SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: STEKLAR

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 17. 12. 2002

1. IME PREDMETA

UMETNOST Z OBLIKOVANJEM

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:

Letnik	Teorija (ur)		Vaje (ur)		Skupaj (ur)
	Umetnostna zgodovina	Likovno snovanje	Umetnostna zgodovina	Likovno snovanje
1.	35	53		14	102
2.	35	14		7	56
3.		45		7	52
skupaj	70	112		28	210

3.USMERJEVALNI CILJI

Dijaki:

dojamejo umetnost kot področje različnih zvrsti,
se navajajo na vrednotenje dosežkov in razvijajo pozitivni odnos do domače in tuje kulturne dediščine,
razumejo povezanost in soodvisnost med izražanjem, ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem,
se seznanijo z nekaterimi umetnostnimi zvrstmi, pomembnimi stvaritvami in umetniki,
razvijajo osebne poglede in kriterije za vrednotenje dosežkov na področju likovne umetnosti, kar jih vzpodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti,
raziskujejo in praktično preverjajo prvine in načela likovnega jezika,
razvijejo občutek in kriterije za estetsko in izvirno,
bogatijo emocionalne, moralne, socialne in estetske sposobnosti,
spoznajo pomen ustvarjalnosti in inovativnosti za steklarske poklice,
spoznajo umetnostni razvoj s področja steklarstva in njegove ključne umetniške stvaritve,
se zavedajo pomena vsklajenosti forme, funkcije in strukture,
ob uporabi različnih materialov in orodij, prostorov in volumnov razvijajo telesno-prostorski odnos in občutenje likovnega prostora; pridobljeno znajo uporabiti v praksi,
sprejemajo umetnost kot možnost za kulturno in ustvarjalno preživljanje prostega časa,
razvijajo zavest o vlogi in namenu vizualnih komunikacij v okolju in poklicu.

4. OPERATIVNI CILJI

Informativni cilji	Formativni cilji	Socializacijski cilji	posebnosti v izvedbi	MEDPREDMETNE POVEZAVE
1. SPLOŠEN POMEN UMETNOSTI	Dijak:	Dijak.	Dijak:
Dijak: spozna pojem umetnosti, njeno vlogo v človekovem življenju in njeno funkcijo v družbi pozna zvrsti umetnosti ter področja likovne umetnosti pozna razlike med visoko, ljudsko in popularno umetnostjo, industrijskim izdelkom spozna motiv likovnega dela razume vsebino upodobitve	opredeli izrazne prvine, sredstva in možnosti posameznih likovnih zvrsti izbere istovrstna dela iz različnih področij in jih primerja na primeru likovnih del prepozna likovni motiv opredeli vsebino likovnega dela	se kulturno udejstvuje v svojem okolju v lastnem poklicu odkriva umetniške funkcije	Strokovna ekskurzija (galerija, gledališče, ) Razstavišče, likovna kolonija, umetnostno-zgodovinski spomenik…) Likovna naloga: razlikovanje vrst motivov na konkretnih primerih	Slovenščina (motivi iz literature), Kulturni dan: gledališče, ples, film
2. UMETNOSTNA ZGODOVINA - pregled umetnostno-zgodovinskih obdobij in smeri
pozna osnovne značilnosti posameznih umetnostno-zgodovinskih obdobij razume vpliv vsakokratnega obdobja na obliko steklenih izdelkov pozna zgodovinski vpliv stekla na notranjo opremo in dekoracijo	spozna, da se vsaka doba izraža v svoji podobi izbere istovrstna dela iz različnih obdobij in jih primerja zna predstaviti oblikovanje stekla skozi preteklost	razume povezanost tradicionalnega in modernega oblikovanja izdelkov iz stekla	Vaje: predstavitev in opis izbranega obdobja, zlasti za svoje poklicno področje oblikovna primerjava uporabnega stekla	Družboslovje- povezanost družbenih značilnosti in umetniškega ustvarjanja Tehnologija
- EGIPČANSKA UMETNOST	spozna značilnosti egipčanske likovne umetnosti razloži kulturni pomen steklene perle in emajla v umetni obrti starega Egipta	razvije sposobnost razlikovanja uporabnih prvin od posebnih, kulturnih in kultnih običajev	Vaje: uporaba steklene perle v nakitu iskanje primerov likovnih del z razvidno uporabo nakita
- MEZOPOTANSKA UMETNOST	spozna značilnosti mezapotanske likovne umetnosti in umetne obrti razloži uporabo glazirane opeke
- MINOJSKA UMET NOST	spozna značilnosti minojske umetnosti in umetne obrti prepozna glazirane glinene kipce (boginja s kačo)	se zave medsebojnega vpliva civilizacij	Vaja: iskanje različnih primerov uporabe glazirane opeke v spominkih mezopotamske umetnosti
- GRŠKA UMETNOST	spozna osnovne značilnosti grške umetnosti spozna vazno slikarstvo in umetno obrt grške klasične umetnosti prepozna mitološke motive spozna obliko stekleničk za dišave pri starih Grkih	krepi zavest o grški kulturi kot temelju sodobne evropske civilizacije	Vaje: prepoznavanje temeljnih dekorativnih motivov v različnih obdobjih grškega baznega slikarstva likovna vaja (analiza oblike)	Slovenščina (literatura- mitološki motivi)
- RIMSKA UMETNOST	spozna značilnosti rimske umetnosti ugotavlja razlike med grško in rimsko umetnostjo pozna razvitost rimskega steklarstva razloži pomen uporabe steklenih predmetov v rimskih vilah	se zave vpliva grške umetnosti na rimsko se zave pomena steklenih predmetov v vsakodnevni uporabi pri starih Rimljanih	Vaja: analiza oblike stekleničke za dišave (primerjalno z grško)
- STAROKRŠČANSKA UMETNOST	spozna značilnosti starokrščanske umetnosti s poudarkom na novem vsebinskem (religioznem) pristopu spozna mozaik	se zave vloge religije v starokrščanski umetnosti	Vaja: izdelava steklenega mozaika iz odpadnega stekla
- BIZANTINSKA UMETNOST	spozna značilnosti bizantinske umetnosti spozna vlogo zlatega mozaika	se zave vloge religije v bizantinski umetnosti se zave simboličnega pomena barve in zlatega ozadja	Vaja: izdelava zlatih kock	Gradiva
- UMETNOST ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA	spozna značilnosti umetnosti zgodnjega srednjega veka do romanike spozna dekorativni nakit, izdelan v tehniki celičnega emajla	se zave različnih kulturnih izhodišč evropskega srednjega veka
- ROMANSKA UMETNOST	spozna značilnosti visokega srednjega veka – predvsem romanske umetnosti spozna visokosrednjeveško zlatarstvo in tehniko jamičastega emajla		Vaja: iskanje biblijskih motivov, ki se pojavljajo na slikanih oknih
- GOTSKA UMETNOST	spozna značilnosti visokega srednjega veka – predvsem gotske umetnosti spozna vlogo vitraža v gotski umetnosti spozna različne tehnike izdelave vitražev	zave se simbolične vrednosti barve in svetlobe	Likovna naloga izdelava improviziranega vitraža Projektni teden: vitraži na Slovenskem	Tehnlogija Praktični pouk (vitraž)
- RENESANČNA UMETNOST	spozna značilnosti renesančne umetnosti prepozna in razlikuje upodobitev narave v delih renesančnih slikarjev v primerjavi s srednjeveško umetnostjo prepozna upodobitve stekla v delih renesančnih steklarjev spozna in primerja značilnosti beneškega stekla	razvija ustvarjalnost in estetsko izražanje se zave pomena ponovne oživitve antične tradicije se zave pomena narave za človeka	Vaja: izdelava skice detajla mrežaste dekoracije beneškega stekla Ekskurzije: ogled moranske steklarne in steklarskega muzeja
- BAROČNA UMETNOST IN UMETNOST ROKOKOJA	spozna značilnosti baročne umetnosti spozna vlogo stekla v celostnem oblikovanju baročnega interjeja (okna, zrcala, lestenci) primerja prvotno in simbolno vsebino likovnega dela (tihožitje) spozna značilnosti oblikovanja češkega baročnega stekla (kozarec)	krepi kritičnost do umetnosti kot sredstva propagande (okraševanje) se zave specifičnosti baročne estetike – nasičenost, povdarjena dekortivnost	Vaja : risanje skice strehe zvonika Marijine cerkve na Sladki gori Vaja: analiza tihožitja s steklenimi predmeti Ekskurzija
-UMETNOST NEOKLASICIZMA	spozna značilnosti neoklasicistične umetnosti spozna značilnosti uporabne umetnosti neoklasizma (fancosko kristalno steklo in porcelan )		Projektni teden:
- UMETNOST ROMANTIKE IN BIDERMAJERJA	spozna in poveže značilnosti romantične umetnosti v zahodnoevropskem in slovenskem prostoru poveže pojavnost bidermajerja v avstrijskem in slovenskem prostoru spozna značilnosti češke gravure portreta na steklu	se zave vloge romantike kot izrazito mednarodnega kulturnega pojava krepi zavest o pomenu umetnosti bidermajerja v slovenskem prostoru		Praktični pouk: gravura na steklo
- UMETNOST IMPRESIONIZMA	spozna značilnosti impresionizma in postimpresionizma spozna oblikovanje stekla v tem obdobju prepozna in razlikuje nove likovne vsebine, svetlobne in barvne efekte impresionističnih in postimpresionističnih likovnih del (naslikan motiv v določenem svetlobnem trenutku)		Vaja: predstavitev pokrajinskih motivov in tihožitij Moneta, Renoira in van Gogha predstavitev slovenskega impresionizma
STEKLO V INŽENERSKI ARHITEKTURI 19. STOLETJA	spozna temeljne značilnosti inženirske arhitekture spozna revolucionarno uporabo stekla v inženirski arhitekturi	krepi zavest o inovativni uporabi stekla in novih materialov
- SECESIJSKA UMETNOST	spozna značilnosti secesijske umetnosti spozna vlogo in uporabo stekla v tem obdobju (zrcala, okviri, nakit, ..)	razvija občutek za estetsko ureditev prostora (interier, eksterier, urbani prostor)	Vaja: analiza tlorisa secesijske stavbe Stare terapije v Rogaški Slatini Seminarska naloga: tifany stil v steklarstvu
- UMETNOSTNE SMERI 20. STOLETJA	spozna glavne značilnosti in smeri umetnosti 20. stoletja razloži vpliv neevropskih umetnosti na evropsko umetnost 20. stoletja spozna značilnosti abstraktne umetnosti ugotovi in ponazori povezanost sodobne umetnosti z umetnostjo preteklih obdobij izbere posamezne primere oblikovanja stekla v sodobnih smereh in ga primerja z oblikovanjem češkega kozarca 18. in 19. stoletja	krepi zavest o novem vrednotenju umetnika kot individualca v umetniškem izražanju razvija domišljijo in prostorsko ter predmetno predstavljivost razvija lastno kreativnost	Vaja: likovno oblikovanje votle oblike stekla (kozarec) pregled sodobnega oblikovanja stekla (slovenskega in tujega)	Praktični pouk: brušenje konstruktivističnega, slikanje kolorističnega motiva

LIKOVNO SNOVANJE

Informativni cilji	Formativni cilji	Socializacijski cilji	posebnosti v izvedbi
3. RISANJE
pozna likovne lastnosti pike, črte in oblike pozna kompozicijska načela likovnega oblikovanja obvlada uporabo ploskve in prostora kot elementa likovnega jezika obvlada zlati rez-proporc ali sorazmerje obvlada viziranje zna postopno graditi risbo in jo konstrukcijsko analizirati razume svetlo- temno kot element oblikovanja teles in prostora razume linearno perspektivo zna z risarskimi sredstvi na dvodimenzionalni ploskvi prikazati telesnost predmeta, svetlobo in senco zna risati motive po opazovanju in iz domišljije	uporabi različne dimenzije in lastnosti črt sistemizira znanje iz risanja izriše abstraktno kompozicijo z uporabo pike, črte in oblike analizira kompozicijo likov in oblik uporablja zlati rez v likovnem prostoru riše po opazovanju geometrijskih teles, upoštevaje nasebno in odsebno senco prikaže plastičnost predmeta s svetlobo in senco razvija in upošteva znanje o zakonitostih kompozicije in proporcev	razvije ustvarjalnost in inovativnost osvoji poklicno odgovornost za estetsko plat izdelka pridobiva občutek za proporc in ravnovesje ter za površinske lastnosti oblik ceni izvirne rešitve likovnih nalog objektivno vrednoti lastno delo, delo vrstnikov in pomebnejših oblikovalcev stekla natančno in dosledno izvede likovno nalogo	Vaje: izrazna moč črte analiza elementov likovne kompozicije likovne rešitve z uporabo zlatega reza gradnja risbe s pomočjo geometrije gradnja telesnine na risbi s pomočjo sence	Praktični pouk –izdelava preproste brušene kompozicije
4. SLIKANJE
pozna in obvlada zakonitosti barvnega nauka obnovi znanje o sistematiki barv (barvni krog, barvno telo) pozna simbolne vrednosti barv pozna harmonijo barv in barvne kontraste razume odnose med barvo, obliko in velikostjo razume barvno in zračno perspektivo pozna temeljne slikarske tehnike in orodja pozna likovne lastnosti barve in oblike zna slikati motive po opazovanju in iz domišljije	razlikuje barve po učinkih razume in poišče količinske in barvne vrednosti slika tonske lestvice izdela abstraktno kompozicijo z upoštevanjem barvnih zakonitosti izdela prostorsko kompozicijo z upoštevanjem barvne perspektive uporabi barvne kontraste in harmonijo barv kot osnovo za gradnjo slike izkaže svoje znanje o barvah v likovni nalogi izdela predlogo za grafit z aktualno vsebino naslika tihožitje po opazovanju izdela skico za izdelavo vitraža naslika barvno kompozicijo iz domišljije naslika detajl po opazovanju (stilizacija vzorca iz tkanine na steklo)	razvija občutek za barvno ravnovesje in senzibilnost za barvne kvalitete odkriva pomen vpliva barve na oblikovanje izdelkov iz stekla odkriva barvne in oblikovne zakonitosti v naravi izkazuje svoje znanje v likovnem komponiranju	Ekskurzija: ogled slikarske razstave, ateljeja Likovna naloga: poslikava vinske steklenice zagovor izdelka pri pouku	Gradiva, praktični pouk –steklarske barve za slikanje na steklo, barvila za steklo Družboslovje (sporočilnost grafita)
5. PLASTIČNO OBLIKOVANJE
pozna značilnosti oble plastike in reliefa in razlike med njima razume funkcijo votle plastike v oblikovanju stekla razume pojme: volumen, oblika, stabilnost in stojnost razume in upošteva posebnosti oblikovanja zunanjih delov teles in oblik pozna kiparske materiale in orodja	oblikuje različne votle oblike z upoštevanjem lastnosti materialov, stojnosti in površin razloži značilnosti kiparskega oblikovanja izdela votlo plastiko s poudarkom na volumnu stekla, uporabi različne vrste površin (struktura, faktura, tekstura, patina in barva) pri oblikovanju stekla izdela skulpturo ali uporabni izdelek s povdarkom na vbočenih in izbočenih oblikah	razvija občutek za estetsko oblikovanje stekla razvija občutek za funkcionalnost steklenih oblik razvije ekološko zavest glede uporabe kiparskih materialov in uporabe stekla kot naravi prijaznega materiala	Ekskurzija: obisk lončarske delavnice Vaja: polna in votla plastika iz papirja, gline ali stekla relief iz stekla izdelava skulpture iz odpadnega stekla Projektni teden: Od surovine do izdelka	Praktični pouk – pihanje votlih oblik
6. PROSTORSKO OBLIKOVANJE
pozna načine oblikovanja notranjega prostora spozna delo oblikovalca notranjih prostorov in uporabnih predmetov	oblikuje likovno kompozicijo v prostoru po določenem likovnem načelu oblikuje preprosto maketo z možnostjo prehodov iz enih v druge oblike prostorov	razvija občutek za estetsko ureditev prostora in funkcionalno razporeditev predmetov v prostoru razvija smisel za načrtno in projektno delo	Projektni teden: postavitev razstave steklenih izdelkov v prostoru (obvezni del iz zgodovine oblikovanja stekla in vpliv tega pri lastnem delu)	Praktični pouk – brušenje ravnega stekla
7. VIZUALNE KOMUNIKACIJE
pozna načela likovnega sporočanja (dovršenost estetske oblike, jasnost ideje in zanimivost oblike v kombinaciji z besedilom) pozna možnosti računalniškega oblikovanja ter njegovo uporabo v steklarskih poklicih	analizira likovne vsebine oblikovanja stekla izdela računalniško oblikovano vizualno sporočilo analizira likovne kvalitete in sporočilnost različnih primerov vizualnih sporočil izdela skico vizualnega sporočila (z izbranim motivom na kelihu) oblikuje zamisel na računalniku (osnovna forma, brušeno steklo, slikano steklo)	se navaja za ustrezno uporabo izsledkov s področja oblikovanja stekla primerja in vrednoti vizualno sporočilo z estetskimi in veljavnimi kriteriji	Vaja: izdelava skice za spominski izdelek z napisom osnutek za nalepko plakat v kolaž tehniki Delo z računalnikom in ustrezno programsko opremo	Praktični pouk – spominski izdelek z napisom
8. UPORABNA UMETNOST
pozna značilnosti umetnostne in domače obrti (dejavnosti, značilnosti in razlike) razume zakonitosti industrijskega oblikovanja (forma, funkcija, struktura) pozna posebnosti kiča	izdela skico za vinsko steklenico razvršča uporabne predmete glede na vrste kiča	razvija poklicno odgovornost in spoštovanje tradicionalnih vrednot v steklarstvu oblikuje pravilni odnos do tradicionalnih oblik stekla in jih poveže s sodobnim oblikovanjem stekla	Vaja: izdelava skice za vinsko steklenico Vaja: prepoznavanje kiča na izdelkih	Praktični pouk – izdelava steklenice za vino po lastni zamisli
9. STILIZACIJA IN OBLIKOVANJE
spozna postopke in vlogo stilizacije pozna estetske kriterije pozna postopke stilizacije na področju oblikovanja stekla zna stilizirati motive za postopke brušenja, graviranja, slikanja zna stilizirati motive s postopki brušenja, graviranja, slikanja pozna tradicionalno motiviko slikanja na steklo	se usposobi za upodabljanje cvetličnega in ornamentnega okrasja ter črk in grbov razlikuje med slikarskimi in tiskarskimi tehnikami stilizira preprost motiv (skica) v eni od klasičnih likovnih tehnik stilizira preprost ali tradicionalen motiv z enim od steklarskih delovnih postopkov pozna in obvlada brušene črtne motive (predmetne motive in abstraktne vzorce)	se navaja na natančnost in doslednost	Vaja: skica za cvetlični motiv skica za stilizirani ornament	Praktični pouk – brušeni in slikani cvetlični motiv Praktični pouk – ornament na steklu
10. VIRI INFORMACIJ, ISKANJE ZGODOVINSKIH IN SODOBNIH VIROV
zna preko ustreznih medijev poiskati vire (knjižnica, medmrežje, osebna komunikacija…)	zna iz virov poiskati primeren motiv za dekoriranje stekla zna razložiti likovni, slogovni in motivni izdelek izriše cvetlični motiv iz ljudske umetnosti zna predstaviti pisno in ustno likovni izdelek.		Vaja. priprava na predstavitev izdelka predstavitev izdelka	Slovenščina Družboslovje Praktični pouk

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Preverjanje in ocenjevanje znanja umetnostnozgodovinskih vsebin naj poteka ustno in pisno ob slikovnem gradivu. Upošteva se predvsem znanje, razumevanje in uporabnost tega znanja v likovno praktičnem delu. V posebnih primerih naj se upošteva tudi dijakova zmožnost analiziranja, sintetiziranja in vrednotenja.

Preverja, vrednoti in ocenjuje se tudi dijakovo delo (proces), katerega odraz so izdelki – vaje, skice in likovni izdelki. Kriteriji za ocenjevanje so izpeljani iz ciljev likovne naloge. Likovni pedagog sproti preverja delo, razumevanje in dosežene rezultate pri praktični izvedbi likovne naloge. Likovna dela vrednoti v kontekstu po izoblikovanih merilih, ki izhajajo iz likovne naloge. Objektivne kritike so smernice za nadaljnje delo oziroma za izboljšanje dela. Podpirati morajo dijakovo emocionalno, moralno, motivacijsko in intelektualno komponento. Učitelj ob vrednotenju splošnih in operativnih ciljev predmeta in na podlagi likovnih del dijake usmerja k virom kreativnih potencialov.

6. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA ZA IZVAJANJE IZOBRAŽEVANJA

Pri predmetu Umetnost z oblikovanjem dijaki nadgrajujejo znanje likovnega jezika, ki so ga pridobili na osnovnošolski stopnji izobraževanja. Zaradi specifičnosti predmeta se likovnovzgojni in izobraževalni dejavniki aktivirajo verbalno, realizirajo pa v likovnem izražanju pri predmetu samem in pri praktičnem pouku. Pouk je zasnovan likovno problemsko. Spoznavanje likovno teoretičnih problemov temelji na poglobitvi že znanih pojmov. Glede na temeljno poklicno usmeritev je nujno povezovanje likovno teoretičnih vsebin z ustreznimi vsebinami strokovnih predmetov, kar še posebej pride do izraza pri realizaciji projektnih tednov.

Učitelj skrbi za napredovanje in oblikovanje dijakove harmonične in celovite osebnosti. Pomembna je individualna oblika dela, ki prinaša nova znanja in kreativno izražanje, kar je podlaga za vključevanje v kulturno življenje okolja.

Katalog znanj vsebuje temeljna področja likovne vzgoje (risanje, slikanje, plastično oblikovanje, vizualne komunikacije...), pri čemer dijaki nadgrajujejo znanje likovnega jezika, pridobljenega na osnovnošolski stopnji izobraževanja. Zaradi specifičnosti predmeta in zahtev steklarske stroke je nujno prepletanje teoretičnega in praktičnega dela, kar dviguje raven ustvarjalnih sposobnosti dijakov. Likovni jezik se pojmuje v funkciji priprave na poklic.

V učnem procesu mora učitelj gojiti in bogatiti vsako stopnjo dijakovega likovnega razvoja in jo glede na poklicno usmerjenost (steklarstvo) obravnavati aplikativno (predvsem področja slikanja, risanja in plastičnega oblikovanja). Več likovnih problemov iz različnih oblikovalnih področij je možno združiti znotraj posameznih likovnih nalog.

Pomembna dopolnitev predmeta naj bo kulturni dan, ki bo omogočal neposreden stik z umetniškimi ustanovami in stvaritvami. Načrtovan in uresničen naj bo vsako šolsko leto.

V vsakem šolskem letu se izpelje tudi najmanj en projektni teden.

Po letnikih se vsebine nadgrajujejo, po učiteljevi presoji tudi prepletajo in dopolnjujejo. V 1. in 2. letniku dijak osvoji vsebine iz osnov likovne umetnosti in umetnostne zgodovine. Te vsebine se v prvih dveh letnikih prepletajo s vsebinami in vajami iz likovnega snovanja. Snov 3. letnika sintetizira vsebine prejšnjih dveh letnikov v obliki samostojnih likovnih nalog in kot priprava na zaključni izpit.

SPOZNAVANJE TEORETIČNIH LIKOVNIH PROBLEMOV

Pri dejavnosti spoznavanja teoretičnih vprašanj gre za usposobitev dijakov, da na podlagi usvojenih likovnih pojmov na verbalen način likovno komunicirajo. Gre za obvladovanje likovnih pojmov, pridobljenih z opazovanjem predmetov in pojavov v okolju in naravi, ki temeljijo na spoznanjih in doživljajih. Doživljanje in spoznavanje poteka ob pomoči učiteljeve uspešne motivacije. Učitelj zavestno skrbi za to, da se aktivira čim več dejavnikov likovnih sposobnosti mladostnikov:

opazovanje
vizualni likovni spomin
likovno kvalitativno mišljenje
emocionalno doživljanje
oblikovanje s pomočjo domišljije in predstav
aktiviranje estetskih idej z določeno občutljivostjo in spretnostjo
sposobnost povezovanja likovno-teoretskih zakonitosti s strokovnimi vsebinami

Razvijanje dejavnikov likovnih sposobnosti prispeva k razvoju ustvarjalnosti, bogatenju zavesti in sposobnosti doživljanja lepote, ki je integralni del umsko in etično izoblikovanega dijaka.

LIKOVNO IZRAŽANJE

Likovno izražanje pomeni ustvarjalno uporabo pridobljenih spoznanj in doživetij dijakov. Gre za praktično uresničevanje idej, dokazovanje uspešnega reševanja likovnih problemov v obliki estetskega izražanja.

Likovni pedagog aktivno spodbuja in usmerja dijake, da mislijo, čutijo, raziskujejo, se ustvarjalno izražajo z likovnimi izrazili in z različnimi orodji, v različnih materialih. Likovni pedagog spodbuja dijake, da vnašajo v likovno izražanje lastna spoznanja. Podpira samozavest dijakov s tem, da jim dovoli, da ostajajo pri likovnem izražanju izvirni, posebni in prepoznavni. Likovni pedagog razvija pri dijakih motorično spretnost in občutljivost s primerno načrtovano likovno nalogo in pravilnim vodenjem delovnih postopkov. Odpira možnosti za samostojno likovno eksperimentiranje.

RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI IN ESTETSKEGA IZRAŽANJA

Zelo pomembna naloga likovnega pedagoga je, da pri izvajanju učnega procesa vzpodbuja in razvija ustvarjalnost. Poskrbeti mora, da postane ustvarjalnost proces, v katerem se spodbuja navdušenje dijakov, da pri ustvarjanju svobodno čutijo, mislijo in spontano komponirajo svoja opažanja in zamisli. Znati mora iskati dijakovo originalnost v načinu oblikovnosti sporočila, kjer niso najpomembnejši motivi ampak načini njihovega oblikovanja.

POVZETEK DOSEŽKOV

Z usvojenim likovno-teoretičnim znanjem, podprtim z likovno ustvarjalnostjo, se pri dijakih razvijajo likovno izrazne in oblikovno-estetske sposobnosti. Pri sproščenem likovnem izražanju dijaki razvijajo likovne spretnosti, kot so: motorične spretnosti (senzibilnost) in občutljivosti (senzitivnost), sposobnost estetskega oblikovanja (izražanja) in likovnega mišljenja. Ravnovesje med likovnim in verbalnim izražanjem omogoča enakomeren razvoj opazovanja, predstavljivosti, likovnega spomina, čustev, domišljije in ročnih spretnosti. Ob vrednotenju likovnih del dijaki pridobivajo nove izkušnje ter krepijo zavest o pomembnosti poznavanja likovnih pojmov in estetskega izražanja. Navajajo se na kritično presojanje unikatnega in serijskega oblikovanja steklarskih izdelkov in estetske ureditve prostora ter naravnega okolja.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Umetnost z risanjem povezuje in podpira izkušnje naravoslovnih predmetov, humanističnih in družboslovnih ved, jezikov, strokovnih predmetov, predvsem PRAKTIČNEGA POUKA (pihanje stekla, brušenje stekla, slikanje na steklo…).

Dijakovi dosežki pri predmetu celostno predstavijo strukturo njegove osebnosti. Interdisciplinarnost predmeta zagotavlja medpredmetne povezave na spontan in sproščujoč način, omogoča uporabo likovno teoretskih znanj tudi na področju steklarske proizvodnje.

8. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Za likovno snovanje:

M. Butina: Slikarsko mišljenje, CZ, Ljubljana 1996
M. Butina: Prvine likovne prakse, Debora, Ljubljana 1997
M Butina: Uvod v likovno oblikovanje, Debora, Ljubljana 1997
M. Butina: O slikarstvu, Debora, Ljubljana 1997
J. Muhovič: Vstop v likovno logiko I, II, ALU, Ljubljana 1986
Z. Didek: Raziskovanje oblikotvornosti, DDU Univerzum, Ljubljana 1982
F. Jerman: Sprehodi po estetiki, MK; Ljubljana 1982
T.Tacol: Likovno izražanje (učbeniki za 5.,6.,7.,8. razred), Debora, Ljubljana 1995
Revija Likovna vzgoja, Ljubljana , založba Debora
Republiška predmetna komisija za likovno teorijo: Predmetni izpitni katalogi za maturo – Likovna teorija, Republiški izpitni center, Ljubljana 1993 – 2002
Revija Likovne besede, zbirka, Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana
Likovna vzgoja v srednjih šolah, zbornik prispevkov s posveta v Cankarjevem domu, Ljubljana 22.maj 1996, Zavod republike Slovenije za šolstvo
V. Kandinski: Od točke do slike, CZ, Ljubljana 1985
M Butina: Mala likovna teorija, Debora, Ljubljana 2000
D.Čadež: Od glave do portreta, Debora, Ljubljana 2000
Revija P und C – Porzellan und Glass, Dusseldorf
Janez Bogataj: Mojstrovine Slovenije, Ljubljana 1999
Oskar Kogoj: Nature design, Ljubljana 1999
Tine Germ: Simbolika cvetja, Ljubljana 2002

Za umetnostno zgodovino:

Chevalier, Jean in Gheerbrant, Alain: Slovar simbolov, miti, sanje, liki, običaji, barve in števila, MK, Ljubljana 1993
M. Hollingsworth: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana 1993
S. Sproccati: Vodnik po slikarstvu, MK, Ljubljana 1994
L.Tavčar: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana 1991
Umetnost slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana 1998
Umetnost na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana 1998
VHS, dr. Nataša Golob in Tone Frelih, Podobe Preteklosti, Orion film d.o.o., Ljubljana 1997
dr. Nataša Golob: Umetnostna zgodovina, DZS 2003
dr. Tine Germ: Podobe antičnih bogov v likovni umetnosti od antike do izteka baroka, DZS 2001
Umetnost svetovne zgodovine, DZS Ljubljana 2000
Umetnost v slikah , DZS, Ljubljana