Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

84

28

112

skupaj

84

28

112

UVODNA POGLAVJA

Temeljni dejavniki duševnega delovanja

Biti sposoben kritičnega presojanja vplivov dednosti, okolja in samodejavnosti.

Uvodna poglavja predelati z metodami vodenega razgovora, igre vlog in dela s tekstom.

Duševni procesi in stanja

Biti sposoben uporabljati osnovne pojme in dejstva obče psihologije.

Osebnost

Zavedati se razlik med zdravorazumskim in znanstvenim pojmom osebnosti.

RAZVOJNA PSIHOLOGIJA

Predmet, metode in področja razvojne psihologije

Razviti pripadnost pedagoškemu delu, ki temelji na znanstvenih osnovah razvojne psihologije.

Metode opazovanja

Osvojiti sposobnost objektivnega opazovanja otrokovega vedenja.

Vaja

Razmejitev razvojnih obdobij ali periodizacija

Zavedati se, da je razvojno obdobje čas, za katerega je značilna neka karakteristika v osebnosti in vedenju.

Zakonitosti duševnega razvoja

Razumeti praktično vrednost znanstvenih spoznanj o duševnem razvoju.

Predporodno obdobje

Biti informiran o poteku razvoja v prenatalni dobi.

Razumeti vpliv različnih dejavnikov ki spremljajo nosečnost.

Rojstvo otroka in novorojenček

Biti informiran o poteku poroda in spremljajočih težavah.

Zavedati se, da se že novorojenčki razlikujejo po temperamentu in odzivanju in s tem sooblikujejo stil vzgojnega ravnanja.

PRVI DVE LETI ŽIVLJENJA ALI OBDOBJE ZAZNAVNO - GIBALNE RAVNI DUŠEVNEGA RAZVOJA

KOGNITIVNI RAZVOJ

Razvoj čutenja in zaznavanja

Biti informiran o stopnjah zgodnjega intelektualnega razvoja.

Storiti vse za odgovorno in strokovno spremljanje in vzpodbujanje otrokovega duševnega razvoja.

Razvoj pozornosti

Oblikovati odnos do strokovnih doktrin in standardov v otrokovem duševnem razvoju sploh.

Biti informiran o osnovnih značilnostih in standardih razvoja pozornosti.

Razvoj govora

Razviti odgovoren odnos do komunikacije z otrokom.

Zgodnji intelektualni razvoj

Razviti kritičen odnos do različnih pogledov na stopnje v zgodnjem intelektualnem razvoju.

Zavedati se pomena dejavnikov zorenja in učenja v intelektualnem razvoju.

SOCIALNO ČUSTVENI IN OSEBNOSTNI RAZVOJ

Osnovni pojmi

Biti informiran o strokovnih spoznanjih zgodnjega socialno čustvenega razvoja.

Sprejeti poklicno odgovornost za dobro počutje otroka v vrtcu.

Razvoj samopodobe

Biti motiviran za spremljanje in uporabo strokovne literature.

Razviti spretnost podpiranja “ega” pri otroku.

Trma

Razviti sposobnost strokovnega odzivanja na otrokovo trmo.

Čustveni in socialni razvoj

Zavedati se pomena zadovoljenosti osnovnih čustvenih in socialnih potreb otroka.

Biti informiran o značilnostih in oblikah socialnega vedenja.

Vaja

PREDŠOLSKI OTROK OD DRUGEGA DO SEDMEGA LETA STAROSTI ALI OBDOBJE NAZORNO- SIMBOLIČNE RAVNI DUŠEVNEGA RAZVOJA

TELESNI IN MOTORIČNI RAZVOJ

Biti informiran o strokovnih kriterijih telesnega in motoričnega razvoja.

Razviti sposobnost strokovnega spremljanja telesnega in motoričnega razvoja otroka.

KOGNITIVNI RAZVOJ

Razvoj čutenja in zaznavanja

Biti informiran o bistvenih zakonitostih razvoja zaznavanja.

Pridobiti sposobnost strokovnega presojanja programa dela s predšolskim otrokom.

Razvoj pozornosti

Biti informiran o zmožnostih otrokove pozornosti.

Vaja - opazovanje

Razvoj mišljenja in govora

Biti motiviran za strokovno spremljanje otrokovega intelektualnega razvoja.

Senzibilizirati za opazovanje otrokovega intelektualnega vedenja.

Predstavljanje in domišljija

Zavedati se značilnosti otroške govorice, pojmov in sklepov

Oblikovati strokoven in kritičen odnos do merjenja inteligentnosti

Vaja - opazovanje

SOCIALNO EMOCIONALNI IN OSEBNOSTNI RAZVOJ

Oblike socialnega vedenja

Biti informiran o posebnostih otrokovega dojemanja okolja.

Oblikovati strokoven odnos do laži.

Moralni razvoj

Zavedati se, da je otrok že sposoben planiranja dejavnosti, za izvedbo pa potrebuje pomoč.

Storiti vse za podporo pozitivni samopodobi otroka.

Biti sposoben strokovnega spremljanja in vodenja socialnih odnosov med otroki

Sprejeti odgovornost za strokovno ravnanje z agresivnim otrokom.

Biti informiran o fazah moralnega razvoja.

Oblikovati strokoven odnos do otrokovega moralnega presojanja.

Vaja - opazovanje

IGRA IN RISBA PREDŠOLSKEGA OTROKA

Zavedati se vloge igre in risbe kot sredstva spoznavanja in vplivanja in otroka.

Senzibilizirati za opazovanje otrokove dejavnosti.

Seminarsko delo

ZGODNJA NEVROTSKA SIMPTOMATIKA

Usposobiti se za zgodnje odkrivanje nevrotske simptomatike.

ZRELOST ZA VSTOP V ŠOLO

Biti sposoben strokovnega pogleda in sodelovanja v pripravi otroka na šolo.

MLAJŠI ŠOLAR ALI OBDOBJE KONKRETNO LOGIČNIH MISELNIH ZMOŽNOSTI

Biti informiran o osnovnih dejstvih telesnega in duševnega razvoja mlajšega šolarja.

MLADOSTNIŠTVO ALI ADOLESCENCA

Biti informiran o osnovnih dejstvih telesnega in duševnega razvoja v adolescenci.

Krepiti zavest o možnostih samooblikovanja osebnosti.

Zavedati se pomena družbe vrstnikov ni ožjega družbenega okolja.

RAZVOJNA OBDOBJA PO ADOLESCENCI

Biti informiran o osnovnih stopnjah osebnostnega razvoja od rojstva do smrti.