konfliktnih situacij.

    2.   Dijaki/dijakinje se učijo opravljati dela in reševati probleme samostojno in sodelovalno.

    3. Dijaki/dijakinje se ob učenju matematike učijo: odgovornosti, prizadevnosti, ustvarjalnosti, doslednosti in poštenosti.

    3.2. INFORMATIVNI IN FORMATIVNI CILJI

    Tema:Računske operacije v množici N, Z, Q (30 ur)

  • Računske operacije v množici N, Z, Q

  • Procentni račun

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Računske operacije v množici N, Z

    Usvojiti in uporabljati osnovne računske operacije v množici naravnih in celih števil.

     

     

    Uporabljati žepno računalo.

  • Seštevati, odštevati večmestna števila v množici naravnih števil, pisno in z žepnim računalom;

  • usvojiti poštevanko in količnike do avtomatizma;

  • številom do 10 poiskati najmanjši skupni večkratnik;

  • številom do 20 poiskati največji skupni delitelj;

  • razvrščati po velikosti naravna števila, cela števila, ulomke in decimalna števila;

  • izračunati vrednost preprostega številskega izraza in upoštevati vrstni red operacij ( N, Z, Q, R);

  • produkt enakih faktorjev zapisati v obliki potence in obratno *;

  • uporabljati pravila za računanje s potencami z naravnimi eksponenti *;

  • seštevati, odštevati, množiti v množici celih števil, pisno in z žepnim računalom;

    izračunati vrednosti preprostih izrazov s spremenljivko, za izbrano vrednost spremenljivke (z enojnimi oklepaji).

    		•

    Iskanje skupnega delitelja naj poteka na pamet, brez poznavanja postopka za iskanje skupnega delitelja.

     

     

     

    Izrazi naj bodo preprosti.Dijak/dijakinja naj računa predvsem z dvočleniki, npr.

  • - 2 *×(3 + 5) =

  • 6 + 3 *× 5 =

    Cilji, ki so označeni z * so priporočljivi in niso obvezni

    • Ulomki

    Krajšati, razširjati, seštevati, odštevati, množiti in deliti v Q;

  • brati in zapisati decimalna števila na žepnem računalu;

  • zapisati ulomek z decimalno številko;

    • Dijak/dijakinja naj zna na modelu, sliki ponazoriti, koliko je 3/4 od 12.

    Računanje z ulomki naj bo preprosto, izrazi naj imajo največ dva člena oziroma dva faktorja.

    Poudarek naj bo na računanju z decimalnimi števili s pomočjo žepnega računala.

    Merjenje

  • uporabljati merske enote za dolžino, ploščino, prostornino, maso in čas;

  • primerjati dve količini po velikosti in računati s količinami;

    pretvarjati količine (le med dvema sosednjima enotama) in izraziti večje enote z manjšimi, v lažjih primerih pa tudi obratno);

    		•

    Zgled.

  • delo na terenu (dijaki gredo na tržnico ...),

  • tečajna lista,

  • uporaba tabel,

    Poudarek na uporabnih primerih iz prakse.

    • Procentni račun

    zapisati ulomek p/100 od a, kot p%;

  • p% od celote prikazati grafično in odčitati s slike;

  • izračunati p% od a;

  • dano količino povečati (zmanjšati) za p% njene vrednosti.

    		•

    Zgled:

    10% od 20 je, ( uporaba žepnega računala).

     

    Procentni račun je konceptualno zahtevna snov, zato naj bo poudarek predvsem na postopkih in na uporabi.

    Linearna enačba.

    Rešiti preprosto linearno enačbo.

    		 

    Tema:Geometrija v ravnini in prostoru (30 ur)

  • Osnovni geometrijski pojmi

  • Liki - kvadrat, pravokotnik, trikotnik, krog

  • Telesa - kocka, kvader, tristrana prizma, tristrana piramida,stožec valj, krogla

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Osnovni geometrijski pojmi

  • Usvojiti osnovne geometrijske pojme (točka, premica, daljica, vzporednost, pravokotnost, kot);

  • izmeriti razdaljo med dvema točkama in med točko in premico;

  • izmeriti kot;

    		•

    Ponoviti osnovne geometrijske pojme.

     

    Pri načrtovanju uporabljati geometrijsko orodje: geotrikotnik, oziroma ravnilo in šestilo.

    Kvadrat, pravokotnik, trikotnik, krog

    Izračunati ploščino kvadrata in pravokotnika.

  • prepoznati osnovne like (trikotnik, pravokotnik, kvadrat, krog);

  • usvojiti pojme: diagonala, oglišče in stranica;

  • načrtati kvadrat, pravokotnik, trikotnik, krog s pomočjo geometrijskega orodja;

  • izračunati ploščino in obseg kvadrata in pravokotnika;

    		•

    Naloge naj bodo preproste,

    npr. kvadrat s podano stranico

    ali krog s podanim polmerom.

    Kocka, kvader, tristrana prizma, tristrana piramida, stožec valj, krogla

  • prepoznati modele kocke, kvadra, tristrane prizme, valja, piramide, stožca in krogle v vsakdanjem življenju ter poiskati primere uporabe tovrstnih teles;

  • izdelati modele kocke, kvadra in valja;

  • usvojiti pojme oglišče, rob, ploskev, osnovna ploskev, plašč, stranica osnovne ploskve, višina, vrh;

  • izračunati površino in prostornino kocke in kvadra.

    		•

    Geometrijska telesa naj dijak/dijakinja poveže z modeli iz vsakdanjega življenja (kuhinjski lonec ima obliko valja).

    Modele naj dijak/dijakinja izdela z učiteljevo pomočjo ali samostojno.

    Naloge naj bodo preproste, predvsem naj temeljijo na direktni rabi obrazcev.


    Tema: Sklepni račun (10 ur)

  • Premo sorazmerje.

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Sklepni račun

    Rešiti preproste probleme povezane z vsakdanjim življenjem.

  • Rešiti preproste probleme povezane s premim sorazmerjem.

    		•

    Zgled:

    Ana pomiva posodo. Za 5 kosov posode potrebuje 3 minute.V kolikšnem času bo pomila 35 kosov posode?


    Tema: Obdelava podatkov (5 ur)

  • Zbiranje podatkov

  • Strukturiranje podatkov

  • Predstavitev podatkov

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Zbiranje podatkov

    Strukturiranje podatkov

    Predstavitev podatkov

    Razložiti pomen konkretnih prikazov frekvenčnih porazdelitev, ne da bi teoretično poznali statistične pojme.

  • Zbirati podatke in jih beležiti;

  • beležiti štetje in meritve;

  • urejati podatke po danem kriteriju;

  • sistematično zapisati meritve v tabelo;

  • urediti podatke v tabelo po velikosti (na preprost a sistematičen način);

  • predstaviti podatke v obliki stolpičnega diagrama in frekvenčnega kolača.

    		•

    Ob narisanem frekvenčnem kolaču je potrebno znati interpretirati prikazano situacijo.

    V preprostih nalogah je potrebno urediti oziroma grupirati podatke in poznati razloge za takšno početje (preglednost, izraba prostora).

    Zgled:

    Dijak zjutraj sprejema

    naročila za izrez kovinskih cevi na naslednje dolžine:1m, 2m, 3m.

    Podatke je potrebno urediti v obliki tabele.

    Ostale ure so namenjene še dodatnemu utrjevanju, preverjanju in ocenjevanju ali pa specifičnim potrebami programa.

    4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Znanje preverjamo in ocenjujemo ustno in pisno.

    Priporočamo, da učitelj/učiteljica redno preverja in ocenjuje na oba načina in tako zagotovi čim kompleksnejšo oceno.

    Preverjanje

    Ustno lahko preverjamo razumevanje, znanje definicij, interpretacijo in analizo problema ter reševanje kratkih nalog. Dijakom/dijakinjam lahko pomagamo s krajšimi usmerjevalnimi vprašanji.

    Ocenjevanje

    Učitelj/učiteljica mora v vsakem trimestru izpeljati šolsko (pisno) nalogo in jo oceniti.

    5. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Vsebine v učnem načrtu so urejene po temah in odražajo tudi njihovo predlagano časovno razporeditev. Vendar pa kljub temu priporočamo, da se učitelji matematike v okviru možnosti prilagodijo potrebam drugih predmetov. Priporočamo tudi več timskega dela in povezovanja med učitelji strokovnih predmetov in matematike.

    Novost učnega načrta je njegova ciljna naravnanost. Vendar poudarek ni le na usvojitvi končnih ciljev, temveč tudi na procesnih ciljih.

    Poleg vsebin so pri posameznem tematskem sklopu navedeni tudi informativni in formativni cilji in didaktična priporočila, ki se vežejo na sklop. Z vsebinami so zapisana tista znanja, preko katerih naj bi dijaki/dijakinje usvojili načrtovane cilje.