SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: RUDAR

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 17. 12. 2002

1. IME PREDMETA

GEOLOGIJA

2. ŠTEVILO UR

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Skupaj

Teorija

Vaje

1.

105

88

17

2.

70

53

17

Skupaj

175

141

34

* delitev dijakov v skupine

3. USMERJEVALNI CILJI

Dijaki:

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

1. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

 

GEOLOGIJA KOT VEDA

Pomen geologije, delitev geologije, geologija v rudarstvu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

POLOŽAJ ZEMLJE V VESOLJU, OSONČJU

Nastanek vesolja, nastanek Zemlje, položaj Zemlje v osončju, planeti našega osončja, vesoljski pojavi.

 

 

 

ZGRADBA ZEMLJE IN ZEMELJSKI MAGNETIZEM

Notranja zgradba Zemlje, oblika Zemlje, toplota Zemlje, zemeljska teža-gravitacija, zunanja podoba zemlje ter njene osnovne fizikalne lastnosti, magnetizem zemlje.



 

 

 

 

 

ENDODINAMIKA

Sile, ki imajo izvor v zemeljski notranjosti, tektonika plošč, posledica delovanja notranjih sil: prelomi, gube, narivi, potresi, delovanje vulkanov, postvulkanski pojavi.

 

 

 

 

 

EKSODINAMIKA

Sile, ki imajo izvor izven zemlje, erozija - preperevanje, geološko delovanje površinskih voda, vetra in podzemnih voda, kras.

 

 

 

 

 

 

SPLOŠNO O ZGODOVINSKI GEOLOGIJI

Raziskovanja geološke preteklosti, absolutna in relativna starost kamnin in fosilov, dogajanja na zemlji v geološki preteklosti.

 

 

 

 

SPLOŠNO O MINERALIH

Definicija mineralogije, kaj so minerali, zastopanost mineralov v zemeljski skorji,

nastanek mineralov.

Dijak:

 
  • spozna, da so osnovne snovi, ki jih človek potrebuje za življenje, shranjene v zemeljski skorji
  • seznani se z različnimi vejami geologije in njihovimi področji raziskovanja
  • spoznava, da tvorijo geološki podatki osnovo za vsa rudarska in geotehnična dela v zemeljski skorji
 

 

 

 

  • seznani se s teorijo o nastanku vesolja in našega osončja in s tem tudi planeta Zemlje
  • seznani se z nebesnimi pojavi, kot so kometi, meteoriti …
  • seznani se s teorijo o nastanku vesolja in tudi našega osončja
 

 

 

  • spozna, kako je sestavljena notranjost zemlje in kakšna je zgradba njenih posameznih delov
  • spozna, da sta tudi zrak in voda sestavni del zemlje
  • seznani se s posebno obliko zemlje in izve, kaj vse jo sestavlja
  • izve, kje je vzrok za visoke temperature v rudnikih – geotermična stopnja
 

 

  • seznani se z vzroki za razporeditev kontinentov, kot jo poznamo danes
  • spozna osnovne oblike plasti ter njihove dele
  • osvoji izraz sinklinala in antiklinala
  • spozna, da se pri preoblikovanju zemeljske skorje sproščajo napetosti, ki so nakopičene pod tanko skorjo kamnin
 

 


 

  • seznani se s procesi, ki potekajo na zemeljskem površju in pod njim
  • seznani se z osnovnimi spremembami na zemeljski skorji zaradi eksogenih procesov
  • spozna, kateri kemični procesi sodelujejo pri nastajanju krasa in njegovih oblik
 

 

 

 

  • spozna področja proučevanja zgodovinske geologije
  • seznani se z osnovami pri metodah določanja relativne in absolutne starosti kamnin in fosilov
  • spozna osnovna dogajanja, razvoj živalstva in rastlinstva v paleozoiku, mezozoiku in kenozoiku

 

 

  • seznani se z osnovnimi pojmi v mineralogiji
  • spozna, da nastajajo minerali v zemeljski skorji, na površju in v atmosferi

Dijak:

 
  • razvija vedoželjnost po znanjih, ki so povezana z Zemljo kot majhnim in Skrivnostnim planetom v Zanimivem osončju in Neskončnem vesolju
  • razvija zavest o pripadnosti zapletenemu ustroju – Zemlji, ki jo je potrebno natančno raziskovati in se zavedati brezpogojne odvisnosti od nje
 

 

 

 

 

  • spozna, da za obstoj človeka ni končnih odgovorov in prav zato sta previden in spoštljiv odnos do narave tako potrebna
 

 

 

 

 

  • razvija sposobnost ustvarjalnega razmišljanja
 

 

 

 

 

 

 

  • pridobiva občutek za razumevanje in opazovanje sprememb na zemlji
  • ugotovi, da je treba vsak poseg v naravo skrbno in preudarno načrtovati
 

 

 

 

 

 


  • razvija pozitiven odnos do pomena geoloških znanj in raziskav kot nujnosti skupinskega ali timskega dela
  • seznani se s pomenom lokalnih in regionalnih raziskav
 

 

 

 

 

  • postaja dojemljiv za rojevanje, spreminjanje in propadanje živalskih in rastlinskih vrst
  • spozna, da je tudi človek le člen v verigi neskončnosti
 

 

 

 

  • spozna pomen in vlogo prepoznavanja, raziskovanja in uporabi mineralov
 

 

  • na primerih iz vsakodnevnega življenja utemeljimo geologijo kot vedo in potrebo po ozki strokovnosti v posameznih strokah geologije (voda v pipah, umetna gnojila, soljenje hrane, topli radiatorji, dragoceni kamni, steklo …)
 

 

 

 

 

 

 

 

  • pri razlaganju vesolja in osončja prikazujemo slike in posterje in ob tem razvijamo debato
 

 

 

 

 

  • zgradbo zemlje razložimo na skici in si jo ogledamo v knjigah
  • ogledamo si film o zgradbi zemlje in se pogovorimo o njem
 

 

 

 

 

 

 

  • razlaga videokasete: Geološka preteklost
  • razlaga sestavnih delov geološkega kompasa
 

 

 

 

 

 

 

  • strokovno vodena ekskurzija ogleda kraške jame
  • strokovno vodena ekskurzija ogleda kamnoloma
 

 

 

 

 

 

 

  • vaje: razlaga videokaset: Nastajanje fosilov (I- V)
  • vaje: šolska zbirka fosilov in pogovor o njih
 

 

 

 

 

  • vaje: razlaga šolske zbirke mineralov in praktične vaje za ločevanje najbolj znanih mineralov iz te zbirke
 

 

2. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

FIZIKALNE IN OPTIČNE LASTNOSTI MINERALOV

Gostota, trdota, trdnost, kovnost, razkolnost, magnetnost, radioaktivnost, taljivost, barva, sijaj, barva raze in barva črte, prozornost.



 

 

 

OSNOVNA DELITEV MINERALOV IN NJIHOVA UPORABNOST

Kemična delitev mineralov v razrede, uporaba posameznih mineralov.

 

 

OSNOVNA DELITEV KAMNIN

Magmatske kamnine, sedimentne kamnine ali usedline, metamorfne kamnine.



 

 

PREMOGI, NAFTA IN OLJNI SKRILAVCI

Nastanek premogov, delitev premogov, nahajališča premogov v Sloveniji – Premogovnik Velenje, nastanek nafte in oljnih skrilavcev.

 

 

  • spozna osnove fizikalnih lastnosti mineralov, zaradi katerih jih uporabljamo
  • spozna osnove optičnih lastnosti mineralov, ki so vidni s prostim očesom

 

 

  • seznani se z delitvijo mineralov glede na kemično sestavo
  • spozna osnovne skupne lastnosti posameznih razredov, v katere so razdeljeni minerali
  • spozna, kje se lahko uporabljajo najbolj znani minerali

 

  • spozna kamnine po nastanku
  • seznani se z osnovno delitvijo kamnin

 

 

 

 

  • spozna, da nastajajo premogi pri različnih pogojih
  • zna našteti nahajališča premogov v Sloveniji
  • seznani se z obliko nahajališča lignita v Velenju
  • spozna osnove o nastanku nafte, zemeljskega plina in oljnih skrilavcev
 

 

  • pridobiva občutek za skladnost, čistost, urejenost, barvitost ter trajnost izjemno dovršeno zgrajene narave, katere del je tudi človek
 

 

 

  • spozna pomen mineralov kot pomembne surovine v številnih vejah industrije
 

 

 

 

  • razvija sposobnost primerjanja in razlikovanja
 

 

 

 

  • razvija odgovornost za naravna nahajališča goriv in pozitiven odnos do naravnih goriv
 

 

  • vaje: razprava ob ogledu videokasete Ta čudoviti svet mineralov
  • vaje: razporeditev mineralov po Mohsovi trdotni lestvici s primeri mineralov iz te lestvice
 

 

  • vaje: razlaga šolske zbirke mineralov
  • iskanje uporabe posameznih mineralov s pomočjo računalnika in interneta
 

 

 

  • vaje: vzorci posameznih vrst kamnin in razprava
  • vaje: šolska zbirka kamnin Slovenije in razprava
 

 

 

  • vaje: posamezni vzorci premogov

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

Strmole D.: Mineralogija, Tehnična založba Slovenije, Ljubljana 1983

Vidrih R. , Mikuž V.: Minerali na Slovenskem, Tehnična založba Slovenije, Ljubljana 1995

Jernej Pavšič: Fosili, zanimive okamnine iz Slovenije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1995

Naravni atlasi: Geologija, Založba mladinska knjiga, Ljubljana 1997

Grafenauer S.: Mineralne surovine, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1986

Drovenik M.: Nahajališča premogov, nafte in zemeljskega plina, FNT, Montanistika, Ljubljana 1984

 

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Ustno, vaje.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Povezava s predmetom

Predmet: Znanje:

Fizika, kemija Fizikalne lastnosti Zemlje

Rudarstvo Endogena dinamika

Rudarstvo, kemija Eksogena dinamika

Kemija, naravoslovje, rudarstvo Kristalografija

Rudarstvo Mineralogija

Geomehanika, mehanika Petrologija

Rudarstvo Fosilna goriva

Geomehanika, rudarstvo, mehanika Inženirska geologija