POKLICNI TEČAJ

Izobraževalni program: PREDŠOLSKA VZGOJA

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 23.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 4. 12. 1998

1. IME PREDMETA

OTROŠKA IN MLADINSKA KNJIŽEVNOST

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

21

7

28

skupaj

21

7

28

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev;

3. USMERJEVALNI CILJI

Dijaki:

  • se seznanijo s pojmom MLADINSKA IN OTROŠKA KNJIŽEVNOST;

  • spoznajo pomen mladinske in otroške književnosti za razvoj otroka;

  • spoznajo vrste in zvrsti mladinske književnosti:

  • ljudsko pravljico

  • moderno umetno pravljico

  • fantastično pripoved

  • zgodbe o živalih in o naravi – basni

  • poezijo za otroke

  • dramatiko za otroke

  • slikanico

  • priredbo klasičnih del za otroke;

  • spoznajo metodične postopke pri uporabi besedil;

  • osvojijo vrednotenje mladinskih besedil;

  • znajo poiskati bistvo umetniškega sporočila;

  • spoznajo razvoj otrokovega mišljenja in govora ter znajo poiskati besedilo, primerno razvojni stopnji otroka;

  • znajo vzpodbujati govorno ustvarjanje in govorni razvoj otrok;

  • poznajo različne govorne igre;

  • znajo vzpostavljati učinkovito komunikacijo v skupini otrok.


  • 4. OPERATIVNI CILJI

    Informativni cilji

    formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti

     

    Dijaki

       

    POMEN POJMA MLADINSKA IN OTROŠKA KNJIŽEVNOST

  • se seznanijo z razvojem in izvorom književnosti za otroke

  • spoznajo poglede na teoretično opredelitev mladinske književnosti

  • imajo zgoščen literarnozgodovinski pregled slovenske mladinske književnosti

  • Razvija se zavest o zgodovinskem pogledu na pomen književnosti za otroke.

     

    POMEN KNJIŽEVNOSTI ZA RAZVOJ OTROKA

  • dijaki poznajo razvoj mišljenja in govora predšolskega otroka

  • zavedajo se vpliva literarnih besedil na govorni, mišljenjski in etični razvoj otroka

  • ovrednotijo pomen zgodnjega seznanjana s knjigo

  • Pri dijakih se razvija vrednotenje mladinske književnosti in odnos do nje ter spoznanje o njeni posebni vlogi pri razvoju in vzgoji otroka.

     

    VRSTE IN ZVRSTI MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI – PROZA

     

     

     

  • ljudska pravljica

  • moderna umetna pravljica

  • fantastična pripoved

  • zgodbe o živalih in naravi

  • basni

  • pripovedke

  • poznajo različne vrste proznih besedil za otroke

  • ločijo jih med seboj, poznajo njihovo razvojno pot

  • zavedajo se vzgojnega namena ter možnosti, ki jih nudijo za razvoj otrokovega govora

  • Oblikuje se občutek za različnost besedil ter za različne možnosti uporabe pri razvojnem in vzgojnem procesu.

     

    VRSTE IN ZVRSTI MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI –POEZIJA

     

     

     

  • otroške pesmi

  • narobe svet

  • uganke

  • pregovori

  • zagovori

  • lažnivke

  • izštevanke itd.

  • poznajo pisanost poetološkega ustvarjanja

  • spoznajo nekatere klasične tekste slovenske otroške književnosti

  • zavedo se pomena onomatopoije v poeziji za otroke

  • znajo vzpodbuditi otroke k samostojnemu ustvarjanju

  • pesniških tekstov

  • Dijaki dobijo smisel za ritem in rimo ter so sposobni tudi sami ustvarjati enostavnejše pesniške tekste, saj se zavedajo, kakšen pomen ima takšno ustvarjanje za vzpodbujanje otroške govorne ustvarjalnosti.

     

    VRSTE IN ZVRSTI MLAD.KNJIŽEVNOSTI –DRAMATIKA

     

     

     

  • dramski teksti za otroke

  • dramatizacija

  • seznanijo se z dramsko ustvarjalnostjo za otroke

  • znajo sami dramatizirati prozna besedila

  • poznajo pomen otroškega dramskega ustvarjanja

  • za razvoj govornih sposobnosti

  • Dijaki se usposobijo za samostojno dramsko ustvarjanje.

    Tudi pri otrocih znajo vzbuditi željo po igranju različnih vlog.

     

    VRSTE IN ZVRSTI MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

     

     

     

  • slikanica – prva otrokova knjiga

  • dijaki spoznajo tipe slikanic glede na ustvarjalni postopek, glede na zahtevnostno stopnjo in glede na razporeditev besedila in ilustracij

  • poznajo vrednost slikanice in njen pomen za govorni razvoj ter za književno vzgojo otroka

  • Čedalje bolj se zavedajo pomena literarnega dela in knjige za razvoj otroka.

     

    MLADINSKA KNJIŽEVNOST KOT SREDSTVO ZA RAZVIJANJE GOVORA

  • dijaki poznajo metode govorne vzgoje in znajo uporabiti različna literarna dela za razvijanje otrokovega govora

  • otrokom znajo približati in priljubiti knjigo

  • vzgajajo vrednotenje literature

  • Sposobni so vzpostaviti učinkovito govorno komunikacijo v skupini otrok.

    S svojim pozitivnim odnosom do literature oblikujejo takšen odnos tudi pri otrocih.

     

    VREDNOTENJE OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

  • samostojno znajo ovrednotiti besedilo, namenjeno otrokom

  • spoznajo kič med otroškimi knjigami

  • znajo poiskati besedilo, primerno otrokovi razvojni stopnji

  • Dijaki razvijejo vrednostni sistem, s pomočjo katerega so sposobni otroku ponuditi primerno in umetniško vredno knjigo.

     

    VZGOJITELJEVA PRIPRAVA NA OBRAVNAVO BESEDILA

  • dijaki znajo poiskati bistvo umetniškega sporočila in doživeti njegovo celovitost, saj ga bodo le tako mogli primerno posredovati otrokom

  • analizirajo in razložijo sestavine literarnega dela

  • izberejo najprimernejši način posredovanja, da bo tudi otrokom besedilo čimpolnejše spregovorilo

  • Vsako besedilo otroške literature so sposobni posredovati učinkovito in v vsej polnosti sporočila, tako da ga otroci res doživijo in sprejmejo.

     

    KNJIGA V VRTCU

  • z oblikovanjem knjižnega kotička in s primerno izbiro vzgojitelj vzpostavlja pristen stik otroka s knjigo

  • za to je strokovno usposobljen, saj pozna vso pestrost

  • otroške literature, kot tudi pestrost načinov posredovanja

  • Dijaki se zavedajo pomena primerne, umetniško vredne knjige za otrokov optimalni razvoj. Sami cenijo literaturo in svoj odnos prenašajo tudi na zaupane jim otroke.

     

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno,

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Pregled književnosti za otroke se povezuje z likovno umetnostjo, delno tudi z zgodovino, predvsem z zgodovino pedagogike. Govorna vzgoja se povezuje s pedagogiko in psihologijo.

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja