KATALOG ZNANJA

NARAVOSLOVJE biološki, kemijski in fizikalni del

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE šolski/

105 ur

Določil SSRSSI na 18. seji, 16. 7. 1998

 


VSEBINA

1. POLOŽAJ PREDMETA, FILOZOFIJA PREDMETA IN NARAVA PREDMETA

1.1. POLOŽAJ PREDMETA

1.2. FILOZOFIJA PREDMETA IN NARAVA PREDMETA

1.3. NARAVA PREDMETA

2. GLOBALNI CILJI PREDMETA

3. PREDMETNI KATALOG

3.1. OBVEZNI DEL PROGRAMA

3.2. CILJI, DEJAVNOSTI, VSEBINE

3.2.1. BIOLOŠKI DEL - tematski sklop

3.2.2. FIZIKALNI DEL - tematski sklop

3.2.3. KEMIJSKI DEL - tematski sklopi

4. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

5. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE  

5.1. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA 

5.2. PRIPOROČENI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA    

1. POLOŽAJ PREDMETA, FILOZOFIJA PREDMETA IN NARAVA PREDMETA

1.1. POLOŽAJ PREDMETA

Naravoslovje je splošno izobraževalni predmet. Z naravoslovnimi vsebinami se učenci srečajo osnovni šoli pri predmetih spoznavanje narave in družbe, spoznavanje narave in pri predmetih biologija, kemija in fizika. Katalog znanj za naravoslovje v poklicnih šolah je usklajen z naravoslovnimi vsebinami in cilji osnovne šole in predvideva, da dijaki določene pojme, predstave, dejstva, podatke. usvojijo že na nivoju osnovne šole, v srednji šoli pa jih utrdijo, dopolnijo, nadgradijo in povezujejo.

1.2. FILOZOFIJA PREDMETA IN NARAVA PREDMETA

Dijaki pri pouku naravoslovja pridobijo temeljno znanje, ki jim omogoča razumevanje narave, naravnih zakonitosti in življenja ter razumevanje problemov okolja. Poleg tega je naravoslovno znanje v oporo strokovno - tehniškemu izobraževanju.

Pouk naravoslovja mora dijaka spodbujati k pravilnemu odnosu do okolja, v katerem posameznik živi in deluje, in ga usposabljati, da ga varuje in ohranja.

1.3. NARAVA PREDMETA

Pri pouku naravoslovja se teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja, eksperimentiranja in laboratorijskega ter terenskega dela. To daje dijakom možnost, da aktivno pridobivajo znanje, vzpostavijo neposreden stik z življenjem in z naravo in prihajajo do določenih spoznanj z lastnim iskanjem in odkrivanjem.

Dijaki s pridobivanjem informacij iz več virov odkrivajo bistvo obravnavane vsebine, primerjajo ter kritično sprejemajo in presojajo podatke in informacije, se naučijo analizirati, povezovati in posploševati. To jim omogoča poglobljeno razumevanje učnih vsebin in razumevanje soodvisnosti naravoslovnih in družboslovnih znanj. Tako doseženo znanje ni "površinsko", ker ne izhaja le iz usvajanja izoliranih podatkov, zato je uporabno na številnih novih primerih.

2. GLOBALNI CILJI PREDMETA

S poukom naravoslovja želimo pri dijakih:

  • razviti sposobnosti za proučevanje procesov in pojavov v naravi,

  • doseči, da z lastnim iskanjem in proučevanjem pridejo do določenih spoznanj in si oblikujejo sodoben odnos do narave,

  • doseči razumevanje soodvisnosti znanj s področja naravoslovja z družboslovnimi in tehniškimi znanji,

  • razviti sposobnosti za opazovanje,

  • razviti sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj,

  • razviti sposobnosti za prepoznavanje materialov s katerimi se srečujejo vsak dan, in ovrednotiti njihovo ustreznost z okoljskega vidika,

  • razviti sposobnosti za prepoznavanje okoljskih problemov v okviru poklicnega področja,

  • razviti odgovoren odnos do okolja in spodbuditi interes za njegovo aktivno varovanje,

  • razviti odgovoren odnos do varčne uporabe snovi in energijskih virov,

  • pridobiti in razširiti znanje in razumevanje o varnosti in zdravju pri delu v različnih okoljih,

  • vzbuditi spoznanje, da je človek sestavni del narave,

  • razviti razumevanje medsebojne povezanosti med živimi bitji.

    3. PREDMETNI KATALOG

    3.1. OBVEZNI DEL PROGRAMA

    Se sestoji iz biološkega, kemijskega in fizikalnega dela.

    3.2.   CILJI, DEJAVNOSTI, VSEBINE

    Cilji:

    Operativni cilji so opredeljeni za vsako poglavje oziroma učno snov. Zapisani cilji opredeljujejo minimalne standarde znanj.

    Dejavnosti:

    Navajajo vaje ter laboratorijska in terenska dela. Navedene vaje, laboratorijska in terenska dela lahko zamenjamo z vajami, laboratorijskimi in terenskimi deli z drugačno vsebino, ki pa dosegajo podobne cilje.

    Vsebine:

    Vsebine so navedene le v obliki poglavij in podpoglavij in niso natančneje razdelane, saj jih opredeljujejo cilji.


    • 3.2.1.BIOLOŠKI DEL - tematski sklop

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    EKOLOGIJA IN VAROVANJE OKOLJA

    Dijak:

     

    1. Osnovni ekološki pojmi

     

     

  • narava,

  • ekosistem,

  • življenjski prostor

  • neživi dejavniki,

  • živi dejavniki,

  • življenjska združba

  • okolje,

  • habitat,

  • ekološka niša;

  • opredeli pojem narava,

  • opredeli pojem ekologija in utemelji pomen ekološkega znanja za vsakdanje življenje,

  • na primeru organizma ali skupine organizmov ekosistema opredeli življenjski prostor (biotop) in življenjsko združbo; našteje nekaj neživih in nekaj živih dejavnikov ter pojasni njihov pomen v ekosistemu,

  • razume okolje kot skupnost dejavnikov, ki vplivajo na življenje živega bitja,

  • na primerih pojasni pojma: habitat in ekološka niša;

    • Terensko delo:

    Spoznavanje izbranega ekosistema (opazovanje različnih habitatov organizmov Opazovanje medsebojne povezanosti žive in nežive narave).

    Vaje:

    Dejavnosti v naravnem okolju (primerjanje različnih načinov povezanosti organizmov v habitatih,...).

    2. Ekologija populacij

     

     

  • populacija,

  • ekološko ravnovesje,

  • nosilnost okolja;

  • opredeli lastnosti populacije in jih pojasni na konkretnih primerih,

  • na primerih razloži medsebojno odvisnost dejavnikov okolja ter opredeli pojem ekološko ravnovesje,

  • predvidi posledice spremembe izbranega dejavnika v izbranem okolju,

  • pojasni pojem nosilnost okolja,

  • uporabi znanje iz ekologije populacij in utemelji podobnosti in razlike med človeško in živalskimi populacijami;

    • Vaje:

  • Spoznavanje nekaterih metod nabiranja, določanja in prepoznavanja makroskopskih organizmov.

  • Popisovanje živih bitij, določanje, prepoznavanje in poimenovanje,

  • Primerjanje različnih populacij med seboj.

    • 3. Kroženje snovi in pretok energije v naravi

  • proizvajalec,

  • potrošnik,

  • razgrajevalec,

  • prehranjevalna veriga,

  • prehranjevalni splet,

  • energijska piramida;

  • na primerih pojasni in razloži pojme proizvajalec, potrošnik in razgrajevalec,

  • pojasni kompleksnost prehranjevalnih odnosov v ekosistemu,

  • na izbranem primeru prehranjevalnega spleta opredeli vlogo in mesto človeka,

  • na primeru prehranjevalne verige ter prehranjevalnega spleta razloži kroženje snovi in pretok energije v ekosistemu,,

  • na primeru prehranjevalne verige oziroma prehranjevalnega spleta razloži kroženje in akumulacijo toksičnih snovi v ekosistemu oziroma biosferi,

  • na primeru energijske piramide pojasni odnose in razmerja med členi prehranjevalne verige;

    • Vaje:

  • Opazovanje kroženja snovi v izbranem naravnem okolju.

