Izobraževalni programi: INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ, KONSTRUKCIJSKI MEHANIK, OBLIKOVALEC KOVIN, ORODJAR, STROJNI MEHANIK; FINOMEHANIK* IN URAR*
* velja samo za 1. in 2. letnik
Sprejeto na 64.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 21.3. 2003.
STROJESLOVJE
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
Skupaj (ur) |
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
|
1. |
66 |
50 |
16 |
2. |
66 |
50 |
16 |
3. |
64 |
32 |
32 |
Skupaj |
196 |
132 |
64 |
Predmet je podpora ostalim strokovnim predmetom in je temelj za razumevanje delovanja obdelovalnih strojev ter naprav. Pomaga izgrajevati tehniško kulturo, identifikacijo s poklicem, pozitiven odnos do novih tehnologij in navaja dijake na natančnost in zanesljivost pri reševanju problemov.
Dijaki:
1. letnik
Vsebine in informativni cilji | Formativni cilji | Socializacijski cilji | Posebnosti v izvedbi |
Načini nastanka električne napetosti |
Dijaki znajo opisati pojav napetosti v galvanskem in toplotnem členu na piezoelektričnem kristalu, fotocelici ter pri magnetni indukciji. Poznajo uporabnost posameznih virov električne napetosti. Vedo za spreminjanje drugih vrst energije v električno energijo. |
Razvijajo analitično razmišljanje. |
Vaje: merjenje električne napetosti na različnih virih napetosti (V-meter, računalniški programi). |
Električna napetost, vrste električne napetosti
|
Vedo za pomen elektrike pri energetskih napravah in napeljavah, razlikujejo enosmerno in izmenično (AC, DC) ter enofazno in trifazno napetost, visoko in nizko napetost. Znajo meriti električno napetost, zna mersko enoto. |
Razvijajo občutek za red in urejenost delovnega okolja, ter natančnost pri delu. |
Vaje: ugotavljanje električne napetosti (preizkuševalci napetosti), merjenje napetosti (osciloskop, računalniški programi). |
OSNOVE ELEKTROTEHNIKE IN ELEKTRONIKE |
|||
Osnovni zakoni električnega tokokroga: |
|||
|
Poznajo osnovne elemente električnega tokokroga in zakonitosti med napetostjo, tokom in upornostjo. Znajo izmeriti osnovne veličine v tokokrogu in na posameznih elementih. Razumejo zakonitosti vzporedno in zaporedno vezanih uporov. Znajo določati in izračunati velikosti padcev napetosti, loči padce napetosti na porabnikih in instalacijah. |
Razvijajo sposobnost uporabe teoretičnega znanja pri reševanju konkretnih delovnih problemov. |
Vaje: merjenje električnega toka in napetosti, vezave električnih tokokrogov. merjenje upornosti (-Ωmeter), računanje upornosti, prevodnosti vezava uporov, padci napetosti, delitev napetosti, računanje padcev napetosti. |
splošno o električnih instalacijah: |
|||
|
Ločijo vrste instalacij po namenu objektov, napetosti, sisteme napajanja. Spoznajo pomen standardov in predpisov pri izvajanju el. Instalacij; |
Vaje: demonstracija vzorcev, prikaz uporabljanih elementov. |
|
Varnost pri delu z električno napetostjo:
|
Zavedajo se nevarnosti napetosti dotika in kratkega stika, znajo osnovna določila varnostnih predpisov. Ločijo varnostna stikala od varovalk. Ločujejo varovalke po izvedbah in nazivni jakosti. Poznajo pomen, funkcije in vrste električnih razdelilnih naprav v obratovalnici in na gradbišču. Poznajo pomen uporabe varnostne napetosti. |
Razvijajo občutek odgovornosti do sočloveka in materialnih dobrin. |
Vaje: zaščite pred napetostjo dotika, branje shem. |
Toplotni učinki toka: |
|||
|
Razumejo pojem dela in moči električnega toka v povezavi z osnovnimi veličinami. Znajo pojasniti pojav segrevanja ohmske upornosti in zveze s tokom. Poznajo ukrepe in načine varovanja električnih tokokrogov. |
Razvijajo identifikacijo z vrednotami kvalitetnega opravljanja poklica. |
Vaje: merjenje električne energije in moči. |
Kemični učinki toka: |
|||
|
Poznajo kemične učinke toka in njihovo uporabo. Znajo razložiti procese in zgradbo galvanskih členov in akumulatorjev. Poznajo vplive galvanskih odpadkov na okolje in možnosti recikliranja. Poznajo princip in uporabo elektrolize. |
Vaje: meritve galvanskih členov in baterij. |
|
Svetlobni učinki toka: |
|||
|
Poznajo izvore svetlobe na osnovi električnega toka. Znajo našteti različne izvore svetlobe in vrste razsvetljave glede na prostor. |
Oblikujejo sposobnosti za tehnično mišljenje in ustvarjalnost. |
Vaje: merjenje osvetljenosti. |
Magnetni učinki toka: |
|||
|
Poznajo magnetne učinke električnega toka in pojave v magnetnem polju. Znajo opisati delovanje elektromagneta pri električnem releju. |
Razvijajo strokovnost, varčnost in ekonomičnost. |
Vaje: nastanek inducirane napetosti. |
Tokokrog z izmeničnim tokom: |
|||
|
Poznajo lastnosti izmeničnega toka in prednosti pred enosmernim v elektroenergetskem sistemu. Znajo razlikovati med enofaznimi in trifaznimi izmeničnimi toki ter njihovimi porabniki. |
Razvijajo občutek za zanesljivost in sposobnost reševanja problemov. |
|
Transformatorji, usmerniki, varilni stroji |
Znajo teoretične osnove delovanja transformatorjev in znajo opisati shemo polprevodniškega usmernika. Ločijo osnovne vrste varilnih strojev. |
Vaje: napetosti in jakosti električnega toka na varilnem transformatorju. |
|
Električni stroji: |
|||
|
Znajo razvrstiti električne stroje po kriterijih. Poznajo zgradbo, značilnosti in uporabo asinhronskih in sinhronskih strojev. Znajo opisati zgradbo in delovanje koračnih motorjev. |
Razvijajo strokovnost, natančnost, zanesljivost in druge lastnosti, vezane na poklicne zahteve. |
Vaje: obratovalni primeri in meritve. |
Informacije in električni signali: |
|||
|
Razumejo temeljne principe preoblikovanja informacij v električne signale in njihovo preobrazbo pri prenašanju na prenosni poti od oddajnika do sprejemnika. |
||
Elementi in vezja v elektroniki: |
|||
|
Poznajo razvojne stopnje v elektroniki in njen pomen v razvoju tehnike in tehnologije. Znajo našteti aktivne in pasivne elektronske elemente ter vrste in uporabo elektronskih vezij. |
Pridobivajo spoznanja o povezanosti življenja in tehnike in o možnostih za poklicno uspešnost. |
Vaje: sestava elektronskega vezja, tranzistor kot stikalo. |
2. letnik
Informativni cilji | Formativni cilji | Socializacijski cilji | Posebnosti v izvedbi |
Osnove termodinamike: |
|||
|
Vedo, da se energija v zaprtem sistemu ohranja. Vedo, da energija lahko prehaja s telesa na telo z mehaničnim delom, toploto, svetlobo, električnim delom in svetlobo. Znajo našteti osnovne enote in definicije, poznajo značilnosti snovi. Znajo ločiti nadtlak, podtlak in absolutni tlak. Ločijo termodinamične zakone. Znajo pretvarjati osnovne in izpeljane merske enote. Vedo, da vseh oblik energije ni mogoče v enaki meri izkoristiti za delo. Vedo, da trošenje energije pomeni, da se razprši po večjem prostoru in se pretvarja v manj uporabno obliko. |
Razvijajo občutek za termodinamična dogajanja v svojem delovnem okolju. |
Vaje: pretvarjanje merskih enot. |
Preobrazba idealnih plinov in agregatne preobrazbe krožni procesi Viri toplote in zgorevanje Prenos toplote in prenosniki Delo, energija, izkoristeK |
Znajo zapisati plinsko enačbo za idealne pline. Znajo spremembe stanja idealnega plina in vedo za različna obnašanje realnih plinov. Razlikujejo fazne spremembe. Ločijo delovni krožni proces od hladilnega (desni in levi krožni proces). Znajo načine vračanja energije. Poznajo ekološka načela pri izkoriščanju toplotne energije. Znajo izračunati delo, toploto, moč in izkoristek. |
Razvijajo abstraktno mišljenje za opis procesov, ki jih bo srečeval pri strokovnem delu. Razvijajo občutek za preudarno rabo energije in razvija ekološko zavest. |
Vaje: vrednotenje delovnih procesov (izkoristek), izračun hladilnih procesov (grelno-hladilno število). |
viri energije: |
|||
|
Poznajo različne vire energije (sončna, svetlobna, energija gibajočih tekočin, goriva, električna energija, hrana). Razumejo rabo energije, pridobivajo občutek racionalne rabe energije in pomen alternativnih virov ter njihovo uporabo. Poznajo nekatera osnovna pravila za varčevanje z energijo. |
||
Energetski sistemi |
Vrednotijo energetske sisteme. Znajo navesti hladilna sredstva. Na osnovi shem znajo razložiti delovanje hladilnih sistemov in opisuje njihove lastnosti. Vedo za načine izvedb toplotnih črpalk in opisujejo njihove lastnosti. Znajo razlikovati sisteme za klimatizacijo. |
Vaje: skiciranje in uporaba simbolov. |
|
Hidrodinamični in toplotni stroji: |
|||
|
Prepoznavajo energetske stroje in znajo razlagati njihovo delovanje ter znajo skicirati in uporabiti simbole. Ločijo prednosti in slabosti posameznih strojev. Znajo navesti uporabo, možne okvare in načine vzdrževanja strojev. Znajo pojasniti delovanje toplotnega stroja in njegov izkoristek. |
Razvijajo občutek za uporabo teoretičnih znanj na praktičnih primerih. |
Vaje: določanje obratovalnih točk strojev. |
3. letnik
Informativni cilji | Formativni cilji | Socializacijski cilji | Posebnosti v izvedbi |
Kibernetika: |
|||
|
Razlikujejo sestavne dele tehničnega sistema in razumejo, kaj so vhodi in izhodi sistema. Razumejo pomen črne škatle. Dobijo osnovo o originalih in modelih. Razlikujejo signal in informacijo. |
Pridobijo spoznanja o povezanosti življenja in tehnike in možnosti za strokovno napredovanje. |
|
Krmilni sistemi in blokovne sheme: |
|||
|
Ločijo krmilja in regulacijo. Znajo brati blokovne sheme in skicirati tehnološke sheme, funkcijske diagrame, izdelati izjavnostno tabelo in prikazati vezja po DIN ISO 1219. Pridobijo sistematičen pristop pri podajanju krmilnih zahtev. |
Spoznavajo vključitev človeka v kibernetske sisteme. |
|
Algebra logike: |
|||
|
Spoznajo osnovne logične operacije in znajo izdelati ustrezne kombinacijske tabele. Narisati znajo vezalne sheme z ustreznimi simboli in reševati logične enačbe. |
Vaje: pnevmatična učila, elektro-kontaktna učila, računalniška orodja. |
|
Pomnilni in časovni členi |
Spoznajo RS pomnilnik v električni in pnevmatični izvedbi. Ločijo časovne člene. |
Vaje: pnevmatična učila, elektro-kontaktna učila. |
|
Fluidna tehnika: |
|||
|
Znajo definirati fluidno tehniko. Razlikujejo dobre in slabe lastnosti medijev, vključno z ekološkimi vprašanji. Ločijo naloge, ki jih opravljajo mediji. Razlikujejo med podtlakom, nadtlakom in atmosferskim tlakom. Ločijo fizikaIne veličine. Razlikuje mersko število in enoto. Znajo izračunati tlak in tok medija. Ločijo tlačno kinetično in potencialno energijo. Vedo, kaj vpliva na viskoznost in znajo uporabljati diagram. Znajo ugotavljati padce tlakov v cevovodih in kanalih. |
Vaje enostavni računski primeri, uporaba ustreznih računalniških programov in simulacij. |
