Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998
VSEBINA
1. UVOD
2. CILJI POUKA IN ZAKLJUČNEGA IZPITA
2.1. SPLOŠNI CILJI POUKA
2.3. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI
4. SNOVNI DEL
4.1. JEZIK
4.2. KNJIŽEVNOST
Predmetni izpitni katalog iz slovenščine opisuje cilje, vsebino in načine preverjanja na zaključnem izpitu. V katalogu so navedeni splošni cilji poučevanja tega predmeta in cilji preverjanja znanja na zaključnem izpitu; temeljijo na učnem načrtu v obsegu 315 ur, kot določa predmetnik za ta program izobraževanja.
Izpit iz slovenščine je sestavljen iz pisnega (razumevanje slišanega besedila, razčlemba krajšega zapisanega strokovnega besedila in tvorba besedila ob pisni predlogi) in ustnega dela (zagovor pisnega dela izpita in pogovor ob umetnostnem besedilu).
V prvem delu kataloga so opisani cilji pouka in zaključnega izpita, sledi opis zgradbe zaključnega izpita, vrednotenje in ocenjevanje.
1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v njihovem osebnem in družbenem življenju, zato imajo do njega pozitivno čustveno in razumsko razmerje.
OPERATIVNI
Ugotoviti zmožnost učinkovitega sporazumevanja in obvladovanja dejavnosti, navedenih v učnem načrtu; le-to kandidat dokaže:
1. s pisnim izdelkom,
2. z razgovorom na ustnem delu izpita.
1. Kandidat:
JEZIK
KNJIŽEVNOST
Ustni del izpita obsega:
Ocena zaključnega izpita je sestavljena iz ocene pisnega in ocene ustnega dela izpita. Dijak dobi pozitivno oceno, če doseže 50 točk iz ustnega in pisnega dela izpita.
A. FUNKCIONALNI CILJI
VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI |
CILJI |
1. SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE USTNIH BESEDIL |
|
1.1 Pogovori |
|
POSLUŠANJE Dijak je zmožen poslušati naslednje posnete pogovore:
|
Dijak je po poslušanju zmožen:
|
GOVORJENJE |
Dijak je zmožen sodelovati v pogovoru in pri tem upoštevati načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti. |
1.2 Govorni nastopi |
|
POSLUŠANJE Dijak je zmožen poslušati naslednje govorne nastope:
|
Dijak je po poslušanju zmožen:
|
GOVORJENJE |
Dijak je zmožen samostojno govorno nastopati z vnaprej pripravljeno temo; njegovi govorni nastopi so ustrezni, razumljivi in jezikovno pravilni. |
2. SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE PISNIH BESEDIL |
|
2.1 Uradna in javna besedila |
|
BRANJE Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:
|
Dijak je po branju zmožen:
|
PISANJE |
Dijak zna napisati naslednja besedila:
Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila. |
2.2 Strokovna in publicistična besedila |
|
BRANJE Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:
|
Dijak je po branju zmožen:
|
PISANJE |
Dijak zna napisati naslednja besedila:
Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila. |
B. IZOBRAŽEVALNI CILJI
VSEBINE, POJMI |
CILJI |
1. OBRAVNAVA BESEDIL |
Dijak je zmožen:
|
2. TEMELJNI JEZIKOSLOVNI POJMI |
Dijak je zmožen pri razčlembi besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah uporabljati naslednje temeljne jezikoslovne pojme:
|
3. VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V SODOBNOSTI IN PRETEKLOSTI |
Dijak pozna:
Dijak zna uporabljati sodobne jezikovne priročnike. |
4. TEMELJNA PRAVOREČNA IN PRAVOPISNA PRAVILA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA |
Dijak pozna:
Dijak zna
|
A. FUNKCIONALNI CILJI
TEME, DEJAVNOSTI, POJMI |
CILJI |
a) Teme: 1.1 besedna umetnost, 1.2 o čem in kako piše besedni umetnik, 1.3 ljudsko in sodobno umetnostno besedilo, 1.4 neumetnostno in umetnostno besedilo (pismo, prošnja, vabilo). |
1.3 Dijak spozna z branjem umetnostnih besedil značilnosti besedne umetnosti in prepozna umetnostno rabo besed. |
b) Besedila značilnih slovenskih književnih obdobij in smeri. Glej B - 1 in C. |
|
2. USTNE IN PISNE UBESEDITVE SPREJEMANJA LEPOSLOVNIH BESEDIL |
|
Ustno ali pisno izražanje doživljanja, razumevanja in vrednotenja prebranih leposlovnih besedil. Besedila so izbrana po tematskem in literarnozgodovinskem kriteriju. Glej zapis pod A - 1. |
2.1 Dijak zna ustno ali pisno izraziti lastno doživetje prebranega leposlovnega besedila. 2.2 Dijak zna lastno doživljanje, razumevanje in vrednotenje opisati in razložiti v pogovoru ali spisu. |
B. IZOBRAŽEVALNI CILJI
TEME, POJMI |
CILJI |
1. GLAVNE PREPOZNAVNE ZNAČILNOSTI OBDOBIJ IN SMERI SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI |
|
1.1 reformacija in protireformacija; 1.2 razsvetljenstvo; 1.3 romantika; 1.4 realizem in naturalizem; 1.5 moderna; 1.6 ekspresionizem; 1.7 socialni realizem; 1.8 književnost v 2. Svetovni vojni; 1.9 sodobna književnost. |
Dijak zna opisati tiste značilnosti književnih obdobij in smeri, ki mu pomagajo k boljšemu razumevanju leposlovnih besedil. |
2. ŽIVLJENJE IN DELO ZNAČILNIH PREDSTAVNIKOV; KNJIŽEVNIH OBDOBIJ IN SMERI NA SLOVENSKEM |
|
Primož Trubar, Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, France Prešeren, Fran Levstik, Simon Jenko, Josip Jurčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Dragotin Kette, Josip Murn, Oton Župančič, Ivan Cankar, Srečko Kosovel, Prežihov Voranc, Karel D. Kajuh, Tone Pavček, Pavle Zidar |
Dijak pozna tista dejstva in značilnosti iz življenja in dela ustvarjalcev, ki mu pomagajo k boljšemu razumevanju besedil. |
3. TEMELJNI LITERARNOTEORETIČNI POJMI |
|
3.1 avtor; 3.2 književna oseba; 3.3 književni prostor in čas; 3.4 zgradba; 3.5 snov, tema, motiv; 3.6 ideja, sporočilo; 3.7 slog:
3.8 načini ubesedovanja: 3.8.1 objektivno in subjektivno opisovanje; 3.8.2 opisno označevanje; 3.8.3 pripovedovanje; 3.8.4 izpovedovanje; 3.8.5 dvogovor; 3.9 književne zvrsti in vrste: 3.9.1 lirika; 3.9.1.1 osebnoizpovedna pesem; 3.9.1.2 razpoloženjska pesem; 3.9.1.3 črtica; 3.9.2 epika; 3.9.2.1 roman; 3.9.2.2 novela; 3.9.2.3 povest; 3.9.3 dramatika; 3.9.3.1 komedija. |
Dijak pozna temeljne literarnoteoretične pojme in jih prepoznava v besedilih. |
C. VSEBINE
Ob vseh predlaganih besedilih dosega dijak zapisane funkcionalne in izobraževalne cilje (A, B).
Vsa predlagana besedila ustrezajo temam A - 1.1, A - 1.2, A - 2, B - 3.1, B - 3.4, B - 3.5, B - 3.6 in B - 3.7, razen tega pa še:
ljudska: Zeleni Jurij |
A - 1.3 |
S. Makarovič: Zeleni Jurij |
A - 1.3, B - 1.9 |
P. Trubar: Proti zidavi cerkva |
A - 1.4, B - 1.1 |
V. Vodnik: Dramilo |
A - 1.4, B - 1.2 |
A. T. Linhart |
B - 1.2, B - 3.8.5, B - 3.9.3.1 |
F. Prešeren: Krst pri Savici (Uvod) Pod oknom |
B - 1.3 B - 1.3, B - 3.8.4 |
F. Levstik: Martin Krpan |
B - 1.4, B - 3.2 |
S. Jenko: Tilka |
B - 1.4, B - 3.8.2, B - 3.9.2.2 |
J. Jurčič: Deseti brat |
B - 1.4, B - 3.8.3, B - 3.9.2.1 |
J. Kersnik: Agitator V zemljiški knjigi |
B - 1.4, B - 3.3 B - 1.4, B - 3.9.2.2 |
I. Tavčar: V Zali |
B - 3.2 |
D. Kette: Spomini |
B - 1.5, B - 3.8.4, B - 3.9.1.1 |
O. Župančič: Z vlakom |
B - 1.5, B - 3.9.1.1 |
J. Murn: Nebo, nebo |
B - 1.5, B - 3.9.1.2 |
I. Cankar: Kostanj posebne sorte |
B - 1.5, B - 3.9.1.3 |
F. S. Finžgar: Na petelina |
B - 3.8.1, B - 3.9.1.3 |
S. Kosovel: Ekstaza smrti |
B - 1.6 |
P. Voranc: Samorastniki |
B - 1.7, B - 3.9.2.2 |
K. D. Kajuh: Bosa pojdiva |
B - 1.8, B - 3.9.1.1 |
T. Pavček: Pesem o zvezdah |
B - 1.9, B - 3.9.1.1 |
J. Menart: Podeželski plakat |
A - 1.4, B - 1.9 |
P. Zidar: Sveti Pavel |
A - 1.4, B - 1.9, B - 3.9.2.1 |
F. Rudolf: Zvestoba |
B - 1.9, B - 3.9.2.1 |
Merila za ocenjevanje pisnega izdelka |
TOČK |
Merila za vrednotenje ustnega izpita |
TOČK |
1. razumevanje poslušanega besedila, 2. razčlemba prebranega besedila, 3. pisanje neumetnostnega besedila vsebina (15 točk)
jezik in slog (10 točk)
|
15 10 25 |
1. zagovor pisnega dela (15 točk)
2. vprašanje iz književnosti (25 točk)
3. upoštevanje pravil dialoškosti
|
15 25 10 |
SKUPAJ |
50 |
|
50 |