    Vaje:

  • Ponazoritev prehranjevalne verige in prehranjevalnega spleta.

    • 4. Odnosi med organizmi

     

     

  • medvrstni odnosi,

  • odnosi znotraj vrste;

  • na primeru pojasni medvrstne odnose in odnose znotraj vrste;

    • Vaje:

  • Opazovanje odnosov med organizmi na izbranih primerih.

    • 5. Ekosistemi

     

     

  • ekosistem,

  • kopenski, vodni;

  • naravni, antropogeni ekosistem,

  • indikatorski organizmi,

  • ekološko zaporedje,

  • na podlagi primerov razloži skupne značilnosti kopenskih oziroma vodnih ekosistemov in glavne razlike med njimi,

  • uporabi spoznana iz ekologije za razlago vplivov na biotsko raznovrstnost in številčnosti živih bitij,

  • opredeli temeljne skupne značilnosti in glavne razlike med ekosistemi,

  • pozna glavne skupine indikatorskih organizmov in po njih določiti stopnjo onesnaženosti izbranega bivališča,

  • na primerih ekosistemov ugotavlja posledice človeškega poseganja v prostor,

    • Terensko delo:

    Opazovanje in proučevanje izbranega naravnega okolja (mlaka, ribnik, potok, gozd,...).

    Po izbiri glede na usmeritev dijaka.

    Terensko in laboratorijsko delo:

  • Živi svet prsti,

  • Biološka analiza vode,

  • Metoda transektov,

  • Lišajske karte – branje in interpretacija, iskanje lišajev v okolju.

    • 6. Glavni ekološki problemi in potrebni ukrepi za njihovo reševanje

  • onesnaževanje,

  • degradacija;

  • vnešeni organizmi,

  • polutanti,

  • samoočiščevalna sposobnost,

  • topla greda;

  • pozna glavne vire onesnaževanja okolja in pojasni njihove posledice za naravo,

  • na primerih siromašenja biotske raznovrstnosti razloži posledice za izbran ekosistem in za Zemljo;

  • na osnovi znanja iz ekologije opredeli možne ukrepe za zmanjšanje negativnih ekoloških posledic;

  • na primerih vnesenih organizmov (gospodarskih in ljubiteljskih) v ekosisteme predvidi možne ekološke posledice, proučijo znane podatke in sklepajo,

  • navede nekaj primerov posegov v okolje in posledice neupoštevanja biotskih zakonitosti, opazovanje v neposrednem okolju,

    • Vaje:

  • Opazovanje in proučevanje izbranega naravnega okolja (mlaka, ribnik, potok, gozd,...).

  • Opazovanje in proučevanje posledic človekovega poseganja v okolje/ekosisteme na lokalnem nivoju in posplošitev problematike ter ugotovitve na globalnem nivoju.

    • 7. Varovanje naravne dediščine

    		  

     

  • naravna dediščina,

  • zakonodaja;

  • opredeli pojem naravna dediščina,

  • razloži pomen varovanja naravne dediščine,

  • pozna najbolj ogrožene ekosisteme in skupine organizmov v Sloveniji in v svetu,

  • na osnovi znanja iz ekologije opredeli možne ukrepe za varovanje naravne dediščine oziroma za ekološko ustrezno ravnanje;

    • Vaje:

  • Spoznavanje naravne dediščine v domačem okolju in uotavljanje biotske raznolikosti.


    • 3.2.2.  FIZIKALNI DEL - tematski sklop

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI
     

    Dijak:

    Dijak:

    Energija in njene oblike

  • razlikuje osnovne oblike energije (kinetična, potencialna, notranja, kemijska, jedrska),

  • pozna enoto za energijo in zna izračunati kinetično in potencialno energijo telesa,

  • ve, da se energija pretvarja iz ene oblike v drugo.

    • Opazuje pretvarjanje energije pri padanju teles, nihanju, samohodnem kimpežu, kotaljenju po klancu pri posodi, ki je do vrha polna mivke, in pri posodi, ki je napolnjena le delno.

    1. zakon termodinamike

  • ve, da se celotna energija v zaprtem sistemu ohranja,

  • ve, da energija lahko prehaja s telesa na telo z mehaničnim delom, toploto, svetlobo, električnim delom in snovjo,

  • zna izračunati delo, toploto in električno delo,

  • zna izračunati moč in narediti energijski obračun za porabnike z znano močjo.

    • Izdela in uporabi preprosta orodja (klanec, vzvod, škripec).

    Beleži porabo energije v šoli, delavnici, stanovanju na električnem števcu.

    Energijski viri

  • pozna različne vire energije (sončna svetloba, energija gibajočih se tekočin, goriva, električna energija, hrana)

    		•  

    Prenos energije in stroji

  • zna opisati osnovne načine za prenos energije (mehanski, hidravlični, električni),

  • zna pojasniti delovanje elektromotorja,

  • zna pojasniti delovanje toplotnega stroja in njegov izkoristek.

    • Izdela preprost model elektromotorja; sestavi preprost model parne turbine.

    2. zakon termodinamike

  • ve, da vseh oblik energije ni mogoče v enaki meri izkoristiti za delo,

  • ve, da trošenje energije pomeni, da se razprši po večjem prostoru (postaja manj koncentrirana) in se pretvarja v manj uporabno obliko.

    		•  

    Varčevanje z energijo

  • ve, da je količina energije v gorivih na Zemlji omejena in da se s sežiganjem goriva onesnažuje okolje, zaradi česar mora človek čim bolj izkoriščati obnovljive energijske vire,

  • ve, da je treba energijo smotrno trošiti, in pozna nekatera osnovna pravila za varčevanje z energijo.

    • Napravi načrt za smotrnejšo porabo energije v šoli, delavnici, doma.

    3.2.3.  KEMIJSKI DEL - tematski sklopi

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    		 POSEBNOSTI V IZVEDBI

    1. KEMIJSKA REAKCIJA KOT SNOVNA IN ENERGIJSKA SPREMEMBA

    1.    Eksotermna in endotermna reakcija in energijski diagram

    2.   Gorenje in produkti gorenja.

    Dijaki naj:

    • znajo zapisati kemijske reakcije z enačbo,

    • opredelijo pojem rekatant in produkt,

    • znajo razložiti zakon o ohranitvi mase,

    • opredelijo eksotermo in endotermno reakcijo,

    • opredelijo pomen toplote kemijske reakcije na izbranih primerih, napr. sežig ogljikovodikov,

    • poznajo probleme onesnaževanja okolja zaradi zgorevanja fosilnih goriv in nekatere napore za preprečevanje onesnaženja.

    Eksperimenti:

    Reakcija med citronsko kislino in natrijevim hidrogenkarbonatom.

    Reakcija med razredčeno raztopino klorovodikove kisline in razredčeno raztopino natrijevega hidroksida.

    2. HITROST KEMIJSKE REAKCIJE

    		    

    1. Hitrost kemijske reakcije.

    2. Vplivi na hitrost kemijske reakcije - vpliv koncentracije, temperature ter katalizatorja;

    Dijaki naj:

  • definirajo hitrost kemijske reakcije,

  • ugotovijo vpliv temperature in koncentracije na hitrost kemijske reakcije,

  • opredelijo katalizo in katalizatorje in spoznajo pomen katalizatorjev v dobri proizvodni praksi.

     

    • Eksperimenti:

    Reakcija med Na2S2O3(aq) in HCl(aq); vpliv koncentracije na hitrost.

    Razpad H2O2(aq); vpliv katalizatorjev na hitrost.

    3. KISLINE, BAZE IN SOLI

    		    

    1. Razlikovanje med kislinami in bazami z indikatorji.

    2. pH vrednost kot merilo kislosti in bazičnosti.

    Dijaki naj:

  • opredelijo pojem raztopine in odstotne koncentracije,

  • opredelijo kisline in baze na osnovi pH vrednosti njihovih vodnih raztopin,

  • poznajo primere močnih/šibkih kislin in baz,

  • znajo oceniti jakost kislin/baz na osnovi pH vrednosti njihovih vodnih raztopin,

  • poznajo primere nastanka topnih in netopnih soli,

  • poznajo kisline, baze in soli v vsakdanjem življenju,

  • poznajo učinke kislih padavin na okolje in napore za preprečevanje onesnaženja s kislimi padavinami.