|
Pnevmatika: |
|||
|
Ločijo načine pridobivanja in priprave stisnjenega zraka, izvedbo in simbole za kompresorje in pripravno enoto. Ločijo simbole izvršilnih organov. Ločijo sestavne dele valjev. Vedo za pomen tesnjenja. Znajo uporabiti kombinirane delovne enote. Razpoznavajo različne krmilnike poti in ločijo prednosti in pomanjkljivosti posameznih.izvedb. Ločijo delovne priključke in lege pri posrednem in neposrednem vkrmiljenju. Znajo skicirati dušilko in povratni dušilni ventil. Razlikujejo dušenje v dovodu ali odvodu. Znajo skicirati enostavne pnevmatične sheme in brati zahtevnejše sheme. Po shemah znajo montirati pnevmatične sisteme na tipskih učilih. Znajo uporabiti navodila za vzdrževanje. |
Vaje: krmiljenje enosmernega cilindra (direktno in indirektno), krmiljenje dvosmernega cilindra (direktno in indirektno), avtomatsko vračanje s pomočjo končnih stikal, računalniški prikaz pnevmatičnih naprav in sistemov. |
|
Hidravlika: |
Vaje: |
||
|
Znajo skicirati shemo najenostavnejšega hidravličnega agregata in opisovati pomen ter zgradbo osnovnih elementov agregata (črpalka, rezervoar, filter, varnostni ventil, manometer, indikatorji nivoja). Prepoznavajo simbole in zna naloge komponent. Znajo risati najenostavnejše vezalne sheme in brati zahtevnejše vezalne sheme. Po shemah znajo montirati elemente na tipskih učilih Poznajo vzroke in posledice najpogostejših napak. Znajo uporabiti navodila za vzdrževanje. |
značilnica črpalke, varnostni ventil, 4/3 ročno vkrmiljeni krmilnik in 4/3 elektromagnetno vkrmiljeni krmilnik, enosmerni in dvosmerni hidravlični cilinder, protipovratni ventil in protipovratno dušilni ventil. |
|
Kombinirana krmilja Elektropnevmatika in elektrohidravlika Prostoprogramobilni krmilniki |
Znajo povezati elemente po krmilni shemi in jih preskusit ter odpravljati napake. Ločijo kontaktna krmilja od elektronskih krmilj. |
Vaje: vezava elektropnevmatike, prikaz računalniškega krmiljenja. |
Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja ter sprotno ocenjevanje vaj.
Znanje |
Povezava s predmetom |
|
Predmet |
Znanje |
|
Elektrotehnika |
Osnove strojništva Tehnologija Praktični pouk |
Simboli in enostavna električna vezja. Enosmerni, izmenični tok, tok, napetost, upornost, moč, izkoristek, Ohmov zakon, magnetizem, indukcija. Upor, tuljava, kondenzator, grelniki, transformator, generatorji, elektromotorji, varilni stroji, varnost. |
Elektronika |
Osnove strojništva Tehnologija Praktični pouk |
Simboli in preprosta elektronska vezja. Elementi in vezja za regulacije. Polprevodniki, dioda, tranzistor. |
Termodinamika |
Osnove strojništva Tehnologija Praktični pouk |
Simboli za termodinamične sheme. Ničti, prvi in drugi zakon termodinamike, plinski zakoni. Hladilni procesi. |
Toplotni stroji |
Tehnologija Praktični pouk |
Parne turbine in plinske turbine, plinski motorji, princip delovanja in uporaba. Ventilatorji, kompresorji. |
Vodni stroji |
Tehnologija Praktični pouk |
Črpalke in vodne turbine, principi delovanja in uporaba – črpalke. |
Krmilna tehnika |
Osnove strojništva Praktični pouk |
Simboli in vezava shem krmilnih elementov. Pnevmatična, hidravlična, elektropnevmatična in elektrohidravlična ter elektronska krmilja. |
Regulacijska tehnika |
Osnove strojništva Praktični pouk |
Simboli in vezava shem regulacijskih elementov. Regulacijske zanke v sistemih, regulatorji PID, regulacijski ventili, tipala, termostati, merilniki temperature, toka, tlaka, toplote. |