KATALOG ZNANJA

PSIHOLOGIJA IN KOMUNIKACIJA Program: kozmetični tehnik

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

105 ur

Sprejel Strokovnim svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 44. seji dne 5. 7. 2001                     

 

                                                                      

VSEBINA

1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

2. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3. DIDAKTIČNI NAPOTKI ZA IZVAJANJE PREDMETA

4. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

5. STANDARDI ZNANJA OB ZAKLJUČKU ŠOLANJA

6. VIRI


1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

INFORMATIVNI CILJI

Dijaki bodo:

  • pridobivali temeljna psihološka znanja o osebnosti in duševnosti ter medosebni komunikaciji in interakciji

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    Dijaki bodo:

  • 2. OPERATIVNI CILJI

    Legenda:

    Osenčena polja: izbirne vsebine in z njimi povezani cilji (učitelj jih obravnava po želji)

    Informativni cilji

    Formativni in socializacijski cilji

    Vsebine

    Pojmi Povezave

    Uvod v psihologijo

    Opredeli pojem psihologija in pojem duševnosti; razčleni duševne pojave.

     

    Opredelitev psihologije

    psihologija; duševnost, duševni procesi, duševne lastnosti, duševna stanja. Druge družboslovne vsebine oziroma predmeti

    Pojasni temelje delovanja centralnega, perifernega in vegetativnega živčevja.

     

     

     

    centralni, periferni in vegetativni živčni sistem; nevron, živčni prenos

    Občutki in zaznave, čustva.

    Biologija.

    Opredeli pojme doživljanja, obnašanja, osebnosti; razlikuje zavestne in nezavedne duševne pojave.

    Reflektira in analizira lastno razmišljanje, doživljanje in ravnanje v različnih konkretnih življenjskih situacijiah; opiše in poimenuje te duševne procese in stanja. Izkušnje izmenja s sošolci in jih primerja z njihovimi v podobnih življenjskih situacijah.

    Predmet in metode psihologije

     

    Doživljanje, obnašanje, osebnost; zavestna in nezavedna duševnost.

    Osebnost, psihični procesi.

    Opredeli in s konkretnimi primeri ponazori opazovanje  in introspekcijo; opredeli psihološki test in ga razlikuje od drugih “testov”.

    Reflektira lastne izkušnje s pravim in kvazi –psihološkim testiranjem; Pojasni ali oblikuje stališče do obeh vrst testiranj in ga sooči s stališči sošolcev.

     

    Opazovanje, introspekcija, test.  

    Osebnost

     

    Opredeli pojem osebnosti; razloži in utemelji celovitost in individualnost.

     

    Pojmovanje in razvoj osebnosti

    osebnost; celovitost; individualnost

    učenje; motivacija,

    posameznik v družbenem okolju.

    Opredeli in pojasni pojem dednosti; oceni vpliv dednosti na posamezne lastnosti

       

    Dednost, raziskave dvojčkov

    Biologija,

    sociologija, strokovni predmeti, geografija.

    Opredeli pojem okolja; opiše vplive okolja in presodi pomen okolja za razvoj posameznika.

    Reflektira in analizira vplive družine, vrstniške skupine, šole in drugih socialnih okolij na lastno razmišljanje, doživljanje in ravnanje v konkretnih življenjskih situacijah;  o tem razpravlja s sošolci, izmenja izkušnje, izvaja primerjave in zaključke.

     

    Okolje: fizično (npr. hrup, temperatura, klima,...), socialno (družina, vrstniške skupine, širše družbeno okolje,...)

    Strokovni predmeti, geografija, fizika, biologija.

    Opredeli in pojasni pojem samodejavnost.

    Reflektira in primerja lastno razmišljanje, doživljanje  in ravnanje ob vsakodnevnih odločitvah z razmišljanjem doživljanjem in ravnanjem ob sprejemanju življenjskih odločitev ; izdela lastno rang lestvico težavnosti odločitev in pojasni, zakaj so nekatere odločitve zanj težavne; opažanja, misli in izkušnje izmenja s sošolci.

     

    Samodejavnost

    Motivacija

    Razloži interakcijo med temeljnimi dejavniki.

     

     

    Interakcija med dednostjo, okoljem in samodejavnostjo.

    Temperamentznačaj, sposobnosti, konstitucija

    Presodi relativno odvisnost psihičnih lastnosti od temeljnih dejavnikov.

     

     

     

     

     

    Pojasni pojem razvoja; navede in opiše značilnosti posameznih razvojnih obdobij.

    Prikliče nekaj prijetnih spominov na otroštvo in zgodnje mladostništvo in napravi refleksijo nanje. Razmisli o tem, kaj so mu o njem kot otroku povedali starši. Skozi refleksijo spominskih epizod iz otroštva ter informacij, ki jih je dobil o sebi od staršev ali drugih pomembnih oseb, razmišlja o lastnih razvojnih spremembah.

    Svoje izkušnje izmenja s sošolci v parih ali manjših skupinah, če to želi.

    Predstavlja naj si sebe v kasnejših življenjskih obdobjih ter predvidi lasten razvoj; razmišlja o ciljih in željah v zvezi s prihodnostjo.

     

    Razvoj; razvojna obdobja (otroštvo, mladostništvo, odraslost)

    Psihologija: vsi psihični procesi, osebnost, socialna psihologija.

    Pojasni pojem samopodoba.

    Razmišlja o svojih dosedanjih dosežkih (lahko 'majhnih', vsakodnevnih) in izpostavi tiste, ki so zanj pomembni; simbolično prikaže lastne pozitivne dosežke in lastnosti, lahko pa tudi lastnosti, ki bi jih želel spremeniti.

    Svoje refleksije izmenja s sošolci (če to želi).

     

    Samopodoba;

     

    Presodi pomen samopodobe za življenje posameznika.

     

     

     

    Psihologija: dejavniki osebosti, psihični procesi. Strokovni predmeti posameznega programa.

    Opiše pojem in sestavine osebnostne zrelosti.

     

     

    osebnostna zrelost (telesni, čustveni, umski, socialni, moralni vidik)

    Opiše najpogostejše težave mladostništva.

    Opiše težave  s katerimi se  sooča v zadnjem času in reflektira svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje ob njih. Izkušnje (po želji) izmenja z drugimi. Razred izdela listo 'najpopularnejših' težav ter zbirko možnih (ali najpogostejših) strategij njihovega reševanja. Učenec presoja sprejemljivost posamezne strategije zase in razmisli o pripravljenosti za udejanjanje katere izmed njih; (če to želi) pripravi potencialni akcijski načrt.

     

    Generacijski konflikt, zasvojenosti, delinkventnost.

    Sociologija, zdravstvena vzgoja

    Pojasni pojem osebnostne lastnosti.

    Razlikuje in opiše področja osebnosti; opredeli pojme in jih ponazori s primeri: konstitucija, temperament, značaj, sposobnosti.

    Razlikuje čutne, gibalne in umske sposobnosti.

    Opredeli in pojasni pojem inteligentnosti.

     

    Struktura osebnosti in medosebne razlike

    Osebnostne lastnosti;

    področja osebnosti: konstitucija, sposobnosti, temperament, značaj;

    Sposobnosti: čutne, gibalne, umske (inteligentnost)

    Biologija, Psihologija: dejavniki osebnosti, Strokovni predmeti

    Pojasni pojem poklicna identiteta.

    Presodi pomen poznavanja osebnostnih lastnosti pri izbiri in opravljanju poklica; presodi pomen osebnostnih lastnosti v medosebnih odnosih na delu; navede osebnostne lastnosti, ki so pomembne za uspešno delo in delovno kariero; navede osebnostne lastnosti uspešnih vodij

    Predstavlja si sebe v prihodnosti, v poklicni vlogi. Razmišlja o svojih željah v zvezi s svojo poklicno vlogo. Svoje fantazije izmenja s sošolci (če to želi).

    Zamisli si sebe v vlogi uspešnega vodje in reflektira svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje v namišljeni vlogi. O tem se pogovarja s sošolci.

    V spomin prikliče situacijo, v kateri ga je vodil uspešen (ali neuspešen) vodja; opiše njegovo ravnanje ter reflektira lastno doživljanje, razmišljanje in ravnanje v tej situaciji.

    Osebnost in poklic

    Poklicna identiteta;

    odnos osebnost - poklic; poklicni interesi; izbira poklica; osebnostni vidik dela, vodenja in medosebnih odnosov pri delu; delovna kariera; osebnost vodje.

    Posameznik v socialnem in delovnem okolju.

    Sociologija.

    Geografija.

    Zaznavanje, učenje in mišljenje

    Opredeli pojme: dražljaj, čutila, zaznavna središča.

     

    Zaznavanje in pozornost

    Dražljaj, čutila, zaznavna središča občutki, zaznave, vrste zaznav.

    Drugi psihični procesi, osebnost, posameznik v družbenem in delovnem okolju.

    Presodi pomen  pozornosti v zaznavanju.

    Presodi vplive psiholoških (čustva, motivacija, mišljenje) in socialnih dejavnikov na zaznavanje.

    Opiše motnje zaznav; oceni pomen zaznavanja za človeka.

    Prikliče situacijo, v kateri je močno usmerjal pozornost in reflektira svoje razmišljanje doživljanje in ravnanje. Identificira nekaj dogodkov ali situacij, ki so pritegnile njegovo pozornost ter analizira njihove karakteristike; izvede zaključke in jih izmenja s sošolci.

     

     

    Pozornost; dejavniki pozornosti (zunanji  /notranji, psihološki, socialni).

    Motnje zaznav (iluzije, halucinacije).

     

    Opredeli pojem učenja.

    Razmišlja o tem, česa vsega se je v življenju naučil ter reflektira nekaj učnih izkušenj; posebej naj  se osredotoči na neformalno učenje. Razmisli tudi o tem, kaj mu učenje pomeni in česa bi se v življenju še rad naučil. Svoje misli izmenja s sošolci.

     

    Učenje

    Učenje.

    Drugi psihični procesi; osebnost.

     Opredeli navade, spretnosti, znanja in jih ilustrira s primeri (z lastnega poklicnega področja); oceni pomen navad, spretnosti, znanj za uspešno delo.

    Identificira nekaj svojih navad, spretnosti in znanj; razmišlja o pomenu in vplivih le-teh na njegovo življenje; svoje ugotovitve izmenja s sošolci.

     

     

    Navade, spretnosti, znanja.

    Posameznik v družbenem in delovnem okolju

    Razloži psihomotorično in besedno učenje.

    Pojasni učni transfer in na primerih pojasni, kako se ga lahko izboljša.

    Reflektira lastno izkušnjo psihomotoričnega in besednega učenja in jo izmenja s sošolci v manjših skupinah ali parih. 

     

    Oblike učenja glede na učno gradivo: psihomotorično, besedno učenje (mehanično, z razumevanjem).

    Učni transfer (pozitivni, negativni); dejavniki transfera

    Psihologija: mišljenje, čustva, razvoj osebnosti, samopodobaosebnostna rast

    Opredeli dejavnike učenja; navede fizikalne, fiziološke in socialne dejavnike; razloži in oceni pomen dejavnikov učenja za učno uspešnost. Ponazori vpliv teh dejavnikov na lastnem primeru (npr. motivi).

    Reflektira dejavnike, ki vplivajo na njegovo učenje v konkretni učni situaciji (npr. pri učenju določenega šolskega predmeta ali druge dejavnosti): identificira pozitivne in negativne, zunanje in notranje dejavnike učenja in razmisli, katere negativne dejavnike bi lahko odpravil oziroma zmanjšal njihov vpliv. Razmisli o lastni pripravljenosti na spremembo in napravi akcijski načrt.

    Svoje izkušnje in razmišljanja izmenja s sošolci, ugotavlja podobnosti in razlike in izvaja sklepe.

     

    Dejavniki učenja: fizikalni, fiziološki, socialni, psihološki (metode, sposobnosti, motivacija, čustva, stili).

     

    Opredeli pojem mišljenja.

    Razmisli in analizira lasten proces reševanja konkretnega problema (metakognicija), npr. pisanje seminarske naloge, reševanje matematičnega problema, … 

    Reflektira primere lastnega zdravorazumskega in logičnoveljavnega ter  realističnega in domišljijskega razmišljanja. O svojih izkušnjah se pogovori v paru ali v manjših skupinah.

    Mišljenje

    Pojmovanje mišljenja,

    vsakodnevno in  logično veljavno mišljenje; realistično in domišljijsko.

     

    Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja problemov in jih ilustrira s konkretnimi primeri.

    Razloži vlogo psiholoških dejavnikov (čustva, motivacija, znanje,..) pri reševanju problemov.

    Reflektira lastno reševanje  konkretnega problema (vidik kognicije, emocij in vedenja) in identificira potencialne dejavnike, ki so vplivali na potek in izzid. O svoji izkušnji se pogovori s sošolcem.

     

    Reševanje problemov, načini reševanja problemov: poskusi in napake, vpogled, postopna analiza.

    Dejavniki reševanja problemov

    (sposobnosti, znanje, motivacija, čustva).

    Psihologija: drugi psihični procesi

    Opredeli pojem ustvarjalno mišljenje in definira dejavnike ustvarjalnosti.

    Identificira konkretne situacije in probleme v katerih je razmišljal ali ravnal ustvarjalno ter identificira področja na katerih je večkrat ustvarjalen (npr. aranžiranje daril…). Analizira okoliščine v katerih je večkrat ustvarjalen in identificira potencialne (zunanje in notranje, pozitivne in negativne) dejavnike lastne ustvarjalnosti. Razmišlja o pripravljenosti in možnosti razvijanja lastne ustvarjalnosti, svoje misli in sklepe pa izmenja s sošolcem ali v manjših skupinah.

    V razredu rešuje naloge odprtega tipa (ki omogočjo lateralno mišljenje) ter reflektira svoje doživljanje. Izkušnjo primerja z izkušnjo reševanja nalog zaprtega tipa in se o ugotovitvah pogovori s sošolci v manjši skupini.

     

    Ustvarjalno mišljenje.

    Strokovni predmeti, Slovenščina, Umetnost

    Oceni pomen spodbujanja ustvarjalnega mišljenja v inovacijski družbi.

       

    Odkritja in inovacije.

    Strokovni predmeti, Slovenščina, Umetnost

     Čustva in motivacija

    Opredeli pojem čustvo, razlikuje doživljanje in izražanje čustev, presodi  pomen čustev za človekovo življenje.

    Reflektira lastna čustva v neki konkretni življenjski situaciji in identificira spremljajoče jih misli in vedenje.  Razmišlja tudi o tem, kako doživlja čustvovanje in čustveno izražanje drugih ljudi in opiše konkretne izkušnje. Svoje misli in ideje izmenja s sošolcem ali v manjši skupini.

    Čustva

    Čustvo - emocija, doživljanje in izražanje (obrazni izrazi, telesna drža in kretnje, glasovne spremembe).

    Osebnost, drugi psihični procesi; posameznik v družbenem in delovnem okolju

    Razloži nastanek psihosomatskih motenj in navede primere.

       

    Psihosomatske motnje

     

    Opredeli značilnosti čustev in jih ponazori s primeri; razlikuje čustva po različnih kriterijih (sestavljenost, jakost, trajanje).

       

    Vrednostna, jakostna, aktivnostna komponenta; enostavna in kompleksna čustva; bipolarnost. Afekti, strasti, razpoloženja;

     

    Opredeli pojem potrebe, motiva in cilja. Razlikuje med fiziološkimi in psihosocialnimi motivi in navede konkretne primere.

    Opredeli pojem vrednot in navede pomembne kategorije vrednot.

    Razmišlja o lastnih potrebah in motivih ter načinih njihovega zadovoljevanja: identificira lastne potrebe v konkretni življenjski situaciji in razpravlja o tem, kako jih zadovoljuje (jih je zadovoljeval). Reflektira tudi svoje razmišljanje doživljanje in ravnanje v situacijah, ko svojih potreb ni mogel zadovoljiti.

    Sestavi lastno lestvico vrednot. Ugotavlja podobnosti in razlike med seboj in sošolci. Opiše situacijo,  v kateri je ravnal skladno  z neko lastno vrednoto in situacijo, v kateri je ravnal v nasprotju z njo. Reflektira svoje razmišljanje in doživljanje v obeh situacijah, ju primerja in analizira vzroke svojega ravnanja.

    Motivi, potrebe in vrednote

    Potreba, motiv;

    vrste motivov (po Maslowu)

    Vrednote (hedonske, statusne, družbene, kulturne, spoznavne, estetske, religijske)

    Psihologija: osebnost, drugi psihični procesi, posameznik v socialnem in delovnem okolju

    Presodi pomen vrednot v funkcioniranju posameznika.

    Svojo rang lestvico vrednot primerja z vrednotnimi lestvicami sošolcev. V paru s sošolcem z najbolj različno vrednotno lestvico se pogovarja o svojih vrednotah ter jih poskuša utemeljiti. Razmišlja o tem, kako doživlja drugačnost in svoje refleksije izmenja s sošolci.

     

       

    Opredeli pojme: nivo aspiracije, storilnostna motivacija. Razlikuje in na primerih pojasni zunanjo in notranjo motivacijo; presodi pomen čustev in motivov za učenje in delo.

    Reflektira lastne aspiracije in storilnostno motivacijo v konkretni življenjski situaciji; opiše situacije, v katerih je bil visoko / nizko storilnostno motiviran oziroma je imel visoke / nizke aspiracije in razmišlja o možnih vzrokih.

    O svojih refleksijah se pogovarja s sošolcem ali v manjših skupinah.

     

    Pomen čustev in motivov za učenje in delo

    Nivo aspiracije, storilnostna motivacija, zunanja in notranja motivacija.

    Psihologija: osebnost. Sociologija

    Razloži pojme frustracija, konflikt, stres.

    Reflektira lastno razmišljanje, doživljanje in ravnanje v neki konkretni frustracijski in konfliktni situaciji. Identificira situacije, ki so zanj stresne in sestavi osebno rang lestvico stresogenih dejavnikov; ob konkretnih dogodkih razmisli, zakaj jih doživlja kot obremenjujoče. Svojo lestvico primerja z lestvicami sošolcev; razpravlja o podobnostih in razlikah v doživljanju dogodkov in situacij.

    Dinamika motivov

    Frustracija, konflikt;

    stres;

    čustvovanje

    motivacija, zaznavanje

    Razlikuje med konstruktivnim in nekonstruktivnim odzivanjem na frustracije, konflikte in duševne obremenitve (agresivnost, beg, umik), jih opiše in ponazori s primeri.

    Reflektira lastno razmišljanje, čustvovanje in ravnanje v konkretnih obremenjujočih situacijah in presodi njihovo konstruktivnost. Identificira  alternativne možnosti. O svojih izkušnjah se pogovarja s sošolci in izmenjuje ideje. Identificira lasno potencialno nekonstruktivno ravnanje ter razmisli o pripravljenosti in možnosti, da bi v prihodnosti v podobnih situacijah razmišljal, doživljal in ravnal drugače.

     

    Odzivanje na duševne obremenitve; konstruktivna (problemska) in nekonstruktivna (emocionalna) orientacija v odzivanju na duševne obremenitve; agresivnost, umik, regres.

    Zdravstvena vzgoja, biologija, strokovni predmeti. Psihologija: zaznavanje, čustvovanje, motivacija

    Navede stresne situacije pri delu (npr. stresno delovanje posebnih poklicnih pogojev) in načine premagovanja njihovih učinkov.

    Zamisli si sebe pri bodočem opravljanju poklica in predvidi potencialno obremenjujoče dejavnike. Razmišlja o možnih načinih soočanja s temi situacijami.

     

    Delovni stres; posebni delovni pogoji lastnega poklicnega področja

     

    Človek v družbenem in delovnem okolju

    Opredeli pojem socializacija in pojasni njen vpliv na različna področja razvoja.

    Opredeli pojem družbene norme in navede konkretne primere upoštevanja in neupoštevanja družbenih norm.

    Opredeli pojme in razlikuje med sorodnimi pojmi: stališče, prepričanje, predsodek

    Identificira norme, ki veljajo v skupinah, ki jim pripada (družina, vrstniška skupina, razred,…) in reflektira svoj odnos do le-teh. Reflektira svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje v situacijah, ko je kršil katero izmed skupinskih ali socialnih norm ter doživljanje, ko je nekdo drug kršil veljavno normo. O svojih izkušnjah se pogovarja s sošolci.

    Reflektira svoja stališča do različnih objektov, vprašanj in pojavov ter jih sooči s stališči sošolcev. Razmisli o tem ali je kdaj spremenil kakšno stališče, opiše okoliščine ter spremembo argumentira. O svoji izkušnji se pogovori s sošolcem.

    Življenje v družbi in skupini

    Človek - družbeno bitje, socializacija

    (primarna, sekundarna), družbene norme

    Stališča, prepričanja, predsodki (verski, nacionalni, rasni, spolni).

    Emocije in motivacija,

    socialno zaznavanje, temeljni dejavniki duševnosti

    Opredeli pojem socialna skupina in navede karakteristike majhnih skupin.

    Reflektira svojo izkušnjo pripadnosti majhni skupini in se o tem pogovarja s sošolci: opiše skupino ter razmišlja o medosebnih odnosih in svoji vlogi v skupini.

     

    Skupina; značilnosti skupin

    Psihologija: zaznavanje, učenje, emocije, potrebe, …

    Sociologija, strokovni predmeti

    Navede različne vrste skupin.

    Pojasni pomen članstva v različnih skupinah za posameznika.

    Navede različne skupine, ki jim pripada ter razmišlja o pomenu in vlogi le-teh v njegovem življenju (reflektira svoje doživljanje teh skupin, svojo vlogo in vedenje v teh skupinah; katere potrebe zadovoljuje s članstvom v teh skupinah, katere vrednote realizira; razmišlja tudi o potencialnih vplivih te skupine na njegova razmišljanja, doživljanja in ravnanja,…)

     

    Formalne skupine, neformalne skupine.

     

     

    Opredeli osnovne načine vodenja in opiše njihove značilnosti. Presodi prednosti in pomanjkljivosti posameznega tipa vodenja glede na situacijo.

    Reflektira lastno morebitno izkušnjo vodenja ter izkušnje, ko je bil voden na različne načine; svoja doživetja in doživljanja primerja s sošolčevimi, raziskuje podobnosti in razlike ter izvaja zaključke.

     

    Vodenje, načini vodenja (avtokratski , demokratski, liberalni)

     

    Razloži in na primerih pojasni prosocialne, proindividualne in antisocialne vidike obnašanja; oceni posledice posamezne vrste obnašanja za medosebne odnose na delovnem področju.

    Opredeli pojem socialne zaznave.

    Razloži in s primeri ponazori napake in pristranskosti v socialnem zaznavanju.

    Opiše primer lastnega  prosocialnega, proindividualnega in antisocialnega vedenja, reflektira svoje doživljanje situacije v kateri je tako ravnal in analizira možne vzroke svojega ravnanja. O tem se pogovarja s sošolci.

    Prikliče spomin na prvo srečanje z neko osebo ter reflektira svoje doživljanje, razmišljanje in ravnanje. Opiše kako je osebo zaznaval oziroma katere lastnosti ji je pripisal (prvi vtis). Razmisli o morebitnih kasnejših spremembah (potrjevanju) prvega vtisa ter izvede zaključke. Svoje izkušnje in ugotovitve izmenja s sošolci.

    Medosebni odnosi in sporazumevanje

     

    Sodelovanje, altruizem,

    tekmovanje egoizem, agresivnost.

    Socialne zaznave; 

    napake in pristranskosti v socialnem zaznavanju (prvi vtis, halo učinek, napaka simpatije, zaznavna obramba).

    Konflikti v medosebnih odnosih;

     

    Razlikuje telesno in umsko delo in pojasni njuno povezanost.

     

    Delo in delovna uspešnost

    Telesno in umsko delo.

    Drugi psihični procesi, osebnost

    Opredeli pojma delovni učinek in delovna uspešnost. Navede in opiše dejavnike delovne uspešnosti in jih ponazori s primeri z lastnega poklicnega področja.

    Presodi pomen posameznega dejavnika za delovno uspešnost. Navede pomembnejše negativne dejavnike delovne uspešnosti s svojega poklicnega področja (npr. utrujenost, bolezen, alkohol, droge, monotonija) in oceni njihov vpliv na delovno uspešnost.

