MATERIALI 

PREDMETNI KATALOG - UČNI NAČRT

 

TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

70 ur

Učni načrt je bil sprejet na 37. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 6. 7. 2000.

 

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ (cilji predmeta in standardi znanj)

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

IV. OBVEZNI NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

V. LITERATURA

 

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

Znanost o materialih preučuje lastnosti trdnih materialov in njihovo odvisnost od sestave in zgradbe. Nastala je z združitvijo fizike trdne snovi, metalurgije in kemije ter drugih ved, saj zelo pestrih lastnosti materialov ni mogoče razumeti v okviru ene same klasične discipline. Če razumemo izvor lastnosti, lahko izberemo, načrtujemo in izdelamo materiale za izjemno širok obseg uporabe, od gradbenih jekel do računalniških mikročipov. Znanost in inženirstvo materialov sta omogočila razvoj veliko drugih inženirskih (tehničnih in tehnoloških) dejavnosti in dosežkov na področju strojništva, transporta, vesoljske tehnike in aeronavtike, elektrotehnike in elektronike, telekomunikacij, avtomatike, energetike (jedrske, klasične in direktne pretvorbe energije), gradbeništva in arhitekture, procesne tehnike, lesarstva, medicine itd.

Razvoj številnih tehnologij, ki so olajšale človeku življenje, je povezan z uporabo ustreznih materialov. Napredek v razumevanju določenega materiala je često predhodnik oziroma prvi pogoj za razvoj določene tehnologije.

Jedro predmeta predstavlja obravnavanje skupnih osnov, potrebnih za razumevanje lastnosti materialov (vezi med delci, koordinacija več delcev, kristalna struktura, fazni diagrami, defekti itd.).

»Osnovam« sledijo krajši prikazi glavnih skupin materialov: kovin, anorganskih nekovinskih materialov (»keramike«), polimerov (naravnih in sintetičnih), kompozitov in le informativno prikazi polprevodnikov in biomaterialov. V 3. in 4. letniku sledijo specializirani moduli (npr. »les«, »kovine« itd.), ki poglobljeno obravnavajo zvezo med zgradbo in lastnostmi ter rabo posameznih skupin materialov. 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ (cilji predmeta in standardi znanja)

1. UVOD (2 uri)

 

1.1 Znanost o materialih in inženirstvo

Dijak:

  • definira znanost o materialih in inženirstvo;
  • razloži pojem zgradbe na subatomskem, atomskem, mikroskopskem in makroskopskem nivoju;
  • razloži pojem lastnosti;
  • našteje in kratko definira vseh šest glavnih lastnosti trdnih materialov (mehanske, električne, toplotne, magnetne, optične in razkrojne lastnosti).

     

    1.2 Označitev in klasifikacija materialov 

    * Potrebna je utrditev znanja iz fizike in kemije iz prvega letnika

    Dijak:

  • našteje in opiše zgradbo, lastnosti in rabo glavnih skupin materialov:
    - kovin;
    -  anorganskih nekovinskih materialov (»keramika«);
    -  polimerov;
    -  kompozitov;
    - polprevodnikov.

     

    1.3 Moderni (»high-tech«) materiali

    Dijak:

  • našteje nekaj materialov, ki jih uporabljajo v "visokih" tehnologijah (npr. CD-player, računalniki, optično vlakno, letalstvo).

     

    1.4 Potrebe po modernih materialih

    Dijak:

  • našteje nekaj področij, ki temeljijo na razvoju novih materialov, in nekaj področij, kjer obstajajo nujne potrebe po novih materialih.

     

    1.5 Ekonomski, okoljski in socialni vidiki znanosti o materialih in inženirstva 

    Dijak:

  • opiše dejavnike, ki vplivajo na ceno izdelka;
  • razloži in ilustrira z nekaj primeri pojem "analiza/ocena življenjskega cikla” ("life cycle analysis").

     

    2. OSNOVE (42 ur)

     

    2.1 Notranja zgradba materialov 

    *Dijaki utrdijo in nadgradijo znaje iz kemije.

     

    2.1.1 Zgradba atomov (2 uri) 

    Dijak:

  • usmerjeno obnovi znanje o gradnikih atomov, o atomskem in masnem številu ter porazdelitvi elektronov po energijskih nivojih (oblah);
  • utrdi razumevanje periodnega sistema elementov.

     

    2.1.2 Vezi med atomi; ionska, kovalentna, kovinska, van der Waalsove vezi (2 uri)

     

    Dijak:

  • pozna različne vezi, sile med atomi, energije vezi, usmerjenost vezi in razloži zgradbo kristalov z določeno vezjo med atomi;
  • zna ločiti npr. vezi v ionskem kristalu NaCl, v kovalentnem kristalu diamanta ali v bakru.

     

    2.1.3 Kristalna zgradba materialov (5 ur)

     

    2.1.3.1 Geometrija kristalov (kristalni sistemi, Bravaisove mreže, ravnine in smeri v kristalih, uklon rentgenskih žarkov, Millerjevi indeksi), polimorfizem, amorfne trdne snovi        

    Dijak:

  • zna definirati in opisati: periodičnost notranje zgradbe materialov, zlog atomov, dolgi in kratki red;
  • se seznani z definicijami in dobi geometrijsko predstavo o kristalni mreži, osnovni celici in koordinacijskem številu;
  • zve o kristalnih sistemih, Bravaisovih mrežah in osnovnih elementih simetrije kristalov;
  • spozna ureditev gradnikov (atomov) v kristalni mreži, v ravninah in spozna smeri ter njihov pomen v kristalni mreži;
  • se nauči na preprostem primeru kristalne mreže (kubičnem) označevati ravnine in smeri s pomočjo Millerjevih indkesov;
  • podrobneje spozna osnovne celice kristalne mreže ene od kovin (npr. aluminij), kristalne mreže ionskega kristala (NaCl) in kristala s kovalentno vezjo (diamant);
  • spozna  povezave med velikostjo atomov in velikostjo (geometrijo) kristalne mreže (osnovne celice);
  • se seznani z uklonom svetlobe in Braggovim zakonom, možnostjo uporabe kristalne mreže za uklon rentgenske svetlobe, spozna uklonski spekter na monokristalu, polikristalnem in amorfnem materialu;
  • spozna značilnosti ureditve gradnikov v amorfnih trdnih snoveh, primere in lastnosti steklastih trdnih snovi ter prehod v kristalično stanje;
  • razume pojav polimorfizma (alotropije), ve primere  polimorfizma in tudi pomembnost tega pojava za uporabo materialov s to lastnostjo.

     

    2.1.4 Realna zgradba materialov, mikrostruktura materialov (2 uri)  

    2.1.4.1  Napake v kristalni zgradbi

    Dijak:     

  • spozna osnovne skupine napak v kistalni zgradbi: točkaste, črtne (linijske), dvodimenzionalne in tridimenzionalne, spozna geometrijsko povezavo med kristalno mrežo in napakami in povezavo med strukturo (kristalno zgradbo) in mikrostrukturo materialov;
  • spozna osnovne elemente mikrostrukture in možnosti njihovega opazovanja;
  • se seznani z vzroki in načini nastanka napak, načini za povečevanje in zmanjševanje števila napak ter z njihovim vplivom na določene pojave v materialih in njihove lastnosti.

     

    2.1.4.2    Trdne raztopine

    2.1.4.3     

    Dijak:

  • spozna pojem trdne raztopine, vlogo topila in topljenca;
  • spozna, kam je moč v kristalno mrežo topila vstaviti atome topljenca in kako (kdaj), ter spozna substitucijske, intersticijske in kombinirane vrste trdnih raztopin;
  • se seznani  z osnovnimi pravili za nastanek trdnih raztopin ter z vplivom atomov topljenca na lastnosti trdnih raztopin.

     

    2.1.5 Toplotno aktivirani proces (2 uri)

    *Potrebna je časovna uskladitev, poglobitev in usmeritev znanja iz fizike.

    Dijak:

  • spozna najbolj pomembnega med toplotno aktiviranimi procesi - difuzijo ter spozna v preprosti obliki difuzijske zakone in mehanizme difuzije v trdnih snoveh;
  • se seznani, kaj pomenijo pojmi difuzijski par, difuzijski koeficient, aktivacijska energija za difuzijo, gradient koncentracij in vpliv temperature ter časa;
  • se seznani s pomenom difuzije za kontrolo procesov v materialih in posrednim vplivom na lastnosti materialov.

     

    2.1.6 Fazni diagrami: konstrukcija preprostega faznega diagrama, termična analiza, fazno pravilo, interpretacija faznega diagrama (nekristalinične, kristalinične faze); pomen faznih diagramov, neravnotežna stanja in pojavi (7 ur)

    Dijak:

  • spozna definicijo pojma faza, pogoje ravnotežja faz, fazno pravilo, fazne diagrame čistih elementov (npr. kovine, žvepla ipd.), se seznani s fizikalno kemičnimi pogoji za stabilnost faz;
  • spozna najbolj preproste oblike faznih diagramov z dvofaznim ravnotežjem (diagram popolne topnosti v trdnem in staljenem stanju npr. Cu-Ni) in diagram s trifaznim ravnotežjem in evtektično reakcijo;
  • spozna metodo termične analize in njeno uporabo za konstrukcijo faznih diagramov (in obratno, iz faznega diagrama nariše temperaturno funkcijo določenega materiala);
  • zna uporabiti fazne diagrame za razlago pojavov v materialih in za oceno primernosti materiala za obdelavo po določenem tehnološkem postopku;
  • razume, da veljajo ravnotežni fazni diagrami samo za “ravnotežne” spremembe, in da za hitre,  neravnotežne spremembe ne veljajo;
  • ve, da se posledice neravnotežnih  sprememb poznajo v neenakomerni kemični in mikrostrukturni sestavi materialov.

     

    2.1.7 Fazne transformacije, nukleacija, rast faze, strjevanje (fazna transformacija tekoče/trdno), fazne transformacije v trdnem (5 ur)

    Dijak:

  • spozna gonilne sile za spremembo faz oziroma faznih ravnotežij;
  • spozna obe stopnji faznih sprememb, nukleacijo (nastanek kali) in rast faze;
  • spozna preprosto obliko ocene hitrosti faznih sprememb;
  • loči fazne spremembe s fazami različnega agregatnega stanja in fazne transformacije v trdnem;
  • za področje materialov zna razložiti najbolj značilne fazne spremembe, npr. taljenje ali  strjevanje in fazne transformacije v trdnem, npr. precipitacijo iz trdne raztopine ali eutoktoidno transformacijo.

     

    2.1.8 Deformacija materialov (8 ur)

    * Potrebna je časovna uskladitev in poglobitev znanja iz fizike:

    -  elastično obnašanje materialov (Hookov zakon);
    -  plastično obnašanje materialov (plastična deformacija z drsenjem, viskoelastična in viskoplastična deformacija);
    -  deformacijsko utrjevanje;
    -  preizkušanje mehanskih lastnosti materialov.

    Dijak:

  • spozna osnovne deformacije materialov in za katere  materiale so značilne posamezne deformacije;
  • spozna osnovne značilnosti elastične in plastične ter se seznani z značilnostmi viskoelastične in viskoplastične deformacije;
  • se nauči posebej plastično deformacijo z drsenjem ter geometrijske posebnosti, značilne napetosti pri tej deformaciji in vlogo dislokacij;
  • zna razložiti deformacijsko utrjevanje, njegov pomen pri kontroli mehanskih lastnosti ter načine odprave deformacijske utrditve z žarjenjem;
  • spozna preizkušanje mehanskih lastnosti materialov;
  • razume pomen preizkušanja mehanskih lastnosti za razvoj, karakterizacijo in uporabo materialov.
  • spozna načine merjenja najbolj značilnih mehanskih lastnosti: natezni preizkus, merjenje trdot, udarni (žilavostni) preizkus, preizkus lezenja in utrujenosti;
  • se nauči posebnosti preizkušanja posameznih skupin materialov, kovin, keramike, polimerov in kompozitov.

     

    2.1.9 Materiali pri povišanih in visokih temperaturah, trdnost pri visokih temperaturah (lezenje), strukturne spremembe pri visokih temperaturah (poprava, rekristalizacija, rast zrn) (3 ure)

    Dijak:

  • spozna vpliv temperature na mehanske lastnosti materialov pri povišanih in visokih temperaturah;
  • spozna najbolj značilen pojav pri visokih temperaturah - lezenje in tudi vpliv okolice visokotemperaturna, suha korozija);
  • razume spremembe v mikrostrukturi in strukturi materialov pri visokih temperaturah in z njimi povezane spremembe mehanskih lastnosti;
  • spozna pojave poprave, rekristalizacije in rasti kristalnih zrn.

     

    2.1.10 Lom materialov, teoretična trdnost, Griffithov kriterij, začetek in rast razpok, vrste prelomov (3 ure)

    Dijak:

  • spozna, da je lom končna stopnja različno obremenjenega materiala;
  • se nauči oceniti teoretično trdnost in razumeti vzroke, zakaj so resnične trdnosti materialov znatno manjše;
  • se seznani z zaporedjem dogodkov pri porušitvi, nastanku in rasti razpoke;
  • se seznani z Griffithovim kriterijem za rast razpoke v krhkih materialih;
  • spozna razliko med krhkim in duktilnim materialom, pojem žilavosti in osnovne načine porušitve.

     

    2.1.11 Fizikalne lastnosti materialov (3 ure)

    *Potrebna je ponovitev in časovna uskladitev znanja iz fizike.

    Dijak:

  • spozna različne oblike energij, ki učinkujejo na materiale, in odzive materialov;
  • spozna osnovne fizikalne lastnosti in nekatere materiale z ekstremno velikostjo teh lastnosti: gostoto, električno prevodnost, polprevodnost in superprevodnost, magnetne lastnosti, dielektrične in optične lastnosti;
  • zna razložiti, kaj so optična vlakna, kako je zgrajen laser in kako deluje.

     

    3. ZGRADBA, LASTNOSTI, RABA, PREIZKUŠANJE, PROPADANJE, ZAŠČITA IN RECIKLIRANJE MATERIALOV (26 ur) 

    3.1. Kovine (5 ur)

    * Treba je ponoviti znanje iz kemije.


    3.1.1 Kovine in njihove lastnosti

    Dijak:

  • definira najpomembnejše mehanske in fizikalne lastnosti kovin (trdnost, žilavost, trdoto, kovnost, prevodnost itd.);
  • razume lastnosti, ki so pomembne za mehansko obdelavo (sposobnost odrezavanja, spajanja, vlivanja, preoblikovanja).

     

    3.1.2 Kovine in zlitine

    Dijak:

  • razlikuje med čisto kovino in zlitino;
  • zna ponazoriti zlitino s preprostim faznim diagramom (npr. baker-cink);
  • razlikuje železo od jekla.

     

    3.1.3 Jekla

    Dijak:

  • razume vpliv ogljika in drugih legirnih elementov na lastnosti jekel;
  • razume vpliv toplotne obdelave na lastnosti jekel;
  • primerja orodna in konstrukcijska jekla;
  • primerja sintrana jekla s klasičnimi jekli.

     

    3.1.4 Železove litine, barvne kovine

    Dijak:

  • razume pojem železove litine;
  • primerja sivo, temprano, belo in jekleno litino;
  • razume in prepozna pojem barvnih kovin in njihov pomen v različnih vejah tehnike in industrije;
  • definira kovinski matrični kompozit.

     

    3.1.5 Izbor kovin za zahtevne izdelke (nekaj primerov)

    Dijak:

  • opiše značilnosti materiala za vzmet pri valjnih ventilih in
  • opiše toplotno obdelavo gredi F1.

     

    3.2 Polimerni materiali (4 ure)

     

    3.2.1 Polimeri, razvrstitev polimerov

    Dijak:

  • razume, da so polimeri zgrajeni iz monomerov;
  • zna razvrstiti polimere (naravni, sintetični, umetna vlakna, termoplastični in temperaturno odporni polimeri);
  • razume, kaj daje polimerom posebne lastnosti (različna zgradba - različne lastnosti).

     

    3.2.2        Značilne lastnosti in področja uporabe polimerov

    Dijak:

  • razume prednosti in pomanjkljivosti polimerov pred drugimi materiali;
  • primerja polimere z jeklom;
  • navede tehnične lastnosti polimerov (inženirska »plastika«).

     

    3.2.3        Ekologija polimerov, ponovna uporaba polimerov, smeri razvoja polimerov v prihodnosti

    Dijak:

  • razume problem ekologije polimerov;
  •  pozna težave, ki se pojavljajo pri ponovni uporabi polimerov.

     

    3.2.4 Primeri zahtevne rabe polimerov (kompozitne smuči, plastični materiali, ojačeni s steklenimi, ogljikovimi ali aramdnimi vlakni)

     

    3.3 Anorganski nekovinski materiali (6 ur)

     

    3.3.1 Anorganski nekovinski materiali: keramika, steklo, cement - splošno

     

    3.3.2 Tipične lastnosti (tlačna trdnost, trdota, krhkost, ognjevarnost, električni izolatorji/ionski prevodniki, polprevodniki, toplotna prevodnost) na podlagi kemijske vezi (ionska/kovalentna)

    Dijak:

  • opiše tipične lastnosti keramičnih materialov;
  • razlikuje med upogibno in tlačno obremenitvijo keramičnih izdelkov;
  • razume težnjo po gradnji obokanih konstrukcij v preteklosti;
  • ve, zakaj ima keramika nizko temperaturno razteznost.

     

    3.3.3 Klasična in sodobna tehnična keramika

    Dijak:

  • pojasni pojma »klasična« in »sodobna« tehnična keramika in navede primere.

     

    3.3.4 Klasična tehnična keramika: gradbena in sanitarna keramika, gospodinjska keramika, elektroporcelan, steatit, ognjevarna gradiva (šamot, silika, magnezit)

    Dijak:

  • opiše surovine za proizvodnjo klasične tehnične keramike;
  • razloži plastičnost gline na podlagi kristalne strukture;
  • pozna glavne proizvajalce in proizvode klasične keramike v Sloveniji;
  • pozna surovinsko sestavo elektroporcelana in steatita.

     

    3.3.5        Sodobna tehnična keramika: a) elektronska: dielektriki, nelinearni dilektriki, polprevodniki, piezoelementi, senzorji; b) inženirska: korund, ojačani korund, nitridi in karbidi

    Dijak:

  • pozna pogosto uporabljane izdelke iz sodobne tehnične keramike;
  • definira pojme piezoelektričnost, piroelektričnost in feroelektričnost;
  • pozna strukturo perovskita in razloži obnašanje v električnem polju;
  • navede in razloži princip delovanja polprevodne keramike;
  • razloži pojem ionski prevodnik in delovanje kisikovega senzorja;
  • opiše uporabnost super prevodnikov;
  • pozna magnetno keramiko in pojasni vzrok magnetizma.

     

    3.3.6 Steklo: votlo, ploščato, kristalno

    Dijak:

  • opiše sestavo različnih vrst stekel;
  • nariše krivuljo viskoznosti = f(T) in pojasni (a) delovno temperaturo, (b) zmehčišče in (c) temperaturo popuščanja stekla;
  • ve, kje so slovenske steklarne.

     

    3.3.7 Cement: kalcijevi silikati, strjevanje

    Dijak:

  • pozna glavne cementne minerale in sestavo cementa;
  • utemelji lokacijo slovenskih cementarn;
  • opiše proizvodnjo cementa;
  • pozna pomen pomletosti cementa na strjevanje in trdnost cementnih izdelkov;
  • opiše potek hidratacije cementa.

     

    3.3.8        Kermetski kompoziti

    Dijak:

  • razloži kompozite kot težnjo po optimizaciji lastnosti trdota/krhkost;
  • utemelji sestavo brusnih in rezalnih plošč.

     

    3.4 Les (4 ure)

    *  Potrebna je povezava z biologijo.

     

    3.4.1 Les kot naravni polimerni material in kompozit, zgradba lesa

    Dijak:

  • loči zelnate rastline (zelike) od lesnih rastlin;
  • definira pojma les in skorja;
  • razloži pojme kambij, letni prirastni plašč, letnica, branika; rani in kasni les;
  • v grobem opiše zgradbo lesa kot kompleksa več tkiv z različnimi funkcijami;
  • opiše "masivni" les kot naravni kompozit iz vlaken, povezanih z ligninskim  vezivom (matrico);
  • navede razloge za veliko variabilnost zgradbe lesa in njegovih lastnosti.

     

    3.4.2 Les kot higroskopen, nehomogen in anizotropen material

    Dijak:

  • razloži pojem higroskopnosti in njene posledice (nabrekanje in krčenje lesa);
  • razloži pojem anizotropije in jo opiše na primeru anizotropnega krčenja in nabrekanja lesa;
  • razloži pomen ravnovesne vlažnosti in sušenja lesa.

     

    3.4.3 Lesna tvoriva kot kompoziti, vrste lesnih kompozitov, papir: zgradba, lastnosti in raba

    Dijak:

  • opiše nekaj lesnih tvoriv, npr. vezani les, iverne in vlaknene plošče ter papir;
  • poveže zgradbo lesnih tvoriv z njihovimi lastnostmi.

     

    3.4.4 Les kot obnovljiv, ekološki material

    Dijak:

  • utemelji les kot okolju prijazen material (ogljikov cikel, učinek tople grede).

     

    3.4.5 Gozd, najpogostejše drevesne vrste, vrste gospodarjenja z gozdom, sonaravno gospodarjenje z gozdom, načelo trajnosti, ekološki in socialni pomen gozda

    Dijak:

  • razloži načelo trajnostnega večnamenskega gospodarjenja z gozdom;
  • našteje najpomembnejše lesne vrste v Sloveniji in na kratko opiše njhove lastnosti in uporabnost. 

     

    3.4.6 Raba lesa za zahtevne izdelke (violina, nosilci iz deščičnega slojnatega lesa)

    Dijak:

  • skuša razložiti nenadomestljivost lesa pri izdelavi godal in opiše lesove, iz katerih sta violina in klavir;
  • našteje nekaj primerov uporabe deščičnega slojnatega lesa (»lepljeni nosilci«).

     

    3.5 Naravni kamen, beton, veziva (4 ure)

    3.5.1 Nastanek kamnin in vrste

    * Povezava z geografijo

    Dijak:

  • razloži pogoje za nastanek posameznih kamnin in opiše pot do nastanka posameznih vrst kamnin;
  • definira pojem minerala in mineralne sestave;
  • definira magmatske kamnine in loči prodornine in globočnine ter našteje vsaj dva predstavnika iz vsake skupine;
  • definira sedimentne kamnine in loči posamezne vrste (mehanske, kemijske, biološke) ter našteje vsaj enega predstavnika iz vsake skupine;
  • definira metamorfne kamnine in razloži pojem preobrazbe (metamorfoze) ter našteje vsaj dva predstavnika metamorfnih kamnin.

     

    3.5.2  Veziva

    Dijak:

  • našteje in kratko definira posamezne vrste veziv (zračna, hidravlična, ogljikovodikova veziva);
  • razloži način vezanja zračnih veziv, našteje glavne predstavnike (zračno apno, mavec, glina) in kratko opiše lastnosti in uporabe zračnega apna;
  • razloži način vezanja hidravličnih veziv, našteje glavne predstavnike (hidravlično apno, cementi) in kratko opiše lastnosti in uporabo cementa;
  • definira pojem ogljikovodikovih veziv in našteje njihove predstavnike ter uporabo.

     

    3.5.3  Malte

    Dijak:

  • našteje vrste malt (ilovnata in apnena, cementna in mavčna, sestavljene plastične malte);
  • kratko opiše lastnosti malt in njihovo uporabnost.

     

    3.5.4 Beton

    Dijak:

  • definira pojem betona, našteje njegove sestavine in opiše njegov pomen v gradbeništvu;
  • razloži in opiše odvisnost kakovosti betona od posameznih sestavin: agregata, vode in cementa;
  • definira in zna določiti vodocementni faktor betona;
  • definira pojem granulometrijske analize;
  • definira in loči konsistence betona;
  • definira in razloži pojem marke betona;
  • našteje in kratko opiše glavne vrste betona ter njihovo uporabo (beton, armirani beton, lahki beton).

     

    3.6 Propadanje materialov in zaščita (3 ure)

    * Povezava znanja iz kemije

    3.6.1  Korozija kovin
    3.6.2  Razkroj polimerov (reakcije, oksidacija, nabrekanje)
    3.6.3  Oksidacija pri povišani temperaturi
    3.6.4  Biološki razkroj lesa (gniloba, trohnoba, napad insektov in morskih organizmov)
    3.6.5  Propadanje gradbenih materialov
    3.6.6  Postopki zaščite materialov pred propadanjem

    Dijak:

  • razume temeljne razlike propadanja organskih (npr. les) in anorganskih materialov;
  • pozna principe zaščite posameznih materialov.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Multimedijsko prikazovanje in preverjanje, ogledi in demonstracije. 

    Pri predmetu materiali je pomembna povezava z drugimi predmeti, zlasti s kemijo, fiziko in biologijo. Učitelj mora upoštevati zvezo med posameznimi poglavji različnih predmetov in tako zagotoviti sistematičnost in celostnost pouka.

     

    IV. OBVEZNI NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJE ZNANJA 

  • Pisno v vsakem ocenjevalnem obdobju in
  • ustno. s

     

    V. LITERATURA

    1. Bezjak J. 1993. Preiskava materiala. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

    2. Bezjak, J. 1997. Materiali v tehniki. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

    3. Callister, W. D. 1997. Material sciences and engineering - an introduction (4. izd.).

    4. Grum, J. in D. Ferlan 1987. Gradiva. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

    5. Guy, A. G. Essentials of materials science 1976 McGraw-Hill Book Company, New York.

    6. Gordon, J. E. 1978. Structures - or why things don’t fall down. Harmondsworth, Middlesex.

    7. Illston, J. M. (izd.) 1994. Construction materials (2. izd.). E. & F.N. SPON, London.

    8. Kolar, D. 1992. Tehnična keramika 1 in 2. MŠŠ, Ljubljana.

    9. Kosovinc, I. 1988. Metalografija, OMM, NTF, UL; 2.1.6. PIS za kovinarstvo in metalurgijo, Ljubljana.

    10. Krautov strojniški priročnik 1993. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

    11. Navodnik, J. 1998. Plastik-orodjar: priročnik. Navodnik, Velenje.

    12. Metalurški priričnik 1972. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

    13. Naravoslovje 1996. Zbirka Sopotnik. Prevod Concise Science Dictionary, Oxford University Press, Market House Books Ltd. 1991. Cankarjeva založba, Ljubljana.

    14. Spaić S. 1996. Fizikalna metalurgija I, OMM, NTF, UL, 1996, 2.1.1; 2.1.2; 2.1.3; 2.1.4; 2.1.4.1; 2.1.4.2; 2.1.7. Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo, Ljubljana.

    15. Van Vlack, L. H. 1989. Elements of materials science and engineering (6th ed.), Addison-Wesley Publishing Company, Reading.

     

    INTERNET

    http://www.engr.sjsu.edu/WofMatE/opp.htm

    http://www.engr.sjsu.edu/WofMatE/Metals&Alloys.htm

    http://www.engr.sjsu.edu/WofMatE/ceramics.htm

    http://www.engr.sjsu.edu/WofMatE/polymers.htm

    http://www.engr.sjsu.edu/WofMatE/Composites.htm

    http://www.engr.sjsu.edu/WofMatE/Semiconductors.htm

    http://www.engr.sjsu.edu/WofMatE/Biomaterials.htm

    http://www.engr.sjsu.edu/WofMatE/Structure.htm

    http://www.engr.sjsu.edu/WofMatE/FailureAnaly.htm

    http://www.engr.sjsu.edu/WofMatE/Mat’sChar.htm

    http://www.matweb.com/