LIKOVNA UMETNOST

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

DVOJEZIČNA SLOVENSKO MADŽARSKA GIMNAZIJA

umetnostna zgodovina  +  likovno snovanje

35 ur      35 ur

Učni načrt za likovno umetnost (umetnostna zgodovina in likovno snovanje) za dvojezično slovensko madžarsko gimnazijo je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

 


VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

A. Umetnostna zgodovina

B. Likovno snovanje

A. UMETNOSTNA ZGODOVINA

II.  PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1. CILJI PREDMETA

1. 1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1. 2, OPERATIVNI CILJI PREDMETA

2. STANDARDI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

1. Strokovna literatura kot učiteljev pripomoček pri izvajanju pouka

IV. VIRI PRI IZDELAVI UČNEGA NAČRTA

B. LIKOVNO SNOVANJE

II.  PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1. CILJI PREDMETA

1. 1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1. 2. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

2. STANDARDI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

A UMETNOSTNA ZGODOVINA  + B LIKOVNO SNOVANJE

V. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA


I. OPREDELITEV PREDMETA

Likovna umetnost je obvezen gimnazijski predmet, ki dijaku predstavlja univerzalni likovni jezik kot temeljni civilizacijski dosežek in mu omogoča izražanje vsebin v njem. Nadgrajuje teoretična spoznanja o likovnem izražanju in likovni praksi, pridobljena na osnovnošolski stopnji izobraževanja. S tem dijak poglablja razumevanje pojmov teorije likovne umetnosti, se seznanja z raznovrstnostjo likovnih zvrsti v času in prostoru, še posebej pa razvija svojo lastno sposobnost likovnega prakticiranja.

Predmet likovna umetnost se poučuje v 1. letniku splošne gimnazije (obseg 70 ur). Učne vsebine so podane kot zaokrožena predmetna enota, sestavljena iz dveh enakovrednih delov: umetnostne zgodovine (obseg 35 ur) in likovnega snovanja (obseg 35 ur). Za gimnazijo z madžarskim učnim jezikom je umetnostna zgodovina vsebinsko prilagojena.

 

A. Umetnostna zgodovina

Poglavja iz umetnostne zgodovine se uvrščajo v uvodni del, ki obravnava temeljne pojme likovne umetnosti in pristop k likovnemu delu. To sta širši uvod in priprava v razumevanje vsebin iz umetnostne zgodovine, ki  so predstavljene po posameznih zvrsteh likovnega ustvarjanja. To znanje je tudi uvod v umetnostno zgodovino kot izbirni maturitetni predmet.

Umetnostna zgodovina  kot učni predmet omogoča, da dijak svet likovno izraženih misli, občutij in spoznanj poveže z drugimi zvrstmi umetniškega izražanja oziroma prikaže, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel.

Predmet želi predstaviti najpomembnejše likovne umetnine, ki oblikujejo dijakov pogled na estetske in vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij in njihov razvoj. S tem privzgaja občutek za resnične likovne vrednote in spodbuja radovednost za likovne stvaritve in kritičnost do njih.

Pouk umetnostne zgodovine prepletajo prvine temeljnih teoretičnih spoznanj (kronologija slogov, osnovna terminologija), predstavitve najvidnejših umetnikov, kritično preverjanje ob spomenikih (razstave, ekskurzije) in seminarsko-raziskovalno delo (seminarske naloge, raziskovalne naloge in referati). Pri predmetu se dijak izobrazi za različne študije humanističnih in družboslovnih usmeritev. Predmet ne le predstavlja slovenske spomenike, ampak tudi odpira pogled v evropsko ustvarjalnost kot prostor umetnostnih vplivov.

Predmet omogoča dijaku izražanje individualnosti, ker pripomore k oblikovanju osebnih kriterijev in pogleda na zgodovino in umetnostne dosežke oziroma ga spodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti.

 

B. Likovno snovanje

Likovno snovanje je specifično področje, ki dijaku ponuja možnost za spoznavanje in doživljanje ustvarjalnega procesa od koncepta prek realizacije do refleksije. Likovno snovanje temelji na dijakovi lastni praktični oblikovalni izkušnji, podprti s spoznanji umetnostne zgodovine, teorije umetnosti, estetike (filozofije) in likovne teorije. S kritičnim vrednotenjem zgodovinskega in sodobnega likovnega snovanja doma in v svetu spodbuja samostojno izbiranje vrednot ter samostojno formuliranje, materializiranje in argumentiranje likovnih nalog.

V obdobju prevlade vizualnih komunikacij in informacijskih tehnologij je obvladanje likovnega jezika nuja, praksa pa nenadomestljiv ustvarjalni prostor. Dijaki se torej usposabljajo za doživljanje lepote v naravi in ob umetninah, za vrednotenje likovnih del in uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju, s tem pa se navajajo na vrednotenje likovnokulturne dediščine in se pripravljajo za sodelovanje v kulturnem in umetniškem življenju svojega okolja. 

Glavni cilji likovnega snovanja so likovno opismenjevanje (razumevanje in izražanje), vrednotenje in projektno delo. Razkrivajo splošne (osnovne) strukturne vzorce (likovne) narave in kulturno rabo. Dejavnosti pri likovnem snovanju v gimnaziji so izbrane glede na splošno in likovno zmožnost srednješolcev. Izhajajo s stopnje razvoja mladostnikovih mentalnih in motoričnih funkcij, upoštevane pa so tudi posebnosti individualnega razvoja. Velika pozornost je namenjena razvijanju sposobnosti za opazovanje, predstavo, likovno mišljenje in ustvarjalnost, ki spodbuja razvoj splošne ustvarjalnosti. 

 

 

A. UMETNOSTNA ZGODOVINA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1. CILJI PREDMETA

 

1. 1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Umetnostna zgodovina dijaku:

1. 2.  OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

VSEBINE

OPERATIVNI CILJI

POJMI

UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO

 

 

 

  • Umetnost

     

     

     

  • Umetnostna zgodovina
  • Dijak zna:

    - opredeliti splošen pomen umetnosti kot družbenega pojava, posebno naravo umetnosti kot oblike družbene zavesti

    - razložiti umetnost kot človekov odraz odnosa do življenja

    - opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop)

    - opredeliti umetnostno zgodovino kot samostojno humanistično vedo ter njene raziskovalne metode, cilje in prispevke

     

    umetnost,
    likovna umetnost,
    umetnina,
    slog,
    zgodovinski slog,
    smer,
    umetnostna kritika,
    monografija

     

  • Likovna umetnost

  • - opredeliti in predstaviti področja likovnega ustvarjanja

    arhitektura, urbanizem, kiparstvo, slikarstvo, umetna obrt, oblikovanje

    PRISTOP K LIKOVNEMU DELU

     

     

  • Likovno delo - umetnina

  • - predstaviti osnovne značilnosti ter zakonitosti likovnega izražanja in pristopa k likovnemu delu

     

  • Vsebinska analiza

  • - prepoznati motiv in ga predstaviti

    - prepoznati temo, ki je zastopana v umetnini, ter jo predstaviti in analizirati

    - poiskati in razložiti splošno in likovno vsebino umetnine

    neposredno spoznavni motiv, žanr, portret, avtoportret, akt, krajina veduta, tihožitje, karikatura, interier, eksterier

  • Ikonografija in ikonologija

  • - predstaviti in razložiti metode in cilje dela umetnostne zgodovine

    - ob izbranem primeru predstaviti ikonografski motiv

    ikonografija, ikonologija, personifikacija, alegorija, atribut, simbol

     

  • Oblikovna analiza

    Oblika
    Kompozicija
    Morfološki stil
    Pristop

  • - ugotoviti osnovne  prvine likovnega izražanja: točka, črta, ploskev, prostor, telesnost (volumen), barva, svetloba ter  jih analizirati in razložiti

    - ugotoviti vrste kompozcije glede na razporeditev likovnih elementov, gibanje, perspektivo, barve in svetlobo

    - ugotoviti in razložiti morfološki stil (linearno ploskoviti, plastični in slikoviti)

    - ugotoviti in razložiti pristop k upodabljanju predmeta

    kompozicija,
    perspektiva,

     

    linearno-ploskoviti stil,
    plastični stil ,
    slikoviti stil,

    idealizem,
    realizem,
    naturalizem

  • Zgodovinski razvoj  slikarstva

     

  • - predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga slikarske umetnosti in primere tehnike, značilne za slog

    - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov

    - predstaviti najpomembnejše slovenske  umetnostne slikarske spomenike po posameznih obdobjih

    - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane slikarske stvaritve

    - pojasniti temeljne pojme v slikarstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

    - predstaviti najpomembnejše madžarske umetnostne slikarske spomenike po posameznih obdobjih

    freska,
    mozaik,
    olje,
    tabelna slika,
    krilni oltar,
    diptih,
    triptih,
    poliptih,
    iluminacija iniciala,
    vinjeta,
    pergament,
    papirus,
    risba,
    grafika,
    lesorez,
    linorez,
    bakrorez,
    jedkanica,
    litografija,
    sitotisk

     

  • Zgodovinski razvoj  kiparstva

  • - predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga kiparske umetnosti in opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge v posameznem umetnostnem obdobju

    - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov

    - predstaviti najpomembnejše slovenske  umetnostne  kiparske spomenike po posameznih obdobjih

    - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane kiparske stvaritve

    - pojasniti temeljne pojme v kiparstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

    - predstaviti najpomembnejše madžarske umetnostne kiparske spomenike posameznih obdobij

    obla ali polna plastika, relief, arhitekturni relief, arhitekturna plastika, kapitel, kariatida nagrobnik, prižnica, vodnjak, oltar

     

  • Zgodovinski razvoj arhitekture in urbanizma
  • - opredeliti arhitekturo kot likovno dejavnost (funkcionalni in estetski pomen)

    - predstaviti pomen in vlogo urbanističnega načrtovanja

    - predstaviti pomen prostora človekovega bivanja kot kulturnega ambienta v zgodovinskem razvoju

    - predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga arhitekturne umetnosti

    - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevke izbranih umetnikov

    - predstaviti najpomembnejše slovenske  umetnostne arhitekturne spomenike po posameznih obdobjih

    - samostojno ovrednotiti in predstaviti

    izbrane arhitekturne umetnostne spomenike

    - pojasniti temeljne pojme v arhitekturi, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

    - predstaviti najpomembnejše madžarske umetnostne arhitekturne spomenike po posameznih obdobjih

    urbanizem, profana in sakralna arhitektura, konstrukcijski element

     

     

    2.  STANDARDI ZNANJ

    Dijak:

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Pouk umetnostne zgodovine  lahko poteka po različnih metodah, odvisno od vsebine in števila razpoložljivih ur. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in pogovor), posredovana tako, da predavanje spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, videoposnetki ter drugo gradivo). Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem osnovne cilje pouka.

    Za sodoben pouk umetnostne zgodovine so pomembnei umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, retrospektivnih razstav, ateljejev, arheoloških izkopanin, konservatorskih projektov, restavratorskih delavnic itd. S tem dijak spoznava kulturno dediščino in smisel za vrednotenje in ohranjanje le-te. Lokacijo izbere učitelj sam glede na možnosti in konkretno šolsko okolje. Učitelj naj glede na zanimanje dijakov sam izbere tudi teme, ki naj jih obravnavajo pri pouku ali v študijskih delavnicah.

    Priporočamo najmanj eno celodnevno umetnostnozgodovinsko ekskurzijo z ogledom slovenskih umetnostnih spomenikov, ogled stalne zbirke v Narodni galeriji v Ljubljani in eno ekskurzijo z ogledom umetnostnih spomenikov na Madžarskem po učiteljevi izbiri (program obveznih izbirnih ur).

    Dijaki sodelujejo na različne načine, na primer: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorčni za določeno obdobje, slog, umetnika, kraj itd., s predstavitvijo svojega lastnega doživetja ob umetnini (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled). Pri tem se učijo tudi pravilne uporabe virov in literature in iskanja bistvenih informacij (dejaven odnos do informacij) in se s tem navajajo na samostojno delo.

    Prispevki, ki jih pripravijo dijaki, so lahko vezani na ustvaritve, ki so jim dosegljive, pri čemer si lahko pomagajo z literaturo, hkrati pa (npr. v povezavi s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr.) lahko pripravijo tudi teoretično zasnovane projekte in raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov itd.). Navežejo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo v mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.

    Kot vpogled v eno najstarejših in najpomembnejših ustvarjalnih poti umetnostna zgodovina bistveno pripomore k razumevanju človeške zgodovine in družbe. V tem smislu se predmet povezuje z zgodovino in sociologijo, prek ustvarjalnega prispevka z  literarno in glasbeno umetnostjo, prek refleksije umetnosti pa s filozofijo in estetiko.

     

    1. Strokovna  literatura kot učiteljev pripomoček  pri izvajanju pouka

    Ars Sloveniae,  zbirka, Mladinska knjiga

    Badurina, Andjelko: Leksikon  ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990

    Cankar, Izidor: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Slovenska matica, Ljubljana, 1930, ponatis 1994

    Delo kiparjev, Mladinska knjiga, Ljubljana,1994

    Höfler, Janez: Umetnostna vzgoja, Osnove likovne  umetnosti, DZS, Ljubljana, 1988

    Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993

    Kako se je razvijalo slikarstvo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov,  Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine

    Menaše, Luc:  Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971

    Novak, Boris A.: Zarja časa, in Tavčar, Lidija:  Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997

    Semenzato, Camillo, Golob, Nataša: Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991

    Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995

    Sproccati,  Sandro:  Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Šumi, Nace:  Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990

    Tavčar,  Lidija:  Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991

    Umetnost v slikah, 1-9, DZS, Ljubljana, 1969

    Umetnostne monografije,  zbirka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995-97

    Vrhunci likovne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995

    Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, več avtorjev, Modrijan, 1998

    VHS kaseta filma  Podobe preteklosti dr. Nataše Golob in Toneta Freliha, Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997

    Likovna umetnost na Slovenskem dr. Naceta Šumija, zbirka diapozitivov, Jaka Plus založba Novljan, Ljubljana 1998

    Dercsànyi, Dezsö às Zádor, Anna: Kis magyar müvàszettörtenet. A honfoglalás korától a XIX. stázad vàgàig, Kàpzőmüvászeti Alap, Budapest, 1980

    László, Beke: Műalkotások elemzàse (a gimnázium I-III. osztály számára), Tankönyvkiadó, Budapest, 1987

    Herendy, Miklós: Művàszettörtànet (1.às 2.ràsz), Nemzeti tankőnyvkiadó, Budapest

    IV. VIRI PRI IZDELAVI UČNEGA NAČRTA

    Učni načrt za predmet umetnost - likovna umetnost, Ljubljana, 1994

    Janson, H.W and Janson, Anthony F: History of Art for Young People, 5.izdaja, 1997

    Jones, F. Arthur:Introduction to Art, Harpercollins college outline, 1992

    Kaifenheim, Eva Maria: Aspekte der Kunst, ein Lehr- und Arbeitsbuch zur Kunsterziehung für die Sekundarstufe I, Martin Lurz GmbH, 1980.

     

     

    B. LIKOVNO SNOVANJE

    II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

    1. CILJI PREDMETA

     

    1. 1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

     

    Pri likovnem snovanju dijak:

     

    1. 2. OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

     

    VSEBINE - PODROČJA

    OPERATIVNI CILJI

    POJMI

     

    1. RISANJE

    1.1  Usvajanje likovnoteoretičnega problema

    Dijaki:
    - razširijo znanje o likovnih elementih točke in linije

    - obvladajo kompozicijska načela v risbi

    - razumejo pomen formata, teže, smeri in gibanja

    - poglobijo principe perspektivičnega in    konstrukcijskega risanja

    - precizirajo pravila proporca

    - usvojijo značilnosti osnovnih risarskih tehnik

    - se seznanijo z vlogo risbe v tradicionalnih in sodobnih likovnih delih

     

    1. 2  Likovno izražanje

    Dijaki:
    - rišejo risbo z različnimi linearnimi vrednotami po izbranem kompozicijskem načelu

    - rišejo predmete po pravilih perspektivičnega risanja in proporca

     

    1. 3  Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost

    Dijaki:
    - samostojno izberejo oblikovalne strategije

    - samostojno izbirajo risarske materiale in orodja

    - dosledno izvedejo likovno nalogo

    - objektivno vrednotijo lastna dela in dela vrstnikov

    - cenijo izvirne rešitve likovnih nalog

    linearne vrednote,
    površina,
    risba,
    slikovno polje in format,
    kompozicijska načela,
    kompozicijski odnosi,
    kanon,
    vizualno ravnovesje,
    likovne spremenljivke,
    optično ugotavljanje razmerij,
    prostorski ključi,
    centralna projekcija,
    očišče,
    horizont,
    perspektiva,
    proporc,
    detajl,
    celota,
    zlati rez,
    skica, študija,
    likovna naloga,
    študijsko risanje,
    risarska tehnika,
    risarski material,
    risarsko orodje,
    risarske oblikovalne strategije

     

     

    2.  SLIKANJE

     

    2. 1  Usvajanje likovnoteoretičnega problema

    Dijaki:
    - razčlenijo barve v barvnem krogu,

    - usvojijo likovni pomen barvnih harmonij in kontrastov

    - usvojijo pojma barvne modelacije in modulacije

    - spoznajo barvni ton kot lastnost barve (valerski ključi - tonska analiza slike)

    - usvojijo značilnosti osnovnih slikarskih tehnik

     

    2. 2  Likovno izražanje

    Dijaki:
    - gradijo barvno kompozicijo po izbranih oblikovalnih načelih

    - z izbrano slikarsko tehniko upodobijo svoja občutja

     

    2 .3  Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost

    Dijaki:
    - razvijajo občutek za barvna ravnovesja

    - samoiniciativno zbirajo materiale in orodja za likovne realizacije

    - samostojno in dosledno oblikujejo slikarsko nalogo

    - razvijajo senzibilnost za barvne kvalitete

     

    likovni element barva,
    slika,
    klasificiranje barv,
    barvni krog,
    barvne harmonije, barvni kontrasti,
    modelacija in modulacija,
    mešanje barv,
    ravnovesje barvnih ploskev,
    tonska vrednost,
    kolorizem,
    svetlostna vrednost barve,
    stilizacija,
    reduciranje,
    abstrahiranje,
    slog,
    slikarski material, slikarsko orodje,
    slikarska tehnika, slikarske oblikovalne strategije

     

     

     

    3. PLASTIČNO OBLIKOVANJE

     

    3. 1  Usvajanje likovnoteoretičnega problema

    Dijaki:
    - spoznajo pomen vida in tipa za zaznavanje kiparskega prostora

    - dopolnijo znanje iz oble plastike in reliefa

    - pojasnijo značilnosti kiparskih materialov in orodij

    - primerjajo klasične in sodobne kiparske mojstrovine

     

    3. 2  Likovno izražanje

    Dijaki:
    - oblikujejo uporabno plastiko iz različnih materialov

    - oblikujejo reliefno plastiko

    - izdelajo montažno plastiko iz odpadnih materialov

     

    3. 3  Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost

    Dijaki:
    - ob oblikovanju kipov razvijajo domišljijo in prostorsko predstavljivost

    - spretno sestavljajo oblike in materiale v nove likovne tvorbe

    - se ob primerjavi svojih del in del vrstnikov navajajo na estetsko vrednotenje

    - pridobijo občutek za proporc, ravnovesje in materialnost kiparskih površin

    - samostojno in dosledno opravljajo kiparske naloge

     

    kiparski prostor,
    obla plastika, relief,
    montažna plastika,
    struktura,
    tekstura, faktura, površine
    kompozicija,
    oblika,
    forma,
    funkcija,
    statičnost, dinamičnost in stojnost,
    kiparska tehnika,
    kiparski material,
    kiparsko orodje,
    kiparske oblikovalne strategije

     

     

    4. PROSTORSKO OBLIKOVANJE

     

    4. 1 Usvajanje likovnoteoretičnega problema

    Dijaki:
    - primerjajo naravni in kulturni prostor

    - razvrstijo tipe gradenj (zaprt, polzaprt, polodprt prostor)

    - analizirajo notranji in zunanji prostor z značilnimi elementi

    - razčlenijo elemente urbanizma

    - primerjajo klasično in sodobno arhitekturo

     

    4. 2  Likovno izražanje

    Dijaki:
    - oblikujejo različne prostorske tvorbe

    - oblikujejo predloge za opremo notranjih prostorov (estetska in funkcionalna preureditev šolskih prostorov)

     

    4. 3  Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost

    Dijaki:
    - samostojno in individualno oblikujejo prostorske tvorbe

    - razvijajo občutek za estetsko ureditev prostora

    - razvijajo pozitiven in kritičen odnos do urejenega urbanega prostora

    - razvijajo smisel za načrtno in projektno delo

     

    naravni prostor,
    kulturni prostor,
    arhitekturni prostor,
    zaprt, polzaprt,polodprt
    prostor,
    zunanji in notranji prostor,
    arhitekturni program,
    arhitekturni projekt,
    arhitekturni element,
    funkcionalnost,
    estetska funkcija,
    vrste gradenj,
    tipi naselja,
    material,
    maketa,
    elementi urbanizma,
    urbani prostor,
    arhitekturna oblikovalna strategija

     

    5. GRAFIKA

     

    5. 1  Usvajanje likovnoteoretičnega problema

    Dijaki:
    - razlikujejo umetniško in industrijsko grafiko

    - odkrivajo posebnosti klasičnih grafičnih tehnik

    - spoznajo klasične mojstre in predstavnike sodobne grafike

     

    5. 2. Likovno izražanje

    Dijaki:
    - izdelajo grafični list v preprosti grafični tehniki

    - izdelajo preprosto uporabno grafiko

     

    5. 3  Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost

    Dijaki:
    - domiselno oblikujejo osnutek ter dosledno izdelajo matrico in odtis

    - cenijo grafični list kot izvirno avtorsko likovno delo

    - razvijajo občutek za ustrezno ravnanje z grafičnimi materiali in orodji

    - objektivno vrednotijo izvirnost v grafičnih postopkih in izvedbah

     

    umetniška grafika,
    industrijska grafika,
    uporabna grafika,
    matrica,
    original - unikat,
    grafični list,
    naklada,
    avtoriziranje,
    avtorsko delo,
    signiranje grafičnega lista,
    material,
    orodje,
    grafična tehnika

     

    2.  Standardi znanj

    Dijak:

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki pri likovnem snovanju nadgrajujejo znanje likovnega jezika, ki so ga pridobili na osnovnošolski stopnji izobraževanja. Učni načrt je naravnan razvojno in obsega vsa temeljna področja likovne vzgoje (risanje, slikanje, plastično oblikovanje, prostorsko oblikovanje, grafika). Zaradi specifičnosti predmeta se dejavniki likovne vzgoje in izobraževanja aktivirajo verbalno, realizirajo pa v likovnem izražanju. Nujno je prepletanje teoretičnega in praktičnega dela, ki uravnoteženo dviguje raven ustvarjalnih osebnostnih kvalitet dijakov (spoznavanja, psihomotorike in emocij).

    Omejeno število ur zahteva od učitelja skrbno načrtovanje in dosledno izpeljavo učnih ur. Znotraj posamezne likovne naloge je možno združiti več področij likovnega oblikovanja. Vsebine obeh delov predmeta se pri posameznih učnih enotah poučujejo povezano.

    V učnem procesu mora učitelj gojiti in bogatiti vsako stopnjo dijakovega likovnega razvoja in mu pomagati pri napredovanju, da se bo oblikoval v harmonično in celostno osebnost. Pomembna je individualna oblika dela, ki prinaša nova znanja in kreativno izražanje.

     

    1. Spoznavanje teoretičnih likovnih problemov

    Pri spoznavanju teoretičnih vprašanj je treba dijake usposobiti za verbalno komuniciranje o likovni umetnosti, in to na podlagi pojmov likovne umetnosti. Gre za obvladovanje likovnih pojmov, pridobljenih z opazovanjem predmetov in pojavov v okolju in naravi, sposobnost za razumevanje in analiziranje ter povezave, ki temeljijo na spoznanjih in doživetjih. Doživljanje in spoznavanje potekata ob pomoči učiteljeve uspešne motivacije. Učitelj zavestno skrbi za to, da se aktivirajo vsi dejavniki likovnih sposobnosti mladostnika:

    - opazovanje, ki je povezano z natančnim in občutljivim zaznavanjem,
    - vizualni likovni spomin - zbiranje in ohranjanje podatkov,
    - likovno kvalitativno mišljenje, pri katerem ne gre samo za miselno spoznanje, ampak tudi za emocionalno doživetje,
    - oblikovanje s pomočjo domišljije in predstav,
    - zbuditev estetskih idej z občutljivostjo in spretnostjo, ki aktivira motorično izražanje.

    Razvijanje dejavnikov likovnih sposobnosti pripomore k razvoju ustvarjalnosti, bogatenju zavesti in sposobnosti za doživljanje lepote, ki je integralni del umsko in etično izoblikovanega dijaka.

    Spoznavanje likovnoteoretičnih vprašanj temelji predvsem na poglobitvi že znanih pojmov. Posebno pozornost pa je potrebno posvečati kritičnemu vrednotenju likovnih del. Glede na temeljno strokovno usmeritev je nujno povezovanje likovnoteoretičnih vsebin z ustreznimi vsebinami strokovnih predmetov.

     

    2. Likovno izražanje

    Likovno izražanje pomeni ustvarjalno uporabo pridobljenih spoznanj in doživetij dijakov. Gre za praktično uresničevanje idej, dokazovanje zavestnega reševanja likovnih problemov v obliki estetskega izražanja.

    Likovni pedagog spodbuja in usmerja dijake, da mislijo, čutijo, raziskujejo, se ustvarjalno izražajo z likovnimi izrazili in različnimi orodji v različnih materialih. Likovni pedagog spodbuja nadarjene in manj nadarjene dijake, da vnašajo v likovno izražanje svoja spoznanja. Samozavest dijakov podpira s tem, da jim dovoli, da ostajajo pri likovnem izražanju originalni, posebni in prepoznavni. Likovni pedagog razvija pri dijakih tudi motorično spretnost in občutljivost s primerno načrtovano likovno nalogo in pravilnim vodenjem delovnih postopkov. Odpira možnosti za samostojno eksperimentiranje in kritično vključevanje dijakovih likovnih sposobnosti v izvirno reševanje in odkrivanje likovnih problemov.

     

    3. Razvijanje ustvarjalnosti in estetskega izražanja

    Zelo pomembna naloga likovnega pedagoga je v okviru učnega procesa razvijati ustvarjalnost. Zato mora poskrbeti, da bo ustvarjalnost postala proces spodbujanja navdušenja dijakov, da bi pri ustvarjanju svobodno čutili, mislili in spontano komponirali svoja opažanja in zamisli. Znati mora iskati dijakovo originalnost v načinu oblikovnosti. Pri tem niso najpomembnejši motivi, ampak načini oblikovanja le-teh.

     

    4. Vrednotenje likovnih del in zapis dosežkov

    Likovni pedagog sproti preverja delo, razumevanje in dosežene rezultate pri praktični izvedbi likovne naloge. Likovna dela vrednoti v okviru posameznikove oblikovalne strategije po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz likovne naloge. Objektivne kritike so smernice za nadaljnje delo oziroma izboljšanje dela. Podpirati morajo dijakovo emocionalno, moralno, motivacijsko in intelektualno komponento. Učitelj ob vrednotenju splošnih in operativnih ciljev predmeta in na osnovi likovnih del dijake usmerja k virom osebnih (likovno) ustvarjalnih sposobnosti.

     

    5. Povzetek dosežkov

    Z usvojenim znanjem likovne teorije, podprtim z likovno ustvarjalnostjo, se pri dijakih razvijajo izrazne in oblikovno-estetske sposobnosti. Pri sproščenem likovnem izražanju dijaki razvijajo likovne spretnosti, kot so motorične spretnosti (senzibilnosti) in občutljivosti (senzitivnosti), sposobnost za estetsko oblikovanje (izražanje) in likovno mišljenje. Ravnovesje med likovnim in besednim izražanjem omogoča enakomeren razvoj opazovanja, sposobnost za predstavljanje likovnega spomina, čustev, domišljije in ročnih spretnosti. Ob vrednotenju svojih lastnih in umetniških del dijaki pridobivajo nove izkušnje ter si krepijo zavest o pomembnosti poznavanja likovnih pojmov in estetskega izražanja. Navajajo se na kritično presojanje sodobne likovne umetnosti, ureditve okolja in industrijsko oblikovanih predmetov.

     

    6. Medpredmetne povezave

    Likovno snovanje vključuje in podpira izkušnje naravoslovnih predmetov (fizika in kemija - optika in lastnosti materialov), humanističnih in družboslovnih ved,  jezikoslovja (analognost med likovno in jezikovno semantiko in sintakso) ter formalnega (matematičnega) mišljenja. Dijakovi dosežki pri predmetu celostno predstavijo strukturo njegove osebnosti. Interdisciplinarnost predmeta zagotavlja medpredmetne povezave z drugimi umetnostnimi področji na spontan, sproščujoč način.

    A. UMETNOSTNA ZGODOVINA  + B. LIKOVNO SNOVANJE

    V. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje naj poteka ustno in pisno. Preverjajo in ocenjujejo se tudi referati in izdelki. Tako pri preverjanju kot ocenjevanju naj bodo upoštevani znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in sposobnost za vrednotenje.

    Pri vsebinah, povezanih z umetnostno zgodovino, je treba preverjati in ocenjevati tudi komentarje, projektne in seminarske naloge ter druge oblike sodelovanja in nastopanja dijaka pri učni uri.

    Pri vsebinah, povezanih z likovnim snovanjem, je nujno pri vrednotenju in ocenjevanju upoštevati dosežene rezultate na emocionalnem, moralnem, socialnem, estetskem in psihomotoričnem področju.

    Dijak pridobi parcialne ocene s področja umetnostne zgodovine in s področja likovnega snovanja. Ocene iz umetnostne zgodovine in iz likovnega snovanja so enakovredne. Ob zaključku šolskega leta se oceni iz obeh vsebinskih sklopov (umetnostna zgodovina  in likovno snovanje) združita v eno.