       

    Delovni učinek, delovna uspešnost;

    dejavniki delovne uspešnosti:

    fizikalni (svetloba, temperatura, hrup, klima, vlaga, sevanje, strupi,...), psihološki (motivacija, sposobnosti, znanje, spretnosti, veščine, navade), socialni (medosebni odnosi, delovna klima), fiziološki (utrujenost, bolezni, telesno počutje, zdravstveno stanje, vpliv alkohola in drog.

     

    Pojasni pojem poklicna etika (tudi z vidika lastnega poklicnega področja) in presodi etičnost  ravnanja posameznika v konkretni poklicni situaciji (primer).

     

    Poklicna etika

    Poklicna etika.

    Strokovni predmeti posameznih programov. Psihologija: osebnost, značaj, samopodoba

     

    Sporazumevanje (komunikacija) (35 ur)

    Opredeli pojem sporazumevanja ter razloži funkcije sporazumevanja.

    Razlikuje različne vrste komunikacije glede na različne kriterije: besedno in nebesedno; enosmerno in vzajemna; posredno in neposredno, interprersonalno, intrapersonalno. Oceni pomen različnih vrst sporazumevanja v življenju posameznika.

    Razmišlja o situacijah v katerih je možnost komunikacije okrnjena (hrup, razdalje,...), reflektira lastno izkušnjo ter jo izmenja s sošolci. Izvede ustrezne posplošitve.

    Pojem in vrste komunikacije

    besedno / nebesedno sporazumevanje

    enosmerno / dvosmerno (večsmerno) sporazumevanje

    Notranje povezave:

    čustva, motivacija, zaznavanje, mišljenje, osebnost, socialna psihologija

    Zunanje:

    Strokovni teoretični in praktični predmeti, slovenščina, tuj jezik, umetnostna vzgoja, sociologija.

    Opredeli in pojasni besedno komunikacijo. Navede in pojasni značilnosti različnih vrst besedne komunikacije (osebna, telefonska, pisna). Razlikuje denotativni in konotativni pomen besed ter ovrednoti njun pomen v komunikaciji.

    Razmišlja o denotativnih in konotativnih pomenih različnih pojmov ter v komunikaciji s sošolci raziskuje razlike v razumevanju le-teh.

    Na osnovi razmisleka o lastni izkušnji s posameznim načinom besednega sporazumevanja izpelje principe učinkovitega sporazumevanja.

    Razmišlja o izkušnji, v kateri se je njegovo razumevanje posameznih pojmov ali izjav razlikovalo od sogovornikovega razumevanja.

    Besedna komunikacija

    Načini besednega sporazumevanja

    (osebno, telefonsko, pisno)

    Denotativni in konotativni pomeni besed.

    Opredeli in pojasni nebesedno sporazumevanje. Z zgledi pojasni različne vidike nebesednega sporazumevanja (glasovni znaki,

    geste, telesna drža,  izrazi obraza, stik s pogledom, telesni dotik, oblačenje, osebni prostor oziroma teritorialnost,…)

     

    Analizira komunikacijski proces z vidika skladnosti / neskladnostii besednega in nebesednega dela sporočila.

    Eksperimentira s pošiljanjem sporočil skozi različne kanale komunikacije ter ugotavlja učinke. Razmišlja o lastni nebesedni komunikaciji v konkretni pretekli socialni situaciji ter vplivu le-te na dogajanje.

     

    Formulira sporočilo ter ga sogovorniku posreduje tako, da sta besedni in nebesedni vidik usklajena oziroma neusklajena. Raziskuje učinke oziroma doživljanje, razmišljanje in ravnanje sogovornika v različnih pogojih.

    Nebesedna komunikacija

    nebesedni znaki sporazumevanja

    Opredeli in razloži različne ovire v učinkoviti komunikaciji.

    Analizira situacije, v kateri je komunikacija med udeleženci skromna, ter situacijo, v kateri je komunikacija med udeleženci bogata, ter jih primerja z različnih vidikov (emocije, motivacija, medsebojne percepcije, dogovori,… udeležencev).

    Reflektira lastno izkušnjo motenj v komunikaciji in identificira konkretne ovire oziroma prikliče in reflektira situacijo, v kateri se je z nekom uspešno sporazumeval ter situacijo, v kateri sporazumevanje ni bilo uspešno; analizira potek sporazumevanja ter identificira potencialne dejavnike, ki so vplivali na uspešnost / neuspešnost le-tega.

    Motnje v komunikaciji in njihovo obvladovanje

    motnje:

    pri pošiljatelju, na komunikacijski poti, pri sprejemniku

    Opredeli in z zgledi ilustrira socialne veščine; ovrednoti njihov pomen v medosebnih odnosih:

  • jaz-sporočila

  • aktivno poslušanje

  • povratna informacija

  • samorazkrivanje

  • reševanje konfliktov

  • itd...

    Opomba: učitelj skupaj z učenci razmišlja in kasneje obravnava še druge socialne veščine, ki so v skladu s potrebami in interesi učencev)

  • Razmišlja o lastni uporabi socialnih veščin v različnih preteklih socialnih situacijah. Ugotavlja lastne prednosti in pomanjkljivosti ter načrtuje potencialne spremembe. Vadi uporabo posameznih socialnih veščin v simuliranih situacijah.

    Socialne veščine

    Socialne veščine

    Jaz – sporočila

    Ti – sporočila

    Tehnike poslušanja (parafraziranje, odpiranje vrat, aktivno poslušanje,...)

    Povratne informacije (potrditve);

    Opredeli pojem tehnike poslušanja in jih nekaj navede ter razloži (odpiranje vrat, aktivno poslušanje, parafraziranje,...) 

    Preizkuša in vadi  uporabo različnih tehnik poslušanja (odpiranje vrat, parafraziranje,…); aktivno posluša sogovornika z (namišljenim) problemom.

    Tehnike poslušanja

     

    odpiranje vrat, parafraziranje, aktivno poslušanje

    Opredeli tehniko jaz-sporočanja. Analizira dialog z vidika jaz- in ti- sporočil ter njihovih učinkov.

    Analizira jaz-sporočila ter presoja njihovo ustreznost (celovitost oziroma prisotnost vseh elementov).

    Presodi pomen jaz-sporočil v reševanju medosebnih nesoglasij.

    Identificira zanj moteče ravnanje konkretnega posameznika ter formulira jaz-sporočilo. Eksperimentira z jaz- in ti-sporočili v raznovrstnih realnih življenjskih situacijah (zunaj pouka) ter simuliranih kontekstih. Raziskuje njihove učinke na doživljanje, razmišljanje in ravnanje oseb, katerm so namenjena.

    Jaz-  sporočanje

    jaz-sporočila, ti sporočila

    Opredeli pojem povratna informacija (potrditev) ter navede in s primeri pojasni različne tipe povratnih informacij. Presodi  in argumentira konstruktivnost oziroma destruktivnost posameznih tipov povratnih sporočil.

    Analizira dialog ter identificira vrste potrditev, ki sta jih izmenjala sogovornika.

    Učenec tvori različne tipe povratnih informacij (pozitivno / negativno, pogojno / brezpogojno, realna / nerealna; vse medsebojne kombinacije).

    Analizira vrste potrditev, ki sta jih izmenjala s sogovornikom v konkretni pretekli situaciji. Identificira vrste potrditev, ki jih najpogosteje izmenjuje v komunikaciji z različnimi osebami (družina, prijatelji, učitelji,…).

    Povratne informacije (potrditve)

    povratna informacija oziroma potrditev; tipi potrditev

    Opredeli pojem samorazkrivanje in navede vrsti samorazkrivanja (recipročno / nerecipročno). Učenec analizira komunikacijski proces z vidika pripravljenosti akterjev na samorazkrivanje.

    Analizira lastno pripravljenost na samorazkrivanje v različnih komunikacijskih kontekstih (v različnih odnosih).

    Samorazkrivanje

     

    samorazkrivanje

    Opredeli pojem medosebni konflikt; navede in na primerih pojasni izvore medosebnih konfliktov.

    Ovrednoti različne načine reševanja konfliktov glede na prednosti in pomanjkljivosti.

    Analizira proces reševanja medosebnih konfliktov ter generira pravila učinkovitega reševanja konfliktov.

    Prikliče izkušnjo vpletenosti v konfliktno situacijo,  jo opiše in reflektira svoje doživljanje, razmišljanje in ravnanje; opiše lastno zaznavo doživljanja, razmišljanja in ravnanja drugih vpletenih; analizira potencialne izvore konflikta ter razmišlja o tem, kako so (bi) drugi vpleteni navedli vzroke zanj; razmišlja o izvorih potencialnih razlik v zaznavanju vzrokov konflikta; opiše strategijo reševanja konflikta ter jo ovrednoti z vidika konstruktivnosti; razmišlja o alternativnih možnostih reševanja te konfliktne situacije. Razmisli o tem kaj je na osnovi te izkušnje spoznal o sebi in drugih ljudeh ter kakšne zaključke bi lahko v zvezi s tem napravil.

    O svoji izkušnji in ugotovitvah se pogovarja s sošolci.

    Aplicira naučeno v realni ali namišljeni konfliktni situaciji.

    Reševanje konfliktov

    Izvori konfliktov (nasprotujoča si stališča, cilji, potrebe, pogledi);

    Načini reševanja medosebnih konfliktov in konfliktov v skupini (metoda 'zmagati ali izgubiti' ter metoda brez poraženca; dogovarjanje, glasovanje, vzajemno zbliževanje stališč, iskanje skupnih pogledov, stališč, ciljev)

    Opredeli in pojasni pojem komunikacijske mreže in razlikuje različne tipe komunikacijskih mrež.

    Analizira komunikacijske mreže v konkretnih socialnih situacijah in organizacijah.

    Analizira komunikacijske mreže v različnih skupinah in organizacijah, ki jim pripada. Raziskuje lastno doživljanje, razmišljanje in ravnanje  ter doživljanje, razmišljanje in ravnanje  drugih oseb na različnih položajih v posameznih tipih komunikacijskih mrež.

    Komunikacija v organizaciji

    vertikalne in horizontalne; formalne in neformalne

     

    Opredeli in pojasni značilnosti poslovnega pogovora (ciljnost, strukturiranost, nadzor).

    Analizira primere učinkovitih in neučinkovitih poslovnih razgovorov ter predlaga ustrezne spremembe.

    Navede in pojasni principe učinkovitega vodenja sestankov ter analizira dogajanje na različnih primerih.

    Na primeru iz delovnega okolja vadi veščino spraševanja in vodenja poslovnega pogovora. Analizira učinkovitost pogovora ter identificira pozitivne in negativne vidike lastnega ravnanja.

    V simuliranih situacijah vadi različne stile vodenja sestankov ter raziskuje vplive le-teh na razmišljanje, doživljanje in ravnanje udeležencev.

    Poslovni pogovor in vodenje sestankov

    stopnje poslovnega pogovora, naravnanosti poslovnega pogovora

     

    Opredeli in pojasni kriterije učinkovitega javnega nastopa oziroma predstavitve.

    Analizira javne nastope različnih posameznikov v različnih socialnih situacijah ter jih vrednoti z vidika kriterijev učinkovitosti nastopanja. Predlaga potencialne spremembe za dosego večje učinkovitosti.

    Razmišlja o svojih preteklih javnih nastopih ali predstavitvah, jih analizira in  ovrednoti z vidika kriterijev učinkovitosti. Identificira lastne prednosti in pomanjkljivosti in predlaga spremembe.

    Vadi javno nastopanje in predstavitve, svoje nastope samoevalvira ter korigira.

     

    Javni nastop oziroma predstavitev

       

    3. DIDAKTIČNI NAPOTKI ZA IZVAJANJE PREDMETA

    VRSTNI RED OBRAVNAVE UČNIH VSEBIN

    Učitelj je v okviru učnega načrta avtonomen pri določanju števila ur namenjenih obravnavi učne teme in pri določanju zaporedja učne snovi. Predlagano zaporedje učnih vsebin predstavlja zgolj priporočilo, v okviru katerega načrtuje učitelj vse aktivnosti v razredu (obravnava snovi, ponavljanje in utrjevanje snovi, preverjanje znanja,...). Osnovno vodilo in pogoj je, da se program realizira ob upoštevanju strokovnih principov in smiselnosti izbranega zaporedja. Katalog znanj predvideva tudi določeno število ur (30 %) za obravnavo vsebin po poljubni strokovni presoji učitelja, v skladu z interesi učencev.

    Posebej so v Katalogu znanj označene (osenčene) izbirne vsebine ter z njimi povezani cilji (glej legendo).

    DOSEGANJE RAZLIČNIH CILJEV IN RAZLIČNIH NIVOJEV ZNANJA PRI POUKU

    Informativni učni cilji obsegajo pridobivanje temeljnih psiholoških znanj in seznanjanje z osnovnimi metodami spoznavanja v psihologiji. V predmetnem katalogu so opredeljeni s pojmi: dijak prepozna, navede, našteje, imenuje, opredeli (definira), opiše, ilustrira s konkretnimi primeri, uporabi (aplicira), razloži, pojasni, razlikuje, primerja, poveže, ovrednoti (presodi, oceni).

    Pojmi: navesti, našteti, prepoznati, imenovati – (npr. opredeli pojem duševnosti, navede posamezne psihološke metode, imenuje oblike učenja, prepozna fiziološke spremembe v izražanju posameznih čustev, našteje vrste sposobnosti ...) se nanašajo na najnižji nivo znanja, na katerem mora dijak učne vsebine obnoviti ali zgolj prepoznati.

    Nivo razumevanja učne snovi zajema odgovore na vprašanja zakaj in kako. Na tem nivoju dijak samostojno oblikuje odgovor s svojimi besedami. Pojmi, ki se nanašajo na ta nivo, so:  razložiti, pojasniti – (npr. razloži vlogo družbenih dejavnikov pri hierarhiji vrednot, pojasni pojma socializacije in individualizacije).

    Naslednji, višji nivo je uporaba (aplikacija) znanja v konkretnih situacijah - npr. zna izračunati aritmetično sredino, s primeri ilustrira obrambne mehanizme, uporabi "jaz" sporočilo,...

    Analiza predpostavlja razčlenitev gradiva na sestavne dele in vključuje pojme: razlikovati, razčleniti, ločiti, ugotoviti razliko - npr. razlikuje zavestno in nezavedno motivacijo, razčleni, kaj vključuje osebnostna zrelost, ugotovi značilnosti tipološkega pojmovanja osebnosti, loči občutke in zaznave.

    Na nivoju sinteze dijak informacije poveže na nov način. Pojmi, ki zajemajo nivo sinteze, so: povezati, sestaviti, organizirati, izpeljati, primerjati, napovedati - npr.  primerja dve teoriji osebnosti, sestavi načrt učenja za različne učne vsebine, napove možno reagiranje posameznika v različnih situacijah na osnovi poznavanja osebnostnih lastnosti, poveže vplive posameznih temeljnih dejavnikov pri razlagi razvoja osebnosti. Zaželeno je tudi povezovanje vsebin s spoznanji drugih predmetov.

    Nivo vrednotenja vključuje izražanje vrednostnih sodb in stališč ter presojanje glede na vnaprej določene ali lastne kriterije. Pojmi na tem nivoju so: ovrednotiti, oceniti, presoditi - npr. oceni pomen zaznavanja za človekovo prilagajanje okolju, presodi pomen propagande za oblikovanje stališč,…

    Formativni in socializacijski učni cilji se nanašajo na razvijanje različnih emocionalnih in socialnih spretnosti in sposobnosti posameznika npr. sposobnosti sporazumevanja, reševanja medosebnih konfliktov, konstruktivnega soočanja z obremenitvami, adekvatnega čustvovanja in izražanja emocij, … Njihovo uresničevanje predpostavlja učenje, ki temelji na refleksiji osebne izkušnje posameznika, umeščene v kontekst konceptov stroke. Teoretsko osmišljena izkušnja pa (lahko) predstavlja izhodišče za zavestno spremenjeno razmišljanje, doživljanje in ravnanje v prihodnosti, ki predstavlja novo izkušnjo. S tem se krog učenja sklene ter znova zavrti. Psihologija ima - zaradi vsebine same - velik potencial za spodbujanje socialnega in emocionalnega razvoja dijakov, končni rezultat pa poleg didktično-metodičnih vidikov obravnave učnih vsebin determinirajo še drugi dejavniki (npr. odnos učitelj-učenec), predvsem pa karakteristike dijakov.    

    METODE POUČEVANJA

    Pouk psihologije naj bo pester in dinamičen, tako z vidika uporabljenih učnih metod, kot z vidika uporabljenih organizacijskih oblik. Težišče aktivnosti naj bo na dijakih, učitelj naj ob obravnavi učne snovi prevzema predvsem vlogo moderatorja procesa in organizatorja aktivnosti. Občasno pa lahko tudi na tem mestu iniciativo prepusti učencem.

    Uporablja naj predvsem metode in oblike, ki vključujejo aktivnost dijakov in spodbujajo njihovo avtonomijo, kritično analizo in ustvarjalnost: reševanje problemov, diskusija, delo s teksti (analiza, evalvacija, primerjava,…), igranje vlog in simulacije, interaktivne igre, študije primera, projektno učno delo, eksperimentiranje, itd. Razlaga naj bo problemsko obarvana, prav tako demonstracija (npr. analiza videoposnetka), obe pa predvsem dopolnilo k prej omenjenim. Frontalno delo naj se izmenjuje z individualnim in skupinskim (sodelovalno učenje).

    Doseganje formativnih ciljev omogoča predvsem učenje, ki vključuje učenčevo osebno izkušnjo, bodisi kot izhodišče obravnave učne snovi ali kot osmislitev teoretskega. Zato naj učitelj ob obravnavi prav vsakega teoretskega koncepta sledi fazam Kolbovega modela izkustvenega učenja: osebna izkušnja, refleksija le-te, abstraktna konceptualizacija ter aktivno eksperimentiranje. Izhodiščna točka učenja je lahko v katerikoli fazi modela, pomembno je, da dijak krog učenja sklene.

    MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

    Nekatere teme iz Kataloga znanj za psihologijo so vključene tudi v katalog znanj za sociologijo: socializacija, družina, vrednote,... (v tistih programih srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, kjer je v predmetniku najti oba predmeta). Takrat priporočamo, da se učitelj pri obravnavi navedenih vsebin osredotoči zgolj na psihološke vidike problematike, hkrati pa poskuša obravnavo teh tem v šolskem aktivu časovno uskladiti z učiteljem sociologije. Tako bi bil v večji meri zagotovljen interdisciplinaren pristop k problematiki. 

    Tam, kjer je psihologija edini družboslovni predmet, pa priporočamo za interdisciplinarni pristop k takim temam porabiti kakšno uro od 30 % ur, ki jih učitelj po strokovni presoji lahko nameni poklicni “obarvanosti” predmeta.

    Pri obravnavi različnih teoretskih konceptov lahko učitelj psihologije izhaja tudi iz raznovrstnih umetnostnih del: literarnih tekstov, poezije, slikarskih del,... zato priporočamo, da se povezuje in usklajuje tudi z učitelji slovenščine oziroma materinščine ter učitelji umetnosti.

    V različnih programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja se nekatere vsebine bolj ali manj dotikajo tem, ki jih obravnavajo tudi drugi predmeti. Priporočamo usklajeno načrtovanje izvajanja z učitelji teh predmetov.

    4. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

    Pri predmetu Psihologija učitelj preverja znanje ustno, pisno in s samostojnimi izdelki. Preverjanje in ocenjevanje zajema vse nivoje znanja.

    Pri pisnem preverjanju učitelj uporabi različne tipe nalog: izbirni tip, naloge povezovanja in dopolnjevanja, ter naloge kratkih odgovorov. Ti tipi nalog so primerni predvsem za preverjanje in ocenjevanje nižjih nivojev znanja. Za ugotavljanje znanja na nivoju analize, sinteze in vrednotenja priporočamo uporabo nalog esejskega in interpretacijskega tipa. S samostojnimi izdelki dijakov (npr. seminarske naloge, refleksije,…) naj učitelj preverja tudi učenčevo sposobnost ločevanja pomembnih in nepomembnih dejstev, povezovanja in organiziranja izkušenj in informacij v smiselno celoto, sposobnost kritične presoje in argumentacije idr. Učitelj naj bo tako pri načrtovanju in izvajanju pouka kot v fazi preverjanja in ocenjevanja pozoren na vso paleto različnih znanj: vsebinskih ter procesnih: kompleksno mišljenje, sodelovanje, predstavljanje idej, delo z viri. Problemsko naj bo zasnovano tudi preverjanje in ocenjevanje znanj s področja komunikacije.

    FORMATIVNIH CILJEV, ki zajemajo spoznavanje sebe in drugih, razvijanje spretnosti v medsebojnih odnosih, oblikovanje interesa za uporabo psiholoških spoznanj v življenju itd. učitelj ne ocenjuje. Lahko pa jih ob vsebinah in dejavnostih, s katerimi jih uresničuje, dosledno eksplicitno navaja in utemeljuje. Dijake spodbuja k zavestni refleksiji lastnega napredovanja tudi na teh (ne le z ocenami osmišljenem kognitivnem) področjih. Učence usmerja v  samorefleksijo in samoocenjevanje, s tem pa v ozaveščanje in prevzemanje (so)odgovornosti za lastne dosežke in razvoj. 

    5. STANDARDI ZNANJA OB ZAKLJUČKU ŠOLANJA

    Za zadostno oceno naj učenec izkaže poznavanje in razumevanje osnovnih obravnavanih pojmov: psihologija, duševni procesi (spoznavni procesi, čustva, motivacija), osebnost, vedenje; socialna skupina, medosebni odnosi, sporazumevanje, socialne veščine in poslovna komunikacija. Razumevanje osnovnih konceptov naj dokazuje  z razlago na lastnih primerih. Poleg poznavanja in razumevanja navedenega naj izkaže učenec sposobnost uporabe nekaterih teoretskih znanj v vsakdanjem življenju (npr. pravila učinkovitega učenja ter katerega od principov učinkovite komunikacije). .Za zadostno oceno naj učenec poleg omenjenega izdela en samostojni izdelek (referat, poročilo o skupinskem delu, samorefleksija o nekem dogodku ali situaciji, plakat o neki učni vsebini,..). 

    6. VIRI

    Erčulj J., Vodopivec, I. (1999). S komunikacijo do ciljev. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

    Euson, B. (1995). Communicating with customers. Brisbane in New York: John Wiley & Sons.

    Gordon, T. (1989). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Ljubljana: Svetovalni center.

    Hartley, P. (1993). Interpersonal Communication. London: Routledge.

    Hayes, N. in Orrell, S. (1993). Psychology.  An Introduction. second. Edition. London: Longman Group UK Limited.

    Johnson, P. W in Johnson, F.P. (1997). Joining together: group theory and group skills. Boston: Allyn & Bacon.

    Koren, A. (1999). II. strokovni posvet: Menedžment v izobraževanju. Zbornik. Portorož 1998.

    Kristančič, A. Ostrman, A. (1999). Individualna in skupinska komunikacija. Ljubljana: Združenje svetovalnih delavcev slovenije.

    Lamovec, T. (1997). Spretnosti v medosebnih odnosih. Ljubljana: Zavod RS za produktivnost dela in Center za psihodiagnostična sredstva.

    Lamovec, T. (1984). Emocije. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

    Milivojevič, Z. (1993). Psihoterapija i razumevanje emocija. Novi Sad: Prometej.

    Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy.

    Musek, J. (1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.

    Rot, N. (1987). Socialna interakcija I. Komunikacije, opažanje osoba, naklonost i nenaklonost. Beograd: Savez društava psihologa SR Srbije.

    Rupnik Vec, T. (2000). Analiza stanja didaktike psihologije in poskus izdelave modela za obravnavo nekaterih vsebin. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta.

    Tavčar, M.I. (2000). Razsežnosti managementa. Skripta za podiplomski študij. Koper, Maribor: Visoka šola za management v Kopru, Univerza v Mariboru, Ekonomska poslovna fakulteta, Institut za razvoj managementa.

    Zimbardo, P.G., Gerig, R.J. (1996). Psychology and Life. Fourteenth Edition. New York: HarperCollinsCollegePublishers.