ŠTUDIJ OKOLJA - IZBIRNI PREDMET

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

GIMNAZIJA

70/105 UR

Učni načrt za študij okolja je bil sprejet na 29. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 8. 7. 1999.

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. VIRI

I. OPREDELITEV PREDMETA

1. POLOŽAJ PREDMETA

Študij okolja (okoljska vzgoja) je v program osnovne šole vključen kot medpredmetno področje, ki ga poučujejo učitelji splošno-izobraževalnih predmetov v okviru le-teh, v sklopu okoljskih dni in obšolskih dejavnostih. Elementi okoljske vzgoje so navzoči v vseh treh triadah osnovne šole, v tretji triadi pa lahko študij okolja šola izvaja tudi kot izbirni predmet.

V gimnazijah je študij okolja medpredmetno področje in poteka v največji meri v okviru vsebin naravoslovnih predmetov, geografije in sociologije, v manjši meri pa tudi ostalih predmetov, v sklopu obveznih izbirnih vsebin ter kot izbirni predmet. Študij okolja je tako tudi most, prek katerega je mogoče povezovati naravoslovna in družboslovna znanja v funkcionalno celoto.

2. FILOZOFIJA PREDMETA

Predmet študij okolja je nadgraditev obstoječih predmetov, ki v svojem programu obravnavajo neživo in živo naravo ter človeško družbo. To so predvsem biologija, kemija, fizika, geografija, sociologija in zgodovina, v manjši meri pa tudi ostali predmeti. Obstoječi predmeti predvsem opisujejo in razlagajo procese v okolju, ne ponujajo pa spretnosti in praks za ravnanje v skladu s sonaravno - trajnostno paradigmo. Učni načrt izbirnega predmeta je zasnovan tako, da omogoča dijakom seznanjanje z novimi vsebinami in hkrati povezovanje le-teh z vsebinami, pridobljenimi pri drugih predmetih, v celoto. Poudarjena je vloga interdisciplinarnosti pri razreševanju okoljskih problemov, saj so ti navadno preveč kompleksni, da bi jih lahko obvladala le ena stroka. Temeljno sporočilo predmeta pa je, da okoljski problemi ne zahtevajo le tehničnih ali tehnoloških rešitev, temveč da je nujna sprememba načina obnašanja. Sonaravno - trajnostni razvoj terja odgovorno odločanje, ki ne bo ogrožalo zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Priporočamo, da pri snovanju letnega načrta dela sodelujejo učitelji različnih strok, ki kasneje sodelujejo tudi pri uresničevanju posameznih vsebin.

Poudarjena je avtonomija učitelja; izhaja naj predvsem iz okoljskih problemov okolja v katerem deluje šola, ter znanj in stališč, ki jih dijaki že obvladajo.

Predmet poskuša kar najbolj aktivirati višje miselne procese, zlasti razumevanje in vrednotenje sedanjosti ter predvidevanje in vrednotenje prihodnosti. Izhajamo s stališča, da so med sedanjimi dijaki snovalci odločitev, ki bodo morebiti s svojimi odločitvami bistveno vplivali na dogajanja v okolju (urbanisti, pravniki, vodje tehnologij, ipd...). Dijakom predstavimo povezanost pojavov in jih usposabljamo za angažirano razreševanje problemov in sprejemanje odločitev v konkretnih življenjskih okoliščinah. Dijaki naj sodelujejo pri pripravi letnega izvedbenega načrta za predmet.

3. CILJI OKOLJSKE VZGOJE

spodbujati dijake k raziskovanju in razlaganju pojavov v okolju z različnih stališč (fizikalno, geografsko, kemijsko, biološko, sociološko, ekonomsko, politično, tehnološko, zgodovinsko, psihološko, estetsko, etično in duhovno),

doseči, da se dijaki jasneje zavedo odvisnosti naravnih in družbenih pojavov, posebej škodljivih vplivov človekovih aktivnosti na okolje, iz tega nastajajočih problemov ter konfliktov ob poskusih reševanja,

dijakom dati priložnost, da pridobijo znanje, razumevanje, vrednote, stališča, zavzetost in spretnosti, potrebne za varstvo in izboljšanje okolja,

doseči, da dijaki razumejo, da razreševanje okoljskih problemov ni le tehnološka, temveč tudi etična, sociološka in ekonomska kategorija.

Gre torej za med seboj prepletene cilje s spoznavnega, čustvenega, akcijskega in vrednostnega področja; to terja tudi posebne didaktične izpeljave in poudarke.

Čustveno motivacijski cilji (predstavljajo osnovo za vse druge cilje).

Primer: učenci se v neposrednem stiku z naravnim okoljem zavedo njegove vrednosti, pa tudi ranljivosti, razvijejo občutek za lepo v okolju, občudovanje in spoštovanje, pa tudi željo po ohranjanju okoljskih vrednot.

Spoznavni cilji

znanje
- učenci poznajo najpomembnejše PODATKE (npr. o onesnaženosti zraka, izginjanju vrst v Sloveniji v svetu...)
- poznajo POJME, kot so: ekosistem, sonaravno gospodarstvo, "mehka" tehnologija, biokmetijstvo, entropija, recikliranje...)
- RAZLIKUJEJO npr. med obnovljivimi in neobnovljivimi viri energije
- poznajo ZAKONITOSTI, TEŽNJE (npr. rasti prebivalstva, zalog pitne vode, energetske porabe...)
- poznajo METODE za ugotavljanje razmer v okolju, zbiranje in predstavitve podatkov...
- poznavajo načine REŠEVANJA nekaterih okoljskih problemov, razlikujejo med bolj in manj uspešnimi načini (takih, ki se lotevajo vzrokov ali le posamičnih posledic)

razumevanje
- razumejo načine vzdrževanja ravnotežja v naravnih ekosistemih in jih primerjajo z umetnimi sistemi (npr. prednost negativne pred pozitivno povratno zanko);
- predvidevajo POSLEDICE nekaterih posegov v okolje ali porabe energije ,
- razumejo različne vrste ODNOSOV IN POVEZAV (npr. med širjenjem industrije in onesnaževanjem okolja ter zmanjševanjem surovinskih virov, med degradacijo okolja in zdravstvenimi problemi ...)
- razumejo, da je današnje stanje v okolju rezultat PREPLETENOSTI ekoloških, ekonomskih, družbenih vplivov.
- razumejo in ob primerih opišejo, zakaj imajo sistemi, ki jih je ustvaril človek (posegi v naravo), dobre in slabe, predvidljive in nepredvidljive, namerne in nenamerne dolgoročne in kratkoročne posledice (obvladajo osnove holističnega ekosistemskega mišljenja);
- razumejo ukrepe, ki so potrebni, če želimo zagotoviti sonaravno-trajnostni razvoj (varčevanje, omejevanje pretoka energije, ohranjanje raznolikosti živih bitij),
- odgovorno odločanje

uporaba, reševanje problemov
- na osnovi preučevanja stanja v okolju znajo zastaviti smiselne probleme
- obvladajo STRATEGIJE reševanja okoljskih problemov (najprej v ožjem , nato v širšem okolju)
- opredelitev, zbiranje potrebnih informacij, povezovanje znanj in raznih predmetov, postavljanje hipotez in njihovo preverjanje...

analiza
- znajo ANALIZIRATI dogodek (urbanizacija, kemizacija kmetijstva), članek, ukrep (ločeno zbiranje odpadkov...) z okoljske plati. Pri tem razlikujejo med dejstvi, domnevami, stališči, napovedmi...

sinteza
- učenci na izviren način predstavijo določeno plat okoljske problematike v svojem (šolskem, krajevnem...) okolju, predlagajo ukrepe za rešitev ter pri tem povežejo spoznanja iz raznih predmetov (virov). Ustvarijo vizijo zaželene prihodnosti in si zamislijo pot do nje

vrednotenje
- učenci na podlagi kriterijev predvidijo in ovrednotijo različne posledice, ki jih ima določena rešitev (npr. tehnološka) ali poseg v okolje. Kriteriji so poleg okoljskih tudi ekonomski, estetski, zdravstveni... Pomemben kriterij je prispevek k sonaravno - trajnostnemu razvoju.

razvoj stališč in vrednot
- učenci se zavedajo pomena potreb in stališč ljudi, tako za nastajanje kot odpravljanje okoljskih problemov, pa tudi vlogo konfliktnih interesov in na osnovi informacij razvijejo pozitivna STALIŠČA do varovanja in ohranjanja okolja;
- na osnovi razprav in izkušenj:
- si razjasnijo lastna stališča in vrednote,
- spoznajo in razumejo stališča drugih (kakšna so in zakaj) ter analizirajo, v čem je bistvo razhajanj,
- razvijejo kritična stališča do kratkoročnih in enostranskih odločitev
- sprejemajo osnovne okoljske VREDNOTE, kot so skrbnost in obzirnost do okolja (vključno s soljudmi - s socialnim okoljem), solidarnost, zmernost v trošenju nenadomestljivih dobrin, nenasilje, odgovornost do prihodnjih generacij.
- postopno prehajajo z vrednostnega sistema EGOCENTRIČNE etike na stopnjo ANTROPOCENTRIČNE in (nekateri) na stopnjo EKOCENTRIČNE etike; znajo argumentirati s stališč ene in druge ter predvideti posledice.

akcijski - spretnostni cilji
- učenci razvijejo spretnosti, potrebne za boljše SPOZNAVANJE okolja (ugotavljanje, inventariziranje stanja, tako v naravnem kot v ustvarjenem okolju) in za aktivnosti, pomembne za premišljeno in odgovorno RAVNANJE v odnosu do okolja - sem spadajo tudi komunikacijske spretnosti - argumentiranje, pisno in ustno sporazumevanje, ter poznavanje in obvladanje nekaterih načinov usklajevanja interesov in reševanja konfliktov v demokratični družbi.

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1. Opredelitev predmeta študij okolja / 2 uri

dijaki poznajo različne poglede na okoljsko vzgojo /IUCN

z njo razumejo pomen okoljske vzgoje v sodobnem svetu in se seznanijo

Vsebina: Dijakom predstavimo dejstvo, da je človek s svojimi posegi usodno vplival na svetovni ekosistem. Opremo se na znanja zgodovine (človek kot lovec - nabiralec, neolitsko poljedelstvo, razvoj kmetijstva, nastanek mest, tehnični in tehnološki razvoj, industrijska revolucija, razvoj prometa, okoljski vzroki za propad nekaterih civilizacij…). Dijaki naj ugotovijo, katera od dejavnosti je imela na naravno okolje največji (najpomembnejši) vpliv. Predstavimo jim podatke o povečanju števila prebivalstva (kor. geografija), a jih še ne komentiramo. Napeljemo jih na misel, da so viri v okolju omejeni in jim predstavimo temeljne dileme, ki bi jih izzvalo nespremenjeno ravnanje z njimi. Uvedemo pojem sonaravno-trajnostni razvoj, kot eno od možnih strategij razreševanja aktualnih problemov človeštva (svetovnega ekosistema). Predstavimo jim pomen okoljske vzgoje in izobraževanja za sonaravno-trajnostni razvoj.

2. Kompleksnost okoljskih problemov / 4 ure

dijaki razlikujejo med vzrokom in posledico / npr. fosfati v vodi niso le posledica pomanjkanja čistilnih naprav, temveč čezmerne uporabe v gospodinjstvih in kmetijstvu,

dijaki se ob analizi življenjskega cikla (vrečka čaja, paradižnikova mezga...) seznanijo s kompleksnostjo vsakega okoljskega problema,

razumejo interdisciplinarno naravo okoljskih problemov,

vedo, da okoljskih problemov ni mogoče obravnavati le kot tehnični ali tehnološki problem, temveč da je razrešitev tega problema praviloma mogoča v okviru osebnih, ekonomskih in političnih odločitev,

prepoznajo okljski problem v novih okoliščinah,

razumejo mednarodno naravo okoljskih problemov,

se zavedajo, da okoljskih problemov ni mogoče razrešiti brez sodelovanja stroke in civilne družbe,

se zavedo pomena spremembe vrednot, stališč in ravnanja, ki upošteva nosilnost - okolja in soodvisnost naravnih in družbenih pojavov,

primerjajo temeljne metode za razreševanje okoljskih problemov - zakonodaja, civilna pobuda, dogovarjanje,

ponudijo lastne zamisli za razrešitev konkretnega primera, načrtujejo akcije,

se zavedo, da lahko iste potrebe zadovoljujemo na okolju bolj ali manj prijazne načine.

Vsebina: Dijakom razložimo, kaj je okoljski problem in poizvemo, katere okoljske probleme že poznajo. Med temi izberemo enega, potem pa ga podrobneje obdelamo. Dijaki imajo praviloma zelo poenostavljeno predstavo o tem, kaj je okoljski problem, zato ob konkretnem lokalnem primeru, ki ga poznajo, skupaj z njimi obdelamo problem z vseh možnih plati (tehnične, tehnološke, ekonomske, družbene, socialne, etične, psihološke). Kolikor dijaki tega ne naredijo sami, poudarimo temeljne dileme, dijaki pa naj zavzamejo svoje stališče: (primer: Če zapremo tovarno, ki onesnažuje okolje, kaj z delavci. Ali : Če vpeljemo čistilno tehnologijo, lahko postanejo izdelki tako dragi, da jih ni mogoče prodati….). Poskušamo opozoriti na vprašanje, kako lahko pripomoreš k razrešitvi konkretnega problema?

3. Zgodovina zavedanja okoljskih problemov (Od Stockholma prek Ria do danes) /4 ure

mednarodne konvencije

okoljska zakonodaja v Sloveniji

poznajo primer učinkovitega/neučinkovitega razreševanja konkretnega zgodovinskega primera in ga analizirajo

zavzamejo kritično stališče do izključno kratkoročnih ekonomskih koristi in paradigme nenehne gospodarske rasti ter do romantične nostalgije, ki se ob varovanju narave ne zmeni za gospodarske plati zadovoljevanja človekovih potreb

Vsebina: Zavedanje okoljskih problemov in načini razreševanja le-teh so prešli določeno evolucijo. Na začetku so praviloma razreševali le posamezne primere (varstvo vrst, osebkov, nastanek parkov, Londonski smog). Polagoma pa začne naraščati potreba po globalnem varstvu narave povečevati. Velik vpliv na kasnejša dogajanja so imele knjiga Rachel Carson Nema pomlad (1962) ter dejavnost Rimskega kluba in študija D. Meadowsa Meje rasti (1972). L 1972 je bila v Stockholmu konferenca ZN o človekovem okolju, s katero je postalo varstvo okolja četrti poudarek usmeritve delovanja ZN ( poleg prizadevanj za mir, spoštovanje človekovih pravic in pravičnega družbenoekonomskega razvoja). 5. junij pa je postal svetovni dan človekovega okolja – takrat je bil ustanovljen UNEP. Sprejeta je bila stockholmska deklaracija: 26 načel za ohranjanje okolja. Na UNCED-u 1992 (Rio 1992), so bile sprejete Agenda 21, deklaracija o okolju in razvoju, konvencija o biotski raznovrstnosti; premik od izključne usmerjenosti v varovanje okolja v trajnostni razvoj, ki upošteva pravice prihodnjih generacij in tretjega (nerazvitega) sveta.

Svetovni dnevi:
2. februar - svetovni dan varstva mokrišč
22. marec - svetovni dan voda
22. april - dan zemlje
5. junij - svetovni dan varstva okolja
29. december - mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Dijaki zvedo, da obstajajo mednarodne zavezujoče konvencije in se seznanijo z nekaterimi med njimi. Predlagamo, da posamezne konvencije predstavijo dijaki v obliki referatov, saj jih s tem navajamo na branje predpisov. Spremljajo naj tudi posledice in (ne)uspeh pri (ne)uveljavljanju konvencij.

Konvencije:
- ramsarska: konvencija o močvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (v Sloveniji: sečoveljske soline; kandidati: porečje kraške Ljubljanice, čezsoška prodišča in Mura),
- konvencija o svetovni dediščini: na seznamu svetovne dediščine so Škocjanske jame,
- konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi na prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES),
- bonska konvencija: konvencija o varstvu selitvenih poti prosto živečih živali,
- konvencija o biotski raznovrstnosti,
- bernska konvencija: konvencija o ohranjanju evropskih prosto živečih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov,

Evropski regionalni dogovori:
- alpska konvencija, konvencija o varstvu sredozemskega morja in obalnega območja, konvencija o sredozemskih mokriščih.

Okoljska zakonodaja v Sloveniji:

Vsebina: Dijaki se seznanijo s temeljnimi akti, ki urejajo okoljska vprašanja v Sloveniji (ustava, zakon o varstvu okolja). Poznajo občinski odloki, ki varuje določeno področje v njihoven domačem okolju, odlok o zaščiti podtalnice. (Znanje dopolnijo in konkretizirajo pri temah, namenjenih varstvu okolja v Sloveniji). Zvedo, da dejavnosti podjetij in dejavnosti uravnavajo predpisi o varovanju okolja. Razumejo, da so moč in meje predpisov omejeni.

4. Najpomembnejši domači problemi 10 / 15 ur

seznanijo se z najpomembnejšimi slovenskimi okoljskimi problemi in težnjami zadnjih 10 let viri onesnaževanja, za okolje neprijazne navade, izguba kmetijskih zemljišč, onesnaževanje voda, problemi pitne vode, komunalni odpadki, siromašenje kmetijskih zemljišč, emisije v okolje, onesnaževanje zraka, uničevanje in degradacija biotopov - npr. mokrišč...

razumejo posledice izrabe naravnih virov (surovin in energije) zaradi prisile nenehne ekonomske rasti

poznajo rešitve, ki jih omogoča današnja tehnologija (čistilne naprave, gospodarjenje z odpadki) in alternativne načine gospodarjenja (biotehnologija, za okolje prijazna pridelava hrane, mehak turizem, mehka tehnologija)

poznajo in kritično analizirajo konflikte interesov industrije in uveljavljanje monopolov.

Dva okoljska problema, ki sta še posebej pomembna za domače okolje, obdelajo podrobneje v šoli. Ponudijo rešitve / diskusija, referati, razprava, razstava. 8 / 10 ur

Enega od konkretnih problemov dijaki obdelajo samostojno kot skupinsko seminarsko nalogo. Izhajajo naj iz svojega lastnega okolja. Rezultati naj bodo aplikativni. Primer: Kako zmanjšati količino odpadkov v šoli? Kako zmanjšati porabo papirja in električne energije? Kam s kemikalijami? Varčevanje doma. Od kod pitna voda? Divja smetišča v okolici. Melioracije in regulacije. Sežiganje odpadkov. Vnašanje tujerodnih vrst. 7 /10 ur

Vsebina: V tem delu se posvetimo predvsem emisijam v okolje (zrak, voda, tla) ter izrabi prostora in virov. Obravnavamo posledice za okolje in s tem tudi za človeka. Dijaki naj spoznajo najpomembnejše slovenske okoljske probleme. Pri obravnavanju emisij izhajamo iz kemijskega in biološkega predznanja. Dijaki se seznanijo s povezavo med škodljivo navado in dogajanjem v okolju ter posledicami za zdravje (povezava med nitrati v podtalnici ali emisijo plinov in obolevnostjo prebivalstva). Dijake navajamo na samostojno analizo in razreševanje okoljskih problemov ter jim predstavimo pomen vsakega posameznika pri tem (primer kapljice: ene kapljice ne slišimo, slap pa buči). Dijaki naj iščejo alternative in poskušajo ponuditi rešitve - ne smemo se zadovoljiti le z deklarativnimi odgovori. Dijake usmerjamo, da preiščejo še spregledane razsežnosti (ekonomski, socialni, etični,…), ki bi jih v svoji analizi spregledali. Dijakom ne pridigamo, temveč jih usmerjamo.

Usmerimo jih, da dojamejo vpetost domačega okolja v svetovna dogajanja in narobe. (Primer: radioaktivni odpadki - izvozimo jih - s tem postanejo problem nekoga drugega - ali smo s tem razrešili problem?)

Dijakom prepustimo izbiro med dvema problemoma, ki jih še posebej zanimata, pri seminarski nalogi pa jih le usmerjamo. Vztrajamo pri končnem izdelku (poster, seminarska naloga, referat).

5. Najpomembnejši okoljski problemi v svetu / 5/ 15 ur

dijaki poznajo pojave in časovne usmeritve: izguba diverzitete, kisli dež, dezertifikacija, širjenje prebivalstva, kemična tveganja, ogrožanje ozonske plasti, oskrba s pitno vodo, velike nesreče, stres urbanega okolja,

dijaki povežejo in ilustrirajo dogajanja v svetu z dogajanjem doma, kjer je to smiselno,

dijake vodimo do spoznanja, da smo del svetovnega ekosistema,

poznajo soodvisnost planetarnih okoljskih problemov z gospodarskimi, ekonomskimi in socialnimi dejavniki.

Dva problema analizirajo podrobneje / krajša skupinska teoretična seminarska naloga /iskanje informacij, predstavitev, analiza, možne rešitve... 0 / 10 ur

Vsebina: Dijake seznanimo z najpomembnejšimi okoljskimi problemi v svetu in Evropi (dobriško poročilo, agenda 21). Pri tem uporabimo znanje, ki so ga pridobili pri geografiji in biologiji. Dijaki naj se dodatno seznanijo s svetovnimi okoljskimi problemi z iskanjem po medmrežju ter literaturi. Tako pri njih vzbujamo občutek, da ne obstajajo njihovi problemi in naši problemi, temveč da je za mnoge svetovne probleme nujna skupna akcija. Pri tem opozorimo na ovire: razviti-nerazviti, ekonomska moč, vrednostni sistemi, tradicija … Problem prelaganja (selitev) okoljskih problemov med nerazvite.

Obravnavamo: izguba biotske pestrosti, podnebne spremembe, spremembe v atmosferi (ozon, efekt tople grede), širjenje populacije, kemična tveganja, velike nesreče, dezertifikacija (izguba plodnosti), stres urbanega okolja, kisli dež. Vključujemo aktualne teme ter sodobne težnje (Kateri problemi se zaostrujejo? Pri katerih so ukrepi dali učinke?).

6. Varovanje svetovnega okolja / 5 ur

dijaki se seznanijo s pomočjo avdiovizualnih sredstev s svetovnimi kopenskimi (arktika, tundra, tajga, listopadni gozd, grmičevje, puščava, tropski gozd) in vodnimi biomi (ocean, jezera, reke, koralni greben)

poznajo njihov pomen za človeštvo, stopnjo njihove ogroženosti ter dejavnosti, ki bi preprečile nadaljnjo degradacijo

poznajo dileme varstva okolja v svetu - ali je možno okolje ohraniti v sistemu nenehne ekonomske rasti?

Vsebine: Nadaljujemo s temami, ki smo jih obravnavali v prejšnjem poglavju na svetovni ravni. Gradimo na znanju o svetu, ki so ga dijaki pridobili pri geografiji in ekologiji, in poudarimo temeljne probleme, ki jih posamezne regije imajo. Tako v okviru Arktike omenimo probleme z nafto in lovom, tundre probleme zaradi nafte in rudarjenja, tajga je ogrožena zaradi sekanja lesa, rudarstva in nafte, zmerni pas zaradi poselitve, industrije in posegov v prostor (večina ekonomsko najpomembnejših držav je v zmernem pasu), v pasu stepe (travišča) so velikanski problemi zaradi intenzivnega kmetijstva, puščave se širijo, tropski gozd pa izsekavajo (izguba pestrosti). Opozorimo, da problemi, ki jih ima tretji svet, niso le njegovi. Nastajajo zaradi izvoza ekonomskega sistema razvitega sveta (iluzija, da bo lahko celotno svetovno prebivalstvo doseglo standard razvitih). Začutijo naj medsebojno povezanost in prepletenost okolja ter družbenih in socialnih ter ekonomskih dejavnikov, ki so ena od temeljnih ovir za učinkovito varstvo in ohranjanje le-tega.

7. Varovanje okolja v Sloveniji / 10 ur

Dijaki: se seznanijo z načeli varstva naravne in kulturne dediščine in okolja v Sloveniji,

razlikujejo med različnimi ravnimi varstva (zakoni, odloki, predpisi),

poznajo dileme varstva okolja v Sloveniji,

seznanijo se s pomenom vladnih in nevladnih organizacij pri varstvu okolja

s pomočjo avdiovizualnih sredstev in obiskom na terenu se seznanijo z najpomembnejšimi domačimi kopenskimi (gozd, gorski svet, loka, kraške gmajne, travniki,...) in vodnimi (reke, močvirja, loka, jezera,.. ) ekosistemi, dejavniki, ki jih ogrožajo, ter ukrepi, s katerimi bi preprečili nadaljnjo degradacijo, seznanijo se s pojmom kulturna krajina,

vedo, kaj je sonaravno in trajnostno gospodarjenje,

vedo, da je varstvo ekosistemov uspešnejše kakor varovanje posameznih vrst ali osebkov,

poznajo pomen varovanja nežive narave (slapovi, nahajališča fosilov, osamelci, naravna okna,...) in kulturne krajine (kmečka arhitektura),

vedo, katere vrste so v Sloveniji zaščitene in posamezne vrste iz njihovega domačega okolja tudi poznajo,

vedo za najpomembnejša zaščitena območja v Sloveniji,

poznajo ogrožene vrste in pomembne ter ogrožene habitate v domačem okolju,

poznajo primere dobrega in slabega urbanističnega razvoja.

Vsebina: Dijaki spoznajo pozitivno okoljsko zakonodajo v Sloveniji in se seznanijo s temeljnimi predpisi, ki bi jih lahko nevede in nehote kršili (odlok o varstvu gob…). V tem delu se posvetimo predvsem ukrepom, s katerim bi lahko omejili degradacijo okolja. Seznanimo jih z možnostmi, ki jih ima, da kot državljan vpliva na dogajanja v okolju. Pri pouku v razpravo vključujemo temeljne dileme varstva okolja in iščemo poskuse preseganja (cesta, ki je pomembna za razvoj kraja, bi peljala prek rastišča redke rastline, če pognojimo travnik, propadejo orhideje).

V tem poglavju obravnavamo konkretne ekosisteme v Slovenskem prostoru in dejavnike ter posege, ki jih neposredno ogrožajo. Spoznajo območja v Sloveniji, ki jih ščiti zakonodaja (Notranjski park, Triglavski park, Škocjanski zatok...). Če je možno, takšno območje tudi obiščejo. Rešijo naj konkretne naloge: katere zaščitene vrste so v domačem potoku, poznajo lokacije zaščitenih objektov in poznajo njihov pomen. Obravnavamo tudi grajeno okolje: pozanimajo se za prostorske načrte kraja.

8. Varovanje okolja v svojem domu /10 ur

dijaki se seznanijo z dejstvom, da v gospodinjstvih uporabljamo mnoge strupene ali za okolje in zdravje škodljive substance (topila, barve, zdravila…), ki zahtevajo posebno ravnanje,

dijaki poglobijo znanje o povezanosti življenjskih in potrošniških navad (prevoza, prehranjevanja, higiene…) ter vpliva na okolje,

spoznajo pojem "ekološke sledi",

vedo, kako ravnati s posebnimi odpadki,

dijaki se seznanijo z navadami, ki zmanjšujejo onesnaževanje okolja v njihovem domu,

izdelajo načrt za varčevanje z vodo in energijo v domačem gospodinjstvu,

seznanijo se z osnovnimi načeli zdrave prehrane,

poznajo fizikalne dejavnike okolja, ki škodujejo zdravju,

spoznajo pomen recikliranja.

Vsebina: Vsakdanje življenje in navade imajo bistven vpliv na okolje. Domače okolje je vir mnogih škodljivih emisij, ki neposredno ogrožajo človekovo zdravje. Seznanijo se s tveganji, ki jih prinašata neustrezno ravnanje s kemikalijami (barvili, topili, čistili) ter nepravilno skladiščenje. Ločijo med mutagenimi in teratogenimi sredstvi. Seznanijo se s fizikalnimi dejavniki, ki vplivajo na zdravje. Obravnavamo hrup in sevanja in jih seznanimo z metodami za njihovo zmanjševanje. Razumejo pomen varčevanja in recikliranja odpadkov. Načrtujejo dejavnosti in spremembe, ki bi izboljšale kakovost bivanja v domu. Poudarimo pomen sprememb življenjskih navad, vrednot in stališč.

9. Pogled v prihodnost/ 5 ur

dijaki se seznanijo z različnimi scenariji prihodnosti; pri tem upoštevajo sedanje težnje,

dijaki pridobivajo "akcijsko kompetenco" ob uveljavljanju zamisli v demokratični družbi,

dijaki pridobivajo samozaupanje ter odgovoren in optimističen odnos do prihodnosti,

dijaki v razpravah pridobijo pozitiven vrednostni sistem do okolja,

dijaki ustvarjajo zamisli, v kakšnem okolju bi želeli živeti,

uče se zamišljati več možnosti za razvoj na določenem področju in ocenjevati,

zavedo se, da lahko ljudjena demokratičnem postopku soustvarjajo prihodnost.

Z dijaki poskušamo ustvariti pozitiven in optimističen a odgovoren pogled na prihodnost. Odgovornost ni nekaj, kar bi pripadalo drugim. Izdelamo različne scenarije prihodnosti.

Ko sami ustvarjajo scenarije (zamisli) prihodnjega razvoja in analizirajo pogoje in ovire za uresničevanje zamisli v svojem okolju (pogovori, okrogle mize na lokalni ravni, konkretne akcije), se zavedo pomena demokratičnega odločanja, aktivnega državljanstva, "politične pismenosti", porazdelitve moči in vplivov v konkretnem okolju. Nauče se konstruktivnega soočanja mnenj in konstruktivnega reševanja konfliktov. Iščemo odgovor na vprašanje: Kaj od dediščine velja ohraniti? Naredimo sintezo znanja.

10. Nerazporejene ure / 5 ur

učitelj jih razporedi po svoji presoji

Vsebine	Gimnazija 70 ur	Gimnazija 105 ur	Strokovne gimnazije*
1.Opredelitev okoljske vzgoje	2	2	2
2. Kompleksnost okoljskih problemov	4	4	4
3.Zgodovina zavedanja o okoljskih problemih	4	4	4
4. Najpomembnejši domači problemi	25	35	25 /35
5. Najpomembnejši okoljski problemi v svetu	5	25	5 / *
6. Varovanje svetovnega okolja	5	5	*
7. Varovanje okolja v Sloveniji	10	10	10
8. Varovanje okolja doma	10	10	10
9. Pogled v prihodnost	5	5	5
10. Nerazporejene ure	0	5	0/ 5

SKUPAJ	70	105	70 / 105

* Osnovni program je sestavljen za program gimnazija. V preostalih programih učitelj prilagodi vsebine področjem, ki so za program šole ali dejavnosti značilna.

Učitelj naj obravnava poglavji:
(5.) Najpomembnejši okoljski problemi v svetu / 25 ur in
(7.) Varovanje svetovnih ekosistemov/ 5 ur

v skupnem obsegu pet ur. 25 ur naj nadomesti z ustreznimi vsebinami, ki najbolje odsevajo vplive matične dejavnosti na okolje in zmanjševanje negativnih vplivov le-teh.

Vsebine: Učitelj naj v sodelovanju s predavatelji strokovnih predmetov izdela program, ki ga bo izvedel. Poudarek naj bo na konkretnih primerih, ki bi jih lahko dijak srečal kasneje pri svojem delu. Primer: Na mestni ulici z drevoredom je potrebno zamenjati cevi kanalizacije. Kako izvesti poseg, da bi bila drevesa čim manj prizadeta. Dijaki naj se seznanijo s tveganji, ki jih njihova dejavnost predstavlja za okolje, in načini, kako jih čim bolj zmanjšati.

III. VIRI

Za sedaj še ni na voljo učbenika za to področje. Učitelji in dijaki pa imajo na voljo veliko število domačih in tujih knjig iz katerih lahko črpajo.

Agenda 21 za Slovenijo. Preispevek nevladnih organizacij, Umanotera, Ljubljana, 1995

Allaby, M.: Šolska enciklopedija. Spoznavajmo okolje.Tehniška zalošba Slovenije, Ljubljana 1996

Aljančič, M. in sod. Varstvo narave na Slovenskem. PMS 1995

Benedict F., ED., Enviromental Education for Our Common Future, A Handbook for Teachers in Europe, Unesco - Unep, Norwegian University Press, 1991

Cornell, J.: Približajmo naravo otrokom. Mohorjeva družba. Zbirka Družinska knjižnica. Celje 1994.

Človek in njegovo okolje : celostno razumevanje okolja - izziv na pragu tretjega tisočletja : zbornik / več avtorjev. ZRSŠŠ. Ljubljana 1994.

Delors, J.: Učenje: skriti zaklad. Poročilo mednarodne komisije o izobraževanju za 21.stoletje, pripravljeno za UNESCO./ več avtorjev. Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana 1996.

Kirn, A. ur. Ekologija, ekonomija, entropija. ARAM. Maribor 1991

EUROPES ENVIRONMENT, The Dobris Assessment, European Enviroment Agency, Copenhagen, 1995

Hlad B., ur., Okoljska vzgoja in izobraževanje - pot k spremembam. Zbornik posvetovanja v Ljubljani, MOP, Uprava RS za varstvo narave, 1996

Kako deluješ: Človekovo okolje / več prevajalcev. Več avtorjev izvirnih člankov.Tehniška založba Slovenije. Ljubljana 1988.

Keating, M. Agenda 21 za spremembo s Srečanja na vrhu. Umanotera. Ljubljana 1995

Lah A. ur., Okolje v Sloveniji, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1994

Leksikoni Cankarjeve založbe: OKOLJE. Cankarjeva založba. Ljubljana 1985.

Marentič Požarnik B. in sodel., Okolje in šolske iniciative, Zgodba nekega projekta, Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana 1993

Mlakar M., Naji, M. ur., Strategije in prakse okoljskega izobraževanja v evropskih državah. Gradivo mednarodnega simpozija, Radenci, Zavod RS za šolstvo in Evropska hiša Maribor, 1996

Novak, H.:Projektno učno delo. Drugačna pot do znanja. Zbirka Pedagoška obzorja.DZS. Ljubljana 1990.

Nove razmere in obzorja. Pogledi na naravo in varstvo okolja. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. Ljubljana 1996

Plut, D.: Za ekološko svetlejši jutri.Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Ljubljana 1985.

Požarnik, H. SOS za človeka in naravo. DOMUS. Ljubljana 1988

Skoberne, P. Pregled mednarodnih organizacij in predpisov s področja Varstva narave 1997. MOP. Ljubljana 1997

Skrb za zemljo. Strategija za življenje po načelu trajnosti prevod: Boštjan Anko.Aram.Maribor 1993

Slovenija - naše okolje / več avtorjev. Mladinska knjiga. Ljubljana 1976.

Tarman, K.: Zakaj, zato v ekologiji. Mladinska knjiga. Ljubljana 1975.

Vester,F.:Kriza prenaseljenih področij. O razvijanju ekosistemskega mišljenja.DZS. Ljubljana 1991.

Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji /več avtorjev. Prirodoslovno društvo Slovenije s sodelovanjem Zavoda za spomeniško varstvo

Revije:

Varstvo narave, Ljubljana

Proteus, Ljubljana

Okoljska vzgoja v šoli, Maribor

Gospodarjenje z odpadki, Ljubljana