Podlage za pripravo izobraževalnih programov so zlasti: Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006), Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 2001) ter Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju (metodološki priročnik; Center RS za poklicno izobraževanje, 2006).
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju opušča dosedanji dualni sistem poklicnega izobraževanja in odpre možnosti za sodobnejši ter flesibilnejši način oblikovanja in izvedbe srednješolskih izobraževalnih programov.
Navedena Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja uveljavljajo vsebinske pozitivne izkušnje dualnega sistema za vse izobraževalne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja. Gre za povezovanje izobraževanja in dela z izobraževanjem v delovnem procesu (praktično usposabljanje z delom) in krepitev socialnega partnerstva kot temeljnega načela poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki se uresničuje v odprtem kurikulu, modularizaciji izobraževalnih programov, povezovanju splošnega, strokovnega in praktičnega izobraževanja in v izenačevanju izobrazbenega standarda za dosedanjo šolsko in dualno obliko poklicnega izobraževanja.
Vsebinska podlaga za pripravo izobraževalnih programov so poklicni standardi v katerih so predvsem opredeljene spretnosti, znanje in kompetence, ki jih mora udeleženec izobraževanja pridobiti oziroma razviti.
Izobraževalni program je oblikovan na praviloma več poklicnih standardih.
Izvedba izobraževalnega programa temelji na novem didaktičnem konceptu, ki predpostavlja tak pedagoški proces, da:
Opisani didaktični koncept uresničimo s pripravo izvedbenega kurikuluma na šoli. Učitelji skupaj s socialnimi partnerji pripravijo potrebne aktivnosti za uresničitev izobraževalnega programa in sprejetega odprtega dela kurikuluma, dinamiko in način uresničevanja, ter način in dinamiko preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosego ciljev šola oblikuje izobraževalni programsko projektno skupino (programski učiteljski zbor) za pripravo in izvedbo.
Po uspešno zaključenem izobraževanju (opravljen zaključni izpit oziroma poklicna matura) šola poleg zaključnega spričevala izda še prilogo k spričevalu (podrobnejši opis in poglobljena izbirna področja izobraževanja).
Izobraževalni programi, prilagojeni za izvajanje v slovenskem učnem jeziku na narodno mešanem območju v slovenski Istri, imajo še naslednje posebne cilje:
A-SPLOŠNI DEL
Predlog sestavin splošnega dela programa (formalni del izobraževalnega programa) sprejme Strokovni svet RS za spoklicno izobraževanje; na njegov predlog ga določi minister, pristojen za šolstvo.
Splošni pogoji
V izobraževalni izobraževalni program za pridobitev nižje oziroma srednje poklicne izobrazbe ali srednje strokovne izobrazbe (srednje strokovno, poklicno-tehniško izobraževanje, poklicni tečaj) se lahko vpiše, kdor izpolnjuje z zakonom in izobraževalnim programom določene pogoje.
Z izobraževalnim programom za pridobitev poklicne oziorma strokovne izobrazbe se kot pogoj za vpis lahko določijo končani ustrezni izobraževalni programi (pridobljena izobrazba), delovne izkušnje ali pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija. Namesto ustreznega izobraževalnega programa se lahko upoštevajo tudi ustrezne delovne izkušnje ali pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija.
Z izobraževalnim programom za pridobitev poklicne oziroma srednje strokovne izobrazbe se lahko določijo tudi posebna nadarjenost, izjemoma pa psihofizične sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje. Pri izobraževalnih programih je to posebej navedeno.
V nadaljevanju navajamo le z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za vpis.
Nižje poklicno izobraževanje
V izobraževalni program nižjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in končal najmanj 7 razredov devetletne osnovne šole ali je končal osnovno šolo po prilagojenem izobraževalnem programu.
Srednje poklicno izobraževanje
V izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:
Srednje strokovno izobraževanje
V izobraževalni program srednjega strokovnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:
Poklicno-tehniško izobraževanje
V izobraževalni program poklicno-tehniškega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden izobraževalni program po prejšnjih predpisih.
