Izobraževalni program: STEKLAR
Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 17. 12. 2002
PRAKTIČNI POUK
Število ur po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
Skupaj (ur) |
|
1. |
34 |
374 |
408 |
2. |
28 |
252 |
280 |
3. |
26 |
260 |
286 |
skupaj |
88 |
886 |
974 |
* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo
** V – vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.
Dijaki:
Informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
medpredmetne povezave |
1. Osnovna obdelava stekla. | |||
Dijak:
|
Dijak:
|
Dijak:
|
|
2. Osnove zastekljevanja. |
|||
|
|
|
|
3. Osnove slikanja. |
|||
|
|
|
|
4. Dodelava ravnega stekla. |
|||
|
|
|
|
5. Toplotna obdelava – osnove fuzije. |
|||
|
|
|
|
6. Upogibanje in kaljenje stekla. |
|||
|
|
|
|
7. Direktni in indirektni tisk. | |||
|
|
|
|
8. Slikanje s peresi. | |||
|
|
|
|
9. Peskanje enostavnih vzorcev. |
|||
|
|
|
|
10. Osnove graviranja. |
|||
|
|
|
|
11. Brušenje zahtevnejših elementov. |
|||
|
|
|
|
12. Tehnike dekoriranja. |
|||
|
|
|
|
13. Osnove izdelovanja vitražev. |
|||
|
|
|
|
14. Izračun stroškov. | |||
|
|
|
IZBIRNO PODROČJE: BRUŠENJE
Informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
medpredmetne povezave |
15. Osnovna dodelava stekla. | |||
|
|
|
|
16. Brušenje enostavnih vzorcev. |
|||
|
|
|
|
17. Kemijsko poliranje in senčenje. |
|||
|
|
|
|
18. Vribavanje zamaškov. |
|||
|
|
|
|
19. Zaključevanje zgornjih robov na debelostenskih izdelkih. |
|||
|
|
|
|
20. Brušenje zahtevnih elementov. |
|||
|
|
|
|
21. Brušenje zahtevnejših vzorcev. |
|||
|
|
|
|
22. Sestavljanje najzahtevnejših prvin. |
|||
|
|
|
|
23. Brušenje unikatnih izdelkov. |
|||
|
|
|
|
Projektno delo. |
|||
|
|
|
|
IZBIRNO PODROČJE: SLIKANJE NA STEKLO IN KERAMIKO
Informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
medpredmetne povezave |
24. Slikanje s čopiči. | |||
|
|
|
|
25. Slikanje po skici. |
|||
|
|
|
|
26. Odlepno slikanje. | |||
|
|
|
|
27. Slikanje svetlobnih teles. | |||
|
|
|
|
28. Sikanje na keramiko. | |||
|
|
|
|
29. Slikanje ornamentov. |
|||
|
|
|
|
30. Slikanje reliefov. | |||
|
|
|
|
31. Senčenje. | |||
|
|
|
|
32. Slikanje na ravno steklo. | |||
|
|
|
|
33. Unikatno slikanje. | |||
|
|
|
|
Projektno delo. | |||
|
|
|
|
IZBIRNO PODROČJE: STAVBNO STEKLARSTVO
Informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
medpredmetne povezave |
34. Zastekljevanje. |
|||
|
|
|
|
35. Uokvirjanje slik. |
|||
|
|
|
|
36. Izdelava ogledal. |
|||
|
|
|
|
37. Izdelava fuzijskega stekla. |
|||
|
|
|
|
38. Vrtanje. |
|||
|
|
|
|
39. Izdelava elementov notranje opreme |
|||
|
|
|
|
40. Zastekljevanje elementov notranje opreme. |
|||
|
|
|
|
41. Peskanje in jedkanje. |
|||
|
|
|
|
42. Graviranje. |
|||
|
|
|
|
43. Izdelava steklenih konstrukcij. |
|||
|
|
|
|
44. Izdelava vitražev. |
|||
|
|
|
|
Projektno delo. |
|||
|
|
|
|
V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje ustno.
Katalog znanj tega predmeta je zasnovan tako, da dijakom omogoča seznanjanje z novimi vsebinami in praktično usposobitev za izvedbo konkretnih nalog v neposrednem delovnem okolju in hkrati omogoča povezovanje vsebin, pridobljenih pri drugih predmetih v celoto.
Praktično izobraževanje je sestavljeno iz praktičnega pouka v šoli in praktičnega izobraževanja v neposrednem delovnem procesu. Zamišljeno je fleksibilno in obsega obvezne in izbirne modulne enote.
Praktični pouk v šoli je prvi dve leti vsebinsko enak za vse dijake in obsega v vsakem letniku po 4 obvezne modulne enote v različni dolžini trajanja. Te vsebinsko obsegajo znanja za vse poklice, ki jih program vključuje. V tretjem letniku so obvezne modulne enote usmerjene na ožje poklicno področje. V vseh modulnih enotah je obvezna vključenost vsebin varstva pri delu, varstva okolja in zagotavljanja kakovosti.
Pri praktičnem izobraževanju v neposrednem delovnem procesu dijaki iz izbirne liste modulnih enot izbirajo glede na njihov interes in specifično dejavnost posameznih podjetij, kjer to izobraževanje poteka. S smiselnimi kombinacijami je tudi podjetjem omogočeno, da v času izobraževanja ponudijo dijakom različno strukturirano strokovno znanje in nadgradnjo znanj za temeljno poklicno usposobljenost. Izbirne modulne enote imajo tudi to prednost, da se lahko v izobraževanje integrirajo nova področja in nove tehnologije, glede na razvojne usmeritve.
Pri snovanju letnega načrta sodelujejo učitelji vseh treh ožjih specialnih poklicnih področij in tudi kasneje pri uresničevanju posameznih vsebin.
Pri načrtovanju in realizaciji projektnih tednov sodelujejo vsi učitelji. Pri izvedbi vspodbujajo kreativno reševanje problemov, komunikacijo, sodelovanje in timsko delo. S problemsko zasnovanim delom dijaki spoznavajo drugačne metode in tehnike dela, razvijajo sposobnost iskanja idej in podjetnega načina razmišljanja. Z uporabo različnih informacij in sodobne informacijske opreme samostojno ali v timu preverjajo svoja znanja in sposobnosti, s predstavitvami svojega dela in dosežkov pa se učijo argumentirane strokovne komunikacije. Predlagane teme za projektni teden so obvezujoče za izvajalce vseh predmetov.