SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA NA PODROČJU STROJNIŠTVA

Izobraževalni programi: FINOMEHANIK, INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ, KLEPAR-KROVEC, KONSTRUKCIJSKI MEHANIK, OBLIKOVALEC KOVIN, ORODJAR, STROJNI MEHANIK, URAR IN ZLATAR*

* velja samo za 1. letnik

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 64.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 21.3. 2003.

1. Ime predmeta

OSNOVE STROJNIŠVA

S predmetnimi področji:

2. Število ur

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Skupaj (ur)

Teorija (ur)

Vaje (ur)

1.

165

66

99

2.

99

33

66

3.

32

22

10

Skupaj

296

121

175

3. Usmerjevalni cilji

Predmet je podpora ostalim strokovnim predmetom in je temelj za branje in razumevanje tehniške dokumentacije ter sposobnosti tehniškega komuniciranja. Daje osnovno znanje za uporabo informacijskih sistemov in računalnika. Pomaga izgrajevati tehniško kulturo, identifikacijo s poklicem, pozitiven odnos do novih tehnologij in navaja učence na natančnost in zanesljivost pri reševanju problemov. Dijaki:

4. Operativni cilji

1. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Osnovni pojmi:

risalno orodje, standardi, vrste črt,

tehniška pisava, merila, formati.

Dijaki znajo izbrati in uporabiti risalno orodje.

Razumejo pomen in namen standardizacije. Znajo izbrati pravilen tip črt in za risbo standardni format. Znajo tehniško pisavo.

Dijaki razvijajo občutek za red, urejenost in natančnost.

Rišejo različne tipe črt in pišejo tehniško pisavo.

Geometrijske konstrukcije:

krožni prehodi, mnogokotniki.

Dijaki znajo s svinčnikom narisati za poklic značilne geometrijske konstrukcije.

Razvijajo občutek za obliko in z vajami razvijajo psihomotorne spretnosti.

Rišejo geometrijske konstrukcije.

Kotiranje:

elementi kotiranja, pravila, razvrstitev kotov.

Znajo uporabiti pravila kotiranja pri označevanju mer strojnih delov in znajo prebrati iz risbe posamezne mere.

Razvijajo občutek za natančnost.

Vadijo kotiranje teles in oblik ter berejo mere iz risb.

Projekcije in vsebine opisne geometrije:

aksiometrična in pravokotna projekcija, razvrstitev in izbira pogledov, preseki teles, razvijanje enostavnih plaščev teles.

Znajo narisati predmete v aksiometrični in pravokotni projekciji na več projekcijskih ravnin; znajo razvrstiti poglede.

Razlikujejo posebnosti posameznih načinov prikazovanja teles.

Razlikujejo preseke in predore enostavnih geometrijskih teles. Znajo narisati in razviti plašče enostavnih teles.

Razvijajo logično mišljenje, natančnost in doslednost pri upoštevanju pravil.

Rišejo projekcije geometrijskih teles, rišejo v aksiometrični projekciji na osnovi pravokotne projekcije in obratno.

Pravila risanja in prikazovanja teles:

prerezi - polni, polovični, delni, zvrnjeni in šrafure.

Razumejo pomen posameznih prerezov in jih znajo uporabiti na primerih.

Znajo pravila šrafiranja prerezov.

Razvijajo sposobnost za doslednost.

Rišejo predmete v različnih prerezih.

Označevanje stanja površin:

hrapavost površin, znaki za označevanje kakovosti površin, označevanje površinske zaščite.

Iz delavniške risbe znajo razbrati zahtevano kakovost površine in znajo določiti potreben postopek za dosego kakovosti površine.

Poznajo princip označevanja površinske zaščite.

Razvijajo občutek za različno kvaliteto obdelane površine.

Vadijo označevanje stanja kakovosti površin in površinske zaščite.

Tolerance:

pojem tolerance, neposreden in posreden zapis, označevanje toleranc oblike in lege.

Spoznajo pojme: toleranca, mejna mera, odstopek. Znajo pravila označevanja toleranc na tehniških risbah. Poznajo znake za tolerance lege in oblike.

Razumejo pomen tolerančnega sistema pri zagotavljanju kakovosti in zamenljivosti delov.

Vadijo za izbrano toleranco določiti odstopke, mejni meri, velikost tolerance, lego tolerančnega polja, označevanje in kotiranje toleriranih mer.

Vrste risb:

delavniška, sestavna, montažna, shematska risba.

Poznajo različne vrste tehniških risb.

Znajo narisati delavniško risbo preprostega strojnega dela, iz risbe znajo poiskati vse potrebne podatke za izdelavo ali montažo dela.

Razvijajo preglednost in povezanost osvojenega znanja.

Rišejo delavniško risbo.

Vadijo iskanje različnih podatkov iz sestavne risbe.

Osnove informatike:

informatika, informacijski sistem, informacijska tehnologija (kalkulator, računalnik; programska in strojna oprema; vhodna, centralna, pomnilna in izhodna enota).

naučijo se razlikovati med osnovnimi pojmi in znajo pojasniti razlike med njimi. Naučijo se osnovnih operacij s funkcijskimi tipkami. Poznajo dele računalnika in znajo izvesti osnovne nastavitve.

Spoznavajo uporabnost in pomen sodobne tehnologije na vseh področjih

Vadijo uporabo kalkulatorja in računalnika v računalniški učilnici.

Oblikovanje besedil:

urejevalniki besedil, delo z besedili.

Znajo napisati in oblikovati besedilo ter spoznajo primerne oblike dopisov in drugih pisnih dokumentov.

Dobijo občutek za primerno obliko dopisov in drugih pisnih dokumentov.

Vadijo oblikovanje besedila z računalnikom.

Preglednice in grafi:

preglednice, grafi, oblikovanje podatkov.

Znajo oblikovati preprosto računalniško preglednico, uporabiti enostavne funkcije in izdelati graf.

Spoznajo uporabnost računalniškega orodja pri prikazovanju podatkov.

Vadijo izdelavo preglednice in grafa.

Računalniško podprto risanje CAD

Spoznajo delo s programskim paketom za računalniško podprto risanje. Znajo narisati enostavne dele strojnih elementov in jih opremiti s potrebnimi podatki.

Spoznavajo uporabnost računalnika v stroki

Vadijo risanje s programskim paketom CAD.

Komunikacija na medmrežju:

internet, iskalniki, elektronska pošta, preventiva pred virusi.

Znajo uporabljati internet za iskanje informacij preko internetnega brskalnika. Znajo brati in pošiljati elektronsko pošto. Znajo instalirati antivirusni program in odstraniti virus.

Spoznajo uporabnost računalniškega medmrežja pri komunikaciji. Zavedajo se pomena preventive.

Vadijo iskanje informacij in komunikacijo na medmrežju ter odstranjevanje virusov.

Osnovni pojmi iz mehanike:

SI sistem merskih enot, osnovni zakoni mehanike, pojem sile.

Znajo določiti merske enote za posamezne veličine, jih pretvarjati in računati z njimi. Spoznajo osnovne zakone mehanike v svojem okolju in razlikujejo pojem sile od drugih fizikalnih veličin.

Razvijajo odnos do strokovnih standardov in terminologije.

Preračunavajo merske enote in iščejo primere osnovnih zakonov mehanike v svojem okolju.

Sile in momenti:

sile s skupnim prijemališčem in sile brez skupnega prijemališča. Moment sile v ravnini.

Znajo razstaviti in sestaviti sile ter razumejo pojem ravnotežja.

Razumejo vpliv momenta na obremenitev strojnih delov.

Spoznavajo relacije človek – znanost – tehnika – delo.

Grafično, analitično in s pomočjo računalniškega programa sestavljajo in razstavljajo sile.

Nosilci, podpore, reakcije

Razumejo osnovne pojme in zakonitosti ter nadgradijo že pridobljena znanja z reševanjem enostavnih primerov.

Spoznavajo uporabnost snovi za svoje praktično delo.

Rešujejo enostavne naloge po klasični poti in z računalniškim programom.

2. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Težišča in statična stabilnost teles

Razumejo osnovne pojme. Za enostavne primere znajo izračunati koordinate težišča in statično stabilnost ter ugotoviti nevarnost prevrnitve telesa.

Spoznavajo pomen stroke v vsakdanjem življenju.

Rešujejo enostavne naloge po klasični poti in z računalniškim programom.

Drsno in kotalno trenje

Razlikuje vrste trenja in vpliv trenja na obratovalne razmere.

   

Osnovni pojmi iz trdnosti:

napetosti, deformacije, dopustne napetosti, obremenitve.

Poznajo osnovne pojme in jih znajo povezati s primeri iz prakse. Poznajo vpliv spremembe temperature na deformacije in na napetosti.

Spoznavajo povezanost teorije s prakso.

Vaje:

natezni preizkus in analiza vaje.

Vrste obremenitev in napetosti:

nateg, tlak in površinski tlak, upogib, strig, torzija, uklon.

Znajo določiti vrste in velikost napetosti. Znajo oceniti in razbrati potrebne dimenzije preprostih strojnih delov in določiti primerno obliko.

Razvijajo tehnično razmišljanje in identifikacijo s poklicem.

Rešujejo enostavne primere dimenzioniranja, znajo uporabiti tabele in oceniti nosilnost.

Kinematika:

gibanja – hitrosti in pospeški pri premočrtnem in krožnem gibanju.

Znajo izračunati osnovne veličine gibanja in iz tega določiti vplive gibanja na konstrukcijo strojnih delov.

Spoznavajo uporabnost obravnavane snovi v vsakdanjem življenju.

Reševanje enostavnih nalog iz gibanja.

Kinetika:

vztrajnostne sile, delo, energija moč in izkoristek.

Razlikujejo osnovne oblike energije in jih ločijo od drugih veličin. Razumejo, zakaj želimo izboljšati izkoristek in tehnične ukrepe za dosego tega.

Spoznavajo uporabnost obravnavane snovi v vsakdanjem življenju.

Izračunavanje moči in izkoristka.

Osnovni pojmi o strojnih elementih:

stroj, pogonski stroj, delovni stroj, strojni del , postrojenje.

Spoznajo elemente in sklope ter splošno uporabljene termine v strojništvu.

Razvijajo strokovni jezik, potreben za komunikacijo z drugimi udeleženci.

 

Oblikovanje strojnih delov

Razumejo odvisnost oblike strojnih delov od namena uporabe, obremenitve, števila kosov, gradiva in cene.

Seznanijo se s pomenom estetskega oblikovanja in z nujnostjo upoštevanja varnostnih predpisov.

Pridobivajo spoznanja o povezanosti življenja in tehnike ter možnosti za delovno kariero.

 

Vijačne zveze:

navoji, vijaki, matice, varovala, risanje vijakov.

Znajo narisati značilne navojne zveze.

Spoznajo različne vrste vijakov in poznajo namen njihove uporabe. Poznajo namen in načine varovanje vijačne zveze pred odvijanjem. Poznajo sistem označevanja standardnih vijakov.

 

Vaje:

preprosti trdnostni preračun vijaka in izbiranje standardnih vijakov.

Zatiči, sorniki in osna varovala

Poznajo oblike zatičev in sornikov ter njihovo uporabo. Poznajo funkcijo osnih varoval in jih znajo izbrati.

Navajajo se na uporabo standardnih strojnih delov.

Vaje:

trdnostni izračun ter uporaba standardov za izbiro sornikov in zatičev.

Zveza prsta z gredjo

Poznajo različne načine povezave prsta z gredjo in njihove značilnosti.

 

Vaje:

izbiranje standardnih elementov iz tabel.

Nerazstavljive zveze:

zakovi, zvarni spoji, lotni in lepljeni spoji.

Poznajo elemente in značilnosti posameznih vrst spojev in načine priprav za njihovo izvedbo. Spoznajo posebnosti označevanja teh spojev na tehničnih risbah.

Pridobivajo spoznanja o povezanosti elementov v celoto.

Izdelajo delavniško risbo enostavnega zvarjenca.

Vzmeti

Poznajo uporabnost kovinskih in nekovinskih vzmeti, njihove značilnosti in osnovne konstrukcijske izvedbe..

Spoznavajo povezanost teorije s prakso.

Rišejo vzmeti na različne načine.

3. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Osi in gredi

Poznajo razliko med gredjo in osjo ter pomen pravilne montaže in točne izdelave gredi za pravilno delovanje stroja.

 

Izdelajo enostaven preračun osi ali gredi in izdelajo risbo. Vajo primerjajo z računalniško obdelavo podobnega primera.

Ležaji:

Vloga in pomen ležajev, kotalni ležaji, drsni ležaji, mazanje in tesnjenje.

Poznajo vlogo ležajev, seznanijo se z različnimi izvedbami drsnih in kotalnih ležajev. Poznajo pomen mazanja in razne izvedbe tesnil.

Ugotavljajo vrste ležajev v svojem okolju.

Spoznajo klasične in elektronske kataloge ležajev.

Gredne vezi in sklopke

Poznajo funkcionalno razliko med grednimi vezmi in sklopkami in spoznajo nekatere značilne izvedbe.

   

Gonila:

prestavno razmerje, izkoristek, vrtilni moment, jermenska, verižna, zobniška in torna gonila.

Seznanijo se z osnovnimi pojmi in se naučijo razlikovati posamezna gonila. Spoznajo prednosti in pomanjkljivosti posameznih gonil in možnost njihove uporabe. Seznanijo se s specifičnimi zahtevami vzdrževanja posameznih vrst gonil.

Razvijajo tehnično razmišljanje in uporabo pravilne strokovne terminologije.

Spoznajo klasične in elektronske kataloge gonil in elementov gonil.

Elementi za transport tekočin in plinov:

cevni vodi, izravnalni cevni elementi, cevne armature in tesnilni cevni elementi.

Seznanijo se z vrstami cevi, dimenzijami in načini spajanja. Osvojijo shematsko risanje cevnih vodov. Seznanijo se z različnimi izvedbami zapornih elementov.

   

5. Okvirni seznam literature in drugih virov

  • Jože Hrženjak: Tehnično risanje, TZS, Ljubljana 1996.
  • Jože Hrženjak: Tehnično risanje -vaje, TZS, Ljubljana 1996.
  • Stropnik J., Šterk P., Juhart K.: Statika, TZS, Ljubljana 2002.
  • Franc Cvetaš: Trdnost, TZS, Ljubljana 1995.
  • Knez in sodelavci: Osnove strojništva -delovni zvezek, Založba Zavoda RS za šolstvo, Ljubljana 1997.
  • Breda Mejak-Vrišer: Osnove strojnih elementov, TZS, Ljubljana 1997.
  • Borut Čretnik: Autocad, TZS, Ljubljana, !997.
  • Ivan Prebil:Tehnična dokumentacija, TZS, Ljubljana, !995
  • Bojan Kraut: Krautov strojniški priročnik, Littera picta, Ljubljana 2001.
  • 5. Obvezne oblike preverjanja in ocenjevanja

    Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja ter sprotno ocenjevanje vaj.

    6. Povezanost z drugimi predmeti

    Znanje

    Povezanost s predmetom

     

    Predmet

    Znanje

    Tehniško risanje

    Tehnologija,

    Praktični pouk

    Razumevanje tehnično tehnološke dokumentacije in uporaba najnovejših tehničnih standardov.

    Informatika

    Vsi splošni in strokovni predmeti

    Iskanje tehnično tehnoloških in drugih podatkov s pomočjo različnih elektronskih medijev in uporaba različnih računalniških programov.

    Mehanika

    Tehnologija, strojeslovje,

    Praktični pouk

    Poznavanje osnovnih fizikalno mehanskih principov omogoča boljše razumevanje obnašanja jeklenih konstrukcij in delovanja različnih strojev.

    Strojni elementi

    Tehnologija, strojeslovje,

    Praktični pouk

    Razumevanje zgradbe in delovanja posameznih podsklopov strojev v delavnici in na gradbišču. Vzdrževanje in preprosta popravila strojev.