Poklicni tečaj
V poklicni tečaj se lahko vpiše, kdor je končal 4. letnik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (končan izobraževalni program srednjega strokovnega ali poklicno-tehniškega izobaževanja ali poklicni tečaj).
Načeloma velja, da je v ustrezni preglednici (v splošnem delu izobraževalnega programa) naveden le en obvezni način preverjanja in ocenjevanja znanja pri splošnoizobraževalnem predmetu ali strokovnem modulu (pisno, ustno, izdelek, storitev, seminarska naloga itd). Taka opredelitev pa seveda ne izključuje možnost, da učitelj predmeta ali strokovnega modula ne uporablja tudi druge načine, ki z izobraževalnim programom niso določene.
Če se obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja, navedeni v ustrezni preglednici v splošnem delu posameznega izobraževalnega programa razlikujejo od navedenih v katalogu znanja za splošnoizobraževalni predmet oziroma strokovni modul, velja navedba v splošnem delu izobraževalnega programa. Prav tako so nične tiste opredelitve, zapisane v katalogih znanja in izpitnih katalogih, ki niso skladne z ustreznim pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja.
V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov in strokovnih modulov letnika in so opravili druge obveznosti po izobraževalnem programu (kot npr. interesne dejavnosti, praktično usposabljanje z delom pri delodajcu itd).
Napredovanje iz 2. v 3. letnik v izobraževalnem programu srednjega poklicnega izobraževanja je za dijake z individualno učno pogodbo je pogojeno z opravljanjem vmesnega preizkusa.
Pridobitev nižje in srednje poklicne ter srednje strokovne izobrazbe
Pred opravljanjem zaključnega izpita oziroma poklicne mature je treba opraviti vse obveznosti, kot so določene z izobraževalnim programom, ter uspešno opraviti zaključni letnik.
Nižja in srednja poklicna izobrazba se pridobi z opravljenim zaključnim izpitom; izpitne enote zaključnega izpita so določene s izobraževalnim programom.
Opravljanje zaključnega izpita je urejeno z ustreznim pravilnikom o zaključnem izpitiu.
Srednja strokovna izobrazba se pridobi z opravljeno poklicno maturo; tudi izpitne enote poklicne mature (predmeti) so določene s izobraževalnim programom oziroma Maturitetnim izpitnim katalogom (glej www.ric.si).
Opravljanje poklicne mature pa je je urejeno z Zakonom o maturi in ustreznim pravilnikom o poklicni maturi.
Cilji in vsebina (zgradba) zaključnega izpita
Pri zaključnem izpitu se preverja celovita praktična poklicna usposobljenost; dijak jo dokaže tako, da naredi izdelek ali opravi storitev. Hkrati mora z zagovorom pokazati, da zna uporabiti strokovno-teoretično znanje.
Pri zaključnem izpiti v srednjem poklicnem izobraževanju se preverja še jezikovno znanje, ki si ga je dijak pridobil pri pouku slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika).
Zaključni izpit v nižjem poklicnem izobraževanju ima eno izpitno enoto: izdelek oziroma storitev in zagovor.
Zaključni izpit v srednjem poklicnem izobraževanju je sestavljen iz dveh izpitnih enot:
Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter načine oziroma oblike ocenjevanja so določene v izpitnih katalogih.
Poklicna matura
Po zakonu je poklicna matura oblika zaključnega izpita in državni izpit. Opravljajo jo kandidati, ki se izobražujejo po izobraževalnih programih srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja ter izobraževalnih programih poklicnega tečaja. Po končanem izobraževanju in z opravljeno poklicno maturo dijak pridobi srednjo strokovno izobrazbo.
Zakon o maturi tudi določa štiri predmete (izpitne enote) poklicne mature: opravlja se iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela.
Predmeti skupnega dela poklicne mature so: slovenščina in temeljni strokovno-teoretični predmet. Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območju, kjer živi madžarska narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino. Predmeti skupnega dela poklicne mature so obvezni za vse kandidate.
Predmeti izbirnega dela poklicne mature so matematika ali tuji jezik ali drugi jezik (to je italijanščina in slovenščina na narodno mešanem območju slovenske Istre) ter praktični del izpita: (izdelek, storitev, izpitni nastop z zagovorom itd.; skrajšano: četrti predmet poklicne mature).
Znanje, ki se preverja pri poklicni maturi ter načine oziroma oblike ocenjevanja so določeni s predmetnimi izpitnimi katalogi.
B - POSEBNI DEL
Posebni del izobraževalnega programa (vsebinski del izobraževalnega programa) določi Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje.
Predmetnik
V izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe so določeni z ustreznim obsegom (ure, tedni) s predmetnikom:
Praktično izobraževanje v izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe obsega praktični pouk v šoli (v šolskih delavnicah oziroma specializiranih učilnicah ali na šolskih posestvih oziroma deloviščih) in praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih.
Odprti kurikulum
Odprti kurikulum je namenjen uresničevanju ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šola v sodelovanju s socialnimi partnerji z letnim delovnim načrtom in v skladu z izobraževalnim programom definira cilje in vsebino tega dela kurikula, v katerem dijaki lahko pridobijo dodatne nacionalne poklicne kvalifikacije, razvijajo praktične veščine, poglablajo in širijo znanje strokovne teorije in razvijajo ključne kompetence.
Kreditno ovrednotenje
Izobraževalni program je ovrednoten s kreditnimi točkami. Iz predmetnika je razvidno, koliko kreditnih točk omogoča pridobiti posamezni splošnoizobraževalni predmet, strokovni modul, praktični pouk, praktično usposabljanje pri delodajalcu, interesne dejavnosti, odprti kurikul in zaključek izobraževanja (izdelek oziroma storitev z zagovorom na zaključnem izpitu in poklicni maturi).
Interesne dejavnosti so sestavni del izobraževalnih programov nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja ter poklicno-tehniškega izobraževanja. Čeprav je namen interesnih dejavnosti razbremeniti dijake od šolskega pouka, pomenijo med drugim tudi enega od načinov za razširjanje in poglabljanje splošnega in posebnega znanja, na eni strani povezanega s cilji izobraževalnih programov, ki jih izvaja posamezna šola, ter na drugi strani s spoznanji o socialnem okolju, v katerem šola deluje. Hkrati je z interesnimi dejavnostmi dijakom omogočeno, da odkrivajo tudi področja, ki niso opredeljena z izobraževalnim programom, po katerem se izobražujejo, ter da spoznavajo svoje talente, jih razvijajo in ohranjajo svojo posebnost oziroma različnost. Z možnostjo proste izbire med posameznimi dejavnostmi naj bi se spreminjala tudi odnos dijaka do dela ter njegova odgovornost za lastne odločitve.
Interesne dejavnosti se izvajajo kot vsebinski sklopi v čim bolj strnjeni obliki in ne kot razporejene ure v okviru urnika. Dijaki na podlagi programske ponudbe šole, ki je sestavni del letnega delovnega načrta šole, svobodno izbirajo med posameznimi ponujenimi dejavnostmi. Čeprav šole same z letnim delovnim načrtom opredelijo konkretne interesne dejavnosti, morajo pri tem obvezno načrtovati vsaj v predpisanem minimalnem obsegu tiste vsebine, ki so določene v okviru tako imenovanega “obveznega enotnega dela” v posameznih vrstah izobraževalni programov.
Priporočene vsebine interesnih dejavnosti, ki so enake vsebinam iz katalogov znanja za posamezne predmete, se kot interesne dejavnosti ne izvajajo. Ta del interesnih dejavnosti šola nadomesti z drugimi vsebinami ali pa poveča število ur za tiste dejavnosti, ki si jih dijak lahko izbira sam. Pri izvedbi posameznih dejavnosti naj šole uporabljajo tudi programske konkretizacije dejavnosti, ki so pripravljene za dijake, vpisane v gimnazijski izobraževalni program.
Število ur interesnih dejavnosti je določeno s predmetnikom.
Znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznega predmeta (učitelji splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov) in drugi strokovni delavci (praviloma laboranti) je določeno z izobraževalnim programom, in sicer v posebnem delu. Tu je praviloma zapisana stopnja in področje pridobljene izobrazbe, izjemoma še zahtevane delovne izkušnje.
Na tej podlagi minister pristojen za šolstvo s pravilnikom določi za vsak predmet in strokovni modul še ustrezne konkretne izobrazbene pogoje (zahtevano smer in stopnjo izobrazbe), ki jih morajo izpolnjevati učitelji oziroma drugi strokovni delavci, ki izvajajo ali sodelujejo pri pouku.
Katalogi znanja so pripravljeni za vsak predmet in strokovni modul po predmetniku in so oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti, ki so navedene v posameznem katalogu znanja.
Katalogi znanja za splošnoizobraževalne predmete opredeljujejo cilje, minimalne standarde znanja (znanje za pozitivno oceno), priporočene izvedbene standarde glede prostorov in opreme (le-te določi minister s posebnim pravilnikom), didaktična priporočila in ocenjevanje znanja (obvezni in priporočeni načini).
Iz katalogov znanja za strokovne module je razvidna didaktična aplikacija in prehod od poklicnih zahtev, prek ciljev izobraževanja, vsebine oziroma standardov znanja do posebnosti izvedbe. Katalogi povezujejo strokovno-teoretične in praktične vsebine.
Izpitni katalogi (v izobraževalnih programih za pridobitev nižje ali srednje poklicne izobrazbe) oziroma predmetni izpitni katalogi (v izobraževalnih programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe) določajo standarde znanja pri predmetih, ki se preverjajo in ocenjujejo pri zaključnem izpitu oziroma poklicni maturi.
Izpitni katalogi oziroma predmetni izpitni katalogi določajo zlasti: cilje, kompetence (zmožnosti), znanja, merila, oblike in načine ter kriterije ocenjevanja, literaturo kot podlago za pripravo na izpit, čas izvedbe (če ni enotno določeno s pravilnikom) ter primere izpitnih vprašanj in nalog.
Merila za izbiro kandidatov je določil minister za šolstvo in šport s sklepom št. 6035-204/2006 z dne 28. julija 2006.
Z učnim uspehom kandidat lahko dobi največ 190 točk.
Poklicne kompetence
Poklicne kompetence so izkazane posameznikove zmožnosti, da uporablja svoje sposobnosti in znanje pri dejavnem obvladovanju običajnih in spremenljivih poklicnih razmer. Poklicne kompetence delimo na tiste, ki so specifične za posamezen poklic in na ključne kompetence, ki so poklicno transferzalne in jih je mogoče razvijati s ključnimi kvalifikacijami.
Ključne kvalifikacije
Ključne kvalifikacije so znanje, spretnosti in sposobnosti, ki so uporabni v različnih delovnih razmerah, poklicih in poklicnih področjih ter v različnih življenskih položajih. To so naprimer komunikacija v maternem in tujem jeziku, uporaba računstva oziroma matematike, delo z informacijami in informacijsko tehnologijo, podjetništvo, vodenje, varovanje zdravja in okolja itd.
Strokovni moduli
Izobraževalna programska enota za dosego poklicnih in ključnih kompetenc je strokovni modul, ki obsega kompetenčno naravnane sklope ciljev, ki izhajajo iz kompleksnih delovnih nalog, so didaktično utemeljeni in vodijo do poklicnih kompetenc. V okviru strokovnega modula se povezuje praktično izobraževanje, strokovna teorija in ključne kompetence.
Strokovni modul je praviloma razčlenjen na strokovno vsebinske sklope.
Podlaga za oblikovanje strokovnega modula je lahko tudi poklicni standard.
Strokovni modul je za dijake in dijakinje (nadaljevanju: dijaki) obvezni ali izbirni. Dijaki imajo celo zakonsko možnost, da si izberejo strokovni modul, ki ga izvajajo druge šole. Pri izbiri strokovnega modula šola svetuje dijaku v skladu z izobraževalnim izobraževalni programom.
V nekaterih primerih se zahteva, da mora dijak pred vključitvijo v določen strokovni modul predhodno opraviti drugi strokovni modul.
Nacionalna poklicna kvalifikacija
Izobraževalni program lahko omogoča tudi pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij po postopku, ki je določen s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.
Iz splošnega dela izobraževalnega programa (7. točka) je razvidno, katere nacionalne poklicne kvalifikacije si je mogoče pridobiti ali pa je posebej navedeno, da jih ni mogoče pridobiti. Pogoj za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije je opravljen en ali več strokovnih modulov ali le določeni vsebinski sklopi znotraj strokovnega modula.
Tudi nacionalna poklicna kvalifikacija je kreditno ovrednotena, kar je tudi navedno v izobraževalnem programu.
Nacionalni standardi in ključne kompetence
V izobraževalnem programu so vgrajeni nacionalni standardi slovenščine, matematike, tujega jezika, umetnosti, družboslovja, naravoslovja oziroma družboslovnih in naravoslovnih predmetov in športne vzgoje. Povezovanje vsebin omenjenih predmetov s cilji strokovnih modulov je prepuščeno šoli s skupnim timskim načrtovanjem pouka vseh učiteljev, ki poučujejo v izobraževalnem programu. Ob tem so v posamezne strokovne module vgrajeni ustrezni cilji družboslovnih in naravoslovnih predmetov, ki podpirajo razvoj kompetenc pri dijakih.
Cilji ključnih kompetenc (kompetenca učiti se učiti, socialne spretnosti), razvoj sporazumevalnih zmožnosti (ustne komunikacije in bralne pismenosti), informacijsko-komunikacijska pismenost, podjetništvo, graditev kariere ter varstvo in zdravje pri delu so vgrajeni v strokovne module ali se kot način in metoda dela uresničujejo skozi celoten izobraževalni program.
Kreditne točke
Kreditna točka je merska enota za vrednotenje vseh oblik dela, ki ga mora opraviti povprečen dijak za doseganje ciljev izobraževalnega programa izvedbenega kurikuluma.
Ovrednotijo se vse oblike izobraževalnega dela: pouk, individualno delo (sprotno učenje, samostojno delo z literaturo, seminarska naloga, projektni delo in podobno), organizirana priprava na izpite in delo, potrebno za izdelek, storitev ali nastop, ki je sestavni del zaključka izobraževanja.
Z eno kreditno točko se ovrednoti 25 ur izobraževalnega dela dijaka oziroma dijakinje v navedenih oblikah.
Iz predmetnika je razvidno, koliko kreditnih točk omogoča pridobiti posamezni splošnoizobraževalni predmet, strokovni modul, praktični pouk, praktično usposabljanje pri delodajalcu, interesne dejavnosti, odprti kurikul in zaključek izobraževanja (izdelek oziroma storitev z zagovorom na zaključnem izpiti in poklicni maturi).
Učna pogodba
Praktično izobraževanje se v izobraževalnem programu izvaja kot praktični pouk in praktično usposabljanje z delom. V šoli se izvaja praktični pouk, pri delodajalcih pa praktično usposabljanje z delom..
Praktično usposabljanje z delom se izvaja na podlagi sklenjene individualne učne pogodbe med delodajalcem in dijakom ali kolektivne učne pogodbe, sklenjene med delodajalcem in šolo.
Z učno pogodbo se določijo zlasti: obseg in razporeditev praktičnega usposabljanja (skladno s izobraževalnim programom), pravice in dolžnosti dijaka, šole in delodajalca, višina nagrade, ki jo prejme dijak le za čas praktičnega usposabljanja itd.
* Opredelitev novih ključnih pojmov je povzeto po izhodiščih za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega izobraževanja ter izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja (2001) in drugih gradiv, ki jih je pripravil Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje