SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: STEKLAR

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 17. 12. 2002

1. IME PREDMETA

GRADIVA

2. ŠTEVILO UR

po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:

Letnik Oblike izobraževalnega dela
  Teorija (ur) Vaje (ur) Skupaj (ur)
1. 92 10 102
2. 77 7 84
3.      
skupaj 169 17 186

* T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo

** V - vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev

3. USMERJEVALNI CILJI

Dijaki:

4. OPERATIVNI CILJI

Informativni cilji

Formativni cilji

Socializacijski cilji

Posebnosti v izvedbi

medpredmetne povezave

1. SNOV IN SNOVNE SPREMEMBE

Dijak:

  • razume kemijo kot vedo, ki proučuje snov in snovne spremembe;
  • ponovi in utrdi temelje za varno eksperimentalno delo;
  • pozna agregatna stanja in prehode med njimi;
  • zna izračunati masni delež za spojine, ki se uporabljajo kot surovine za steklo;
  • razume kemijsko reakcijo kot snovno in energijsko spremembo;
  • pozna eksotermno in endotermno reakcijo;
  • razume proces gorenja in pozna produkte gorenja.

Dijak:

  • loči zmes in čisto snov, homogeno in heterogeno snov, amorfno in kristalinično snov.
  • razume lastnosti snovi kot posledico njihove zgradbe;
  • razlikuje element in spojino glede na osnovne gradnike;
  • prepozna in poimenuje osnovni laboratrijski material in oznake za nevarne snovi;
  • razume kvantitativni in kvalitativni pomen simbolnega zapisa za enostavne spojine (predvsem spojine, ki so pomembne v steklarstvu);
  • zna napisati kemijske reakcije z enačbo;
  • opredeli pojem reaktant in produkt;
  • razloži kemijske reakcije kremenčevega peska s sodo in apnencem;
  • opredeli pomen toplote pri kemijski reakciji na izbranih primerih (procesi gorenja v steklarskih pečeh);
  • pozna probleme onesnaževanja okolja zaradi zgorevanja fosilnih goriv in razloži postopke za preprečevanje onesnaževanja.

Dijak:

  • razvija ekološko zavest.

Eksperimentalna vaja:

  • ločevanje zmesi na čiste snovi (določitev masnega deleža posameznih snovi v izbrani zmesi

 

Obisk v proizvodnji:

  • ogled procesa taljenja v peči

 

 

MA:

  • izračun masnega deleža

Tehnologija:

  • taljenje stekla, goriva steklarskih peči

2. NEKOVINE

  • pozna značilne lastnosti nekovin;
  • pozna nekovinske elemente, ki so pomembni v steklarstvu.
  • razloži osnovne zakonitosti periodnega sistema;
  • zna sklepati na skupne lastnosti nekovin iz položaja v periodnem sistemu;
  • pozna najpomembnejše nekovinske elemente in opiše njihove lastnosti.
  • razvija pripadnost steklarski stroki,
  • razvija sposobnost sodelovalnega dela.

Delo v skupinah:

  • proučevanje zakonitosti periodnega sistema
  • uporaba medmrežja, programa Kemšol in drugih virov

PP:

  • diamantno orodje

3. KOVINE

  • pozna kovine, ki se uporabljajo v steklarstvu.
  • pozna najpomembnejše mehanske in fizikalne lastnosti kovin in področja uporabe;
  • razlikuje čiste kovine od zlitin;
  • pozna kovine, ki se uporabljajo v steklarstvu.
  • se nauči opazovati in razlikovati posamezne snovi.

Eksperimentalno delo:

  • reaktivnost kovin

PP:

  • barve za slikanje
  • priprava kovinskih modelov

4. STEKLO :

  • pozna lastnosti osnovnih surovin;
  • pozna lastnosti dodatkov (barvila, bistrilci...);
  • pozna standarde surovin;
  • pozna strupenost surovin;
  • zna ovrednotiti ceno določene količine stekla glede na ceno surovin.
  • definira steklo kot amorfno snov;
  • opiše osnovne surovine stekla;
  • razloži kemijsko sestavo stekla (trikomponentno);
  • loči vrste stekla glede na kemijsko sestavo;
  • definira fizikalne lastnosti stekla (gostota, trdota, trdnost, prožnost, viskoznost, razteznost);
  • razloži pomen teh lastnosti za dodelavo, predelavo in uporabo stekla;
  • definira optične lastnosti stekla (absorbcija, lom svetlobe);
  • pozna osnovna barvila (spojine železa, kobalta, niklja, mangana, bakra, selena);
  • našteje bistrilce (Sb2O3, KNO3)) ;
  • upošteva varnostne ukrepe za delo z nevarnimi snovmi (glajenka, fluoridi, barvila…);
  • razume pomen standardizacije surovin;
  • primerja cene surovin in ovrednoti uporabo črepinj kot sekundarne surovine za steklo.
  • razume poklicne posebnosti,
  • razvija medsebojne odnose,
  • pozna strupenost barv,
  • ovrednoti pridobivanje stekla z vidika racionalne rabe surovin in energije,
  • razvija ekološko zavest.

Projektno delo:

  • proučevanje različnega reklamnega gradiva
  • uporaba različnih virov in medmrežja

Eksperimentalno delo:

  • določanje gostote, trdote in lomnega količnika

Eksperimentalno delo, delo s podatki:

  • najedanje stekla s fluoridi

Demonstracija:

  • hidroliza stekla

Proučevanje tabel in grafov:

  • viskoznost, temperature
  • sestava stekla, deleži oksidov v odstotkih

MA:

  • izračun cene surovin

PP, tehnologija:

  • viskoznost steklovine opalnega in barvnega stekla
  • viskoznost v modelu
  • nabiranje, oblikovanje in razpihovanje steklovine

5. PRIPRAVA ZMESI

  • razume odvisnost kvalitete stekla od kvalitete zmesi.
  • pripravi zmes po recepturi;
  • razume odvisnost kvalitete stekla od načina priprave zmesi;
  • zmes pravilno skladišči in transportira do peči.
  • razvija odnos do urejenega delovnega okolja.

Ogled zmesarne

 

Eksperimentalno delo:

  • sejalna analiza

MA.

Tehnologija:

  • sejalna analiza, transport

6. HITROST KEMIJSKE REAKCIJE

  • razume hitrost kemijske reakcije;
  • pozna vplive na hitrost kemijske reakcije.

 

 

  • definira hitrost kemijske reakcije;
  • ugotavlja vpliv temperature in koncentracije na hitrost kemijske reakcije;
  • razloži vpliv temperature na kemijske procese v talilnih pečeh;
  • razloži vpliv temperature in koncentracije flourovodikove kisline na proces poliranja;
  • opredeli katalizo in katalizatorje.
 

Eksperimentalno delo:

  • vplivi na hitrost reakcije (koncentracija, temperatura, površina, katalizator)
 

Tehnologija, PP:

  • kemijsko poliranje

7. PEČI

  • pozna zgradbo in značilnosti delovanja lončnih peči;
  • pozna zgradbo in značilnosti delovanja kadnih peči;
  • zna opisati taljenje trikomponentnega stekla;
  • pozna trende na področju razvoja pogonskih goriv.
  • opiše štirilončno peč;
  • opiše plinsko kadno peč;
  • pojasni temperaturni režim v lončeni peči s pomočjo diagrama
  • pojasni temperaturni režim v kadni peči
  • razlikuje taljenje stekla in taljenje kot spremembo agregatnega stanja snovi.
  • razume odnos med deležem škarta in prihodkom.

 

 

Delo z različnimi viri -

načrti, sheme, fotografije peči, delov:

  • reklamna gradiva sodobnih proizvajalcev
  • uporaba medmrežja

MA.

Tehnologija:

  • peči za taljenje stekla

PP:

  • kemijsko poliranje brušenih izdelkov

8. NAPAKE V STEKLU

  • pozna napake v steklu : trdni vključki, mehurčki, steklo v steklu.
  • definira napake;
  • išče vzroke v koroziji in eroziji ognjevzdržnega materiala, režimu taljenja, pripravi zmesi, stanju peči, črepinjah;
  • opiše postopke oblikovanja;
  • nariše shemo Float postopka.
  • razvija poklicno identiteto,
  • z znanjem si dviga samozavest,
  • z znanjem postane komunikativnejši.

Vzorci izdelkov z napakami v steklu

 

9. KISLINE, BAZE, SOLI

  • pozna razliko med kislinami in bazami;
  • zna oceniti moč kislin in baz na osnovi pH- vrednosti njihovih vodnih raztopin;
  • pozna postopke nevtralizacije.
  • opredeli pojem raztopine in odstotne koncentracije;
  • opredeli kisline in baze na osnovi pH-vrednosti njihovih vodnih raztopin;
  • našteje primere močnih in šibkih kislin in baz;
  • razloži nastanek topnih in netopnih soli;
  • opiše odpornost stekla na delovanje kislin in baz (razjedanje s fluoridi);
  • razvrsti stekla glede na kemijsko obstojnost;
  • pozna učinke kislih padavin na okolje in napore za preprečevanje onesnaženja ;
  • ovrednoti vplive svinčevih stekel na okolje in zdravje.
  • razvija sposobnost prepoznavanja snovi s kemijskega vidika.

Eksperimentalno delo:

  • dokaz kislin in baz
  • reakcija nevtralizacije
  • merjenje pH-vrednosti

MA:

  • odstotni račun

Tehnologija, PP:

  • kemijsko poliranje

10. REDOKS REAKCIJE

  • razume redoks reakcije;
  • zna opisati galvanski člen;
  • zna razložiti elektrolizo;
  • razume pomen galvanskih odpadkov in recikliranje;
  • pozna delovanje barvil in bistrilcev v peči;
  • razume korozijske procese.
  • definira redoks reakcije;
  • pozna galvanski člen kot vir enosmerne napetosti;
  • razlikuje med galvanskim členom in elektrolitsko celico;
  • pozna vpliv galvanskih odpadkov na okolje in možnosti recikliranja;
  • opiše delovanje barvil;
  • razloži delovanje bistrilcev v talilnem procesu;
  • razume vpliv atmosfere peči na delovanje barvil;
  • razloži proces korozije in opiše načine zaščite.
  • se zave pomena kemijskega eksperimenta kot vira podatkov.

Eksperimentalno delo:

  • raztapljanje kovin v kislinah
  • merjenje napetosti galvanskega člena
  • oksidacija alkohola-alkotest

Tehnologija:

  • taljenje stekla

11. ABRAZIVNE SNOVI

  • pozna brusilna in polirna sredstva;
  • pozna rezilna sredstva.
  • pozna kemijsko sestavo teh snovi;
  • pozna njihove značilne fizikalne lastnosti, izdelavo in uporabo.
 

Ogled proizvodnje brusilnih in rezilnih sredstev

PP:

  • diamantno orodje
  • brusne plošče
  • peskanje

12. KERAMIČNA GRADIVA

  • pozna značilnosti keramike;
  • pozna šamotne izdelke.
  • našteje vrste glin in razloži njihove lastnosti;
  • razlikuje ročno in strojno oblikovanje gline;
  • opiše postopek sušenja in žganja izdelkov;
  • razloži pravila nanosa glazure;
  • pozna lastnosti šamotnih izdelkov in njihovo uporabo v steklarskih pečeh.
   

Tehnologija, PP

13. ORGANSKE SPOJINE

  • pozna osnovna organska topila, uporabna pri slikanju na steklo in keramiko;
  • pozna zgradbo ogljikovih hidratov in njihov pomen za življenje;
  • pozna vlogo proteinov v prehrani.
  • prepozna organske spojine v snoveh iz vsakdanjega življenja;
  • razlikuje topila glede na lastnosti in sposobnosti raztapljanja;
  • upošteva fiziološki vpliv topil in njihov vpliv na okolje;
  • definira osnovne gradnike ogljikovih hidratov.
  • se uči opazovati in razlikovati lastnosti snovi,
  • zna varno eksperimentirati .

Eksperimentalno delo:

  • reakcije monosaharidov, disaharidov, škroba

 

 

14. POLIMERI

  • pozna značilne naravne in sintezne polimere;
  • zna opisati sintezne polimere: poliadicijske polikondenzacijske;
  • pozna okoljske probleme, vezane na uporabo polimerov.
  • opredeli ogljikove hidrate in proteine kot naravne polimere;
  • razloži klasifikacijsko shemo sinteznih polimerov;
  • pozna lastnosti polimerov in jih poveže z uporabo v steklarstvu;
  • pozna vplive polimerov na okolje.
  • oceni probleme razgradnje sinteznih polimerov v okolju,
  • oblikuje ustrezen odnos do onesnaževanja.

Eksperimentalno delo:

  • postopki določevanja posameznih vrst polimerov

PP

15. BARVILA, PIGMENTI

  • pozna barvila.
  • prepozna barvila po izvoru in kakovosti, po lastnostih in namenu uporabe;
  • prepozna posebnosti bronz, kovinskih pigmentov in pigmentov z bisernim učinkom;
  • spozna toksične lastnosti barvil;
  • spozna načine varnega dela z barvili in dodatki.
  • razvija občutek za estetiko barvnih odnosov,
  • razvija ekološko zavest.

Računalniška multimedijska predstavitev Barva in naravna barvila

PP

16. GORIVA

  • spozna pomen ogljikovodikov kot virov energije in surovin;
  • definira vrste goriv;
  • razloži kurilno vrednost goriv;
  • razume pomen alternativnih virov energije;
  • definira oktanovo število;
  • pozna uporabo goriv in vplive na okolje.
  • spoznava načine iskanja informacij iz različnih virov,
  • razvija sposobnosti sodelovanja.

Projektno delo:

  • uporaba medmrežja (vpliv plinov, ki nastajajo pri zgorevanju na okolje in zdravje ljudi)

PP

17. MAZIVA, PREMAZI

  • prepozna osnovne lastnosti maziv;
  • opiše njihov pomen in uporabo v steklarstvu;
  • opiše temperaturno odporne premaze.
  • razvija čut odgovornosti do okolja in ravnanja z odpadnimi premaznimi sredstvi.
 

PP

18. TESNILA

Tesnilni profili

  • pozna vrste in lastnosti tesnilnih sredstev, ki se uporabljajo v steklarstvu;
  • razlikuje plastično in elastično obstojnost;
  • pozna diletacijske fuge in pravila obdelave.
  • razvija strokovnost.

Demonstracija zbirke vzorcev

PP:

  • zastekljevanje

19. LEPILA

  • razume postopek vezave in trdnost vezave;
  • pozna kontrolne metode lepljenja.
  • pozna vrste in lastnosti lepilnih sredstev ter področje uporabe v steklarstvu;
  • zna izbrati prava lepilna sredstva glede na obremenitve.
  • spozna škodljive vplive nekaterih vrst lepil na zdravje.

Demonstracija zbirke vzorcev

PP

20. LES

  • pozna tehnično-fizikalne lastnosti lesa;
  • razlikuje lesni material glede na obliko, zgradbo, kvaliteto;
  • zna upoštevati delovanje lesa pri vgraditvi elementov;
  • zna uporabiti primerno sredstvo za zaščito lesa.
 

Demonstracija:

  • zbirke vzorcev lesa
  • zbirke vzorcev zaščitnih sredstev za les

PP

21. KEMIJA OKOLJA

  • spozna kompleksnost okoljskih problemov;
  • pozna najpogostejše onesnaževalce zraka; zemlje
  • pozna probleme onesnaženosti vode in virov pitne vode;
  • razume tehnologijo biorazgradnje odpadkov.
  • razume pomen okoljske vzgoje v sodobnem svetu;
  • našteje poglavitne onesnaževalce zraka v Sloveniji in definira merila nevarnosti;
  • opiše odpadke kot sekundarne surovine in pomen reciklaže stekla;
  • razume vlogo kemije pri zagotavljanju boljše kvalitete življenja.
  • razvija sposobnosti sodelovanja v skupini,
  • razvija komunikacijske veščine.

Projektno delo:

  • iskanje podatkov na medmrežju

Tehnologija,

PP


5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje ustno.

6. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA ZA IZVAJANJE IZOBRAŽEVANJA

Katalog znanj je ciljno naravnan. Navedeni so tematski sklopi in poglavja. Učitelji pri svojem delu od dijakov lahko zahtevajo več, kot je opredeljeno s cilji v katalogu znanj. Pri pouku se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi v naravi in v laboratoriju. Pri tem uporabljamo ustrezne naravoslovne metode (zbiranje podatkov, merjenje, razvrščanje podatkov, eksperimentiranje, analiziranje podatkov, interpretiranje rezultatov, predstavitev izsledkov), laboratorijske tehnike in tehnike terenskega dela (popisovanje, merjenje, razvrščanje,). Poskrbimo za varno delo dijakov. Dijake usmerjamo k smotrni porabi materialov in energije.