    • Ponovitev reakcij med oksidi in vodo.

    Eksperimenti:

    Priprava raztopin.

    Merjenje pH vrednosti vodnih raztopin kislin in baz.

    Ionske reakcije.

    4. REDOKS REAKCIJE

    		    

    1. Redosk reakcije.

    2. Galvanski člen - baterija, akumulator.

    3. Galvanski odpadki in recikliranje.

    4. Elektroliza - taline natrijevega klorida

    Dijaki naj:

  • definirajo redoks reakcije,

  • poznajo galvanski člen kot vir enosmerne napetosti,

  • razlikujejo med galvanskim členom in elektrolitsko celico,

  • povezovanje z okoljsko vzgojo,

  • poznajo vplive galvanskih odpadkov na okolje in možnosti recikliranja.

    • Eksperimenti:

    Raztapljanje kovin v HCl(aq).

    Reakcija med Cu in AgNO3(aq).

    Merjenje napetosti Daniellovega člena;

    Elektroliza vode.

    5.POLIMERI

    		    

    1.    Naravni in sintezni polimeri.

    2.    Ogljikovi hidrati – klasifikacija.

    3.    Proteini - lastnosti in pomen v prehrani.

    4.    Sintezni polimeri - poliadicijski in polikondenzacijski polimeri.

    5. Okoljski problemi.

    Dijaki naj:

  • spoznajo naravne in sintezne polimere,

  • opredelijo ogljikove hidrate in proteine kot naravne polimere,

  • poznajo klasifikacijsko shemo sinteznih, polimerov,

  • poznajo uporabo sinteznih materialov

  • poznajo lastnosti polimerov in povežejo z uporabo,

  • poznajo vplive polimerov na okolje.

    • Eksperimentalno delo:

    Iskanje podatkov in njihovo urejanje.

    Delo z modeli.

    Primeri sinteznih polimerov.

    Eksperimenti:

    Lastnosti sintetičnih polimerov.

    Uporaba baz podatkov.

    Multimedijski pristopi.


    4. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

    Osnovno vodilo pouka naravoslovja naj bo učenje iz življenja za življenje. Pri tem je pomembna predvsem kvaliteta znanja, ki se odraža v razvijanju dijakovih spoznavnih procesov in v osebnem razvoju dijaka.

    Katalog znanja je ciljno naravnan. V katalogu znanj so navedeni operativni cilji posameznih poglavij. Ker cilji sovpadajo z vsebino in jo tudi določajo, vsebine v katalogu niso posebej navedene. Navedeni so le tematski sklopi in poglavja. Učitelji pri svojem delu od dijakov lahko zahtevajo več, kot je opredeljeno s cilji v katalogu znanj (minimalni standardi znanj, str. 4).

    Pri pouku se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi v naravi in v laboratoriju. Pri tem uporabljamo ustrezne naravoslovne metode (opazovanje, zbiranje podatkov, merjenje, razvrščanje podatkov, eksperimentiranje, analiziranje podatkov, interpretiranje rezultatov in predstavitev izsledkov), laboratorijske in tehnike terenskega dela (popisovanje, merjenje, razvrščanje …). Poskrbimo za varno delo dijakov. Dijake usmerjamo k smotrni porabi materialov in energije in pozitivnemu odnosu do živih bitij.

    5. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

    5.1. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    Pri predmetu naravoslovje se obvezno preverja ustno.

    5.2.   PRIPOROČENI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    Pri predmetu naravoslovje preverjamo znanje na več možnih načinov:

  • ustno preverjanje

  • pisno preverjanje (testno preverjanje, ...)

  • ocenjevanje dela in izdelkov (praktično delo, poročila...).

    Priporočamo, da učitelji preverjajo s vsemi možnimi načini preverjanja in tako zagotovijo čim bolj kompleksno oceno, kjer dijak lahko na najustreznejši način pokaže kar največ znanja v širšem smislu besede.