MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV V GRADBENIŠTVU

1. UVOD

2. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI, VKLJUČENI V MODEL

3. CILJI SKUPNEGA IZVAJANJA

4. PREDMETNIK

UVOD

Predlog modela skupnega izvajanja izobraževalnih programov za pridobitev srednje poklicne izobrazbe v gradbeništvu je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na 72. seji dne 13. 2. 2004.

Izobraževalni programi v modelu postopoma nadomeščajo ustrezne dosedanje izobraževalne programe srednjega poklicnega izobraževanja.

V nadaljevanju navajamo skupne informacije za vse izobraževalne programu v modelu.

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI, VKLJUČENI V MODEL

Model omogoča skupno izvajanje naslednjih izobraževalnih programov:

• črkoslikar,
• dimnikar,
• izvajalec suhomontažne gradnje,
• kamnosek,
• pečar-keramik,
• slikopleskar,
• strojnik gradbene mehanizacije,
• tesar,
• zidar

Šola, lahko skladno z razpisom za vpis, izvaja vse ali samo nekatere izmed naštetih izobraževalnih programov v okviru modela.

CILJI SKUPNEGA IZVAJANJA

Model omogoča zlasti:

• ohraniti izobraževanje za poklice z majhnim vpisom in za poklice, ki se zaradi majhnega vpisa ne bi izvajali,
• zagotoviti enak standard ne glede na vrsto učne pogodbe,
• poenotiti obseg in vsebine splošnoizobraževalnega dela programov,
• skupno izvajanje temeljnih strokovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka,
• zmanjšanje predmetne delitve med teoretičnim in praktičnim izobraževanjem,
• izvajanje praktičnega izobraževanja v delovnem procesu,
• pridobiti ožjih poklicnih znanj v okviru izbirnih strokovnih vsebin in praktičnega izobraževanja,
• uporabo skupinskih in individualnih oblik in metod izobraževanja.

PREDMETNIK

Predmetnik za skupno izvajanje izobraževalnih programov : črkoslikar, dimnikar, izvajalec suhomontažne gradnje, kamnosek, pečar-keramik, slikopleskar, strojnik gradbene mehanizacije, tesar, zidar

Splošno izobraževalni del predmetnika (A)

Splošnoizobraževalni del predmetnika je skupen (enak) za vse izobraževalne programe.

Vsebine fizike in kemije iz predmeta naravoslovje so vključene v strokovno teoretičnih predmetih gradbeništvo in tehnologija. Vsebine biologije se poučujejo pri naravoslovju.

Skupni strokovno-teoretični del predmetnika (B)

V kataloge znanj za strokovno-teoretične predmete in praktično izobraževanje so vključene vsebine iz standardov znanj za ključne kvalifikacije (zdravje in varnost pri delu, okoljska vzgoja, ekonomika in sistemi kakovosti).

Gradbeništvo

Preglednica skupnega izvajanja predmeta gradbeništvo:

Predmet gradbeništvo

v 1., 2. in 3. letniku je skupen za vse programe,

Risanje

Preglednica skupnega izvajanja predmeta risanje:

Predmet risanje

v 1. letniku je skupen za vse programe,
v 2. letniku je skupen za programe izvajalec suhomontažne gradnje, zidar, tesar, nadalje skupen za programa pečar keramik in kamnosek, nadalje skupen za programa črkoslikar in slikopleskar, ločen pa za program strojnik gradbene mehanizacije.

Tehnologija

Preglednica skupnega izvajanja predmeta tehnologija:

Predmet tehnologija

v 1. letniku je skupen za vse programe. v 2. letniku je skupen za programe izvajalec suhomontažnbe gradnje, tesa in zidar , nadalje je skupen za programa slikopleskar in črkoslikar , ločeno pa se izvaja za ostale programe,

Vsebine specifične poklicne tehnologije za drugi in tretji letnik se izvajajo v okviru izbirnega strokovnega dela (B1) in praktičnega izobraževanja (C in Č ).

Praktični pouk (C)

Preglednica skupnega izvajanja praktičnega pouka:

Praktični pouk

v 1. letniku je skupen za programe izvajalec suhomontažne gradnje, tesar, zidar in pečar-keramik, nadalje skupen za slikopleskarja in črkoslikarja, za vse ostale programe se izvaja ločeno . v 2. in 3. letniku se predmet izvaja ločeno po programih

Praktično izobraževanje v delovnem procesu s sklenjeno individualno učno pogodbo lahko v 1. in 2. letniku traja do 7 tednov strnjeno in v 3. letniku do 19 tednov strnjeno, kar pomeni skupno do 33 tednov strnjene oblike praktičnega izobraževanja v delovnem procesu (če je tako določeno z učno pogodbo).

Praktični pouk v 2. in 3. letniku (2 dni na teden v času izobraževanja v šoli) se lahko izvaja kot praktično izobraževanje v delovnem procesu, če je tako določeno z individualno pogodbo, kar pomeni dodatnih dvajset tednov praktičnega izobraževanja v delovnem procesu (skupaj torej do 53 tednov praktičnega izobraževanja).

Pri izvajanju posameznega izobraževalnega programa, vključenega v model, je treba upoštevati še ustrezna pojasnila, navedena pri vsakem predmetniku.