Učni načrt je bil sprejet na 37. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 6. 7. 2000.
VSEBINA
1. Cilji predmeta
1.1 Splošni cilji predmeta
1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine
2. Standardi znanj
III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
V. LITERATURA
1. Literatura za dijake
2. Literatura za izvajalce
3. Viri
Predmet laboratorijske vaje omogoča pridobivanje znanj in spretnosti, potrebnih za reševanje problemov v tehniki in tehnologiji. Dijaki se sami prepričajo o lastnostih materialov, s katerimi bodo delali, in spoznajo stroje ter naprave, na katerih bodo potekale vaje.
Predmet dijake spodbuja in motivira za tehnično razmišljanje in tehniko. Razvija sposobnosti in spretnosti, ki so pomembne za delo.
Laboratorijski pouk združuje spoznanja iz različnih predmetov in povezuje teoretično znanje z delom v laboratoriju.
Predmet podaja znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu in pripravlja dijake na znanstvene metode in način dela.
Dijaki:
Pregled vsebin predmeta
3. letnik (70 ur)
1. Mehanska obdelava lesa (40 ur)
Odrezovanje lesa. Rezalno orodje.
Zgradba in osnove delovanja NC strojev.
Ročno programiranje numerično krmiljenih strojev.
Izdelava enostavnih izdelkov na CNC stroju.
2. Fizikalne lastnosti lesa (10 ur)
Določitev gostote lesa, voda v lesu, določitev vlažnosti lesa, krčenje
lesa, meritev skrčkov in nabrekov.
3. Lepljenje lesa in tvoriv (10 ur)
Površina lepljenja, merjenje deleža suhe snovi, Ph-vrednosti in viskoznosti
lepila.
Lepljenje lesa in tvoriv.
Merjenje vezilne trdnosti lepilnega spoja.
4. Oplemenitenje in zaščita lesa (10 ur)
Laki, določevanje deleža suhe in hlapne komponente.
Merjenje viskoznosti laka, debeline filma, trdote, oprijemnosti in kemijske
odpornosti laka.
4. letnik (70 ur)
1. Vaje iz konstrukcij izdelkov (35 ur)
Vaje iz opisne geometrije.
Vaje ročnega tehničnega risanja.
Vaje iz konstrukcij izdelkov.
2. Računalniško tehnično risanje (35 ur)
Programi za računalniško grafiko.
Osnovni elementi za risanje, risalne ravnine, risanje enostavne risbe.
Popravljanje elementov risbe. Kotiranje in šrafiranje.
Izris in tisk risbe.
Programiranje NC stroja z uporabo računalnika.
3. letnik (70 ur)
1. Mehanska obdelava lesa (40 ur)
|
CILJI Dijak |
VSEBINE - STANDARD ZNANJA |
POJMI |
DID. PRIPOROČILA – POVEZAVE |
|
Prepozna rezalno orodje. Izmeri parametre orodja. Spozna način brušenja. |
Odrezovanje lesa. Rezalno orodje. |
Merjenje. |
|
|
Pozna zgradbo CNC stroja in razloži delovanje. Spozna načela ročnega (absolutno in inkrementalno) in strojnega progamiranja. |
Zgradba in osnova delovanja CNC strojev. Ročno in strojno programiranje. |
Numerično krmiljenje. |
|
|
Navede zgradbo stavka. Pozna pomen posameznih programskih funkcij. |
Zgradba programskega stavka in osnovne funkcije. |
|
|
|
Izdela (napiše) program (absolutno in inkrementalno) za predvidene izdelke. |
Programiranje konture (geometrije) različnih izdelkov. |
Geometrijski podatki. |
Skupinska in individualna izdelava programa. |
|
Pripravi stroj za delo po predpisih o varnem delu in z nastavitvijo varovalnih naprav. |
Varnost pri delu, zavarovanje stroja. |
|
Neposredni učiteljev nadzor dijaka pri delu. |
|
Ročno vodi stroj. Vnese izdelan program s tipkovnico v stroj. Testira program in nariše konturo izdelka. |
Delo na stroju. Preverjanje pravilnosti programa – geometrije. |
|
Navajanje na uporabo navodil za vodenje stroja in za varno delo. |
|
Določi tehnološke podatke za izdelavo. Pozna pritrditve obdelovanca. |
Tehnološki podatki in pritrditev obdelovanca. |
Tehnološki podatki. |
|
|
Izdela (napiše) celoten program za določene izdelke. Izdela enostaven izdelek na CNC stroju. |
Programiranje za izdelavo izdelka. Delo z več orodji. |
|
Zaželeno, da dijak predlaga določen izdelek za obdelavo. Varnost pri delu. |
|
Morebitni popravki programa. Kontrolira in meri dimenzije izdelka. |
Ustreznost izvedbenega programa. Kakovost izdelka. |
Kakovost izdelka. |
Predog dijaka za morebitno boljšo rešitev pri izdelavi. |
2. Fizikalne lastnosti lesa (10 ur)
|
CILJI Dijak |
VSEBINE - STANDARD ZNANJA |
POJMI |
DID. PRIPOROČILA – POVEZAVE |
|
Določitev gostote v svežem in sušilnično suhem stanju na vzorcih velikosti 2 cm (rad.) x 2cm (tang.) x 3 cm (long.). Volumen izmeri stereometrično z mikrometrskim vijakom ali kljunastim merilom, maso na precizni tehtnici. Sušenje izvesti v ventiliranem laboratorijskem sušilniku. |
Določanje gostote materialov. |
Gostota. |
Povezava: materiali, fizika. |
|
Določitev vlažnosti svežega lesa gravimetrično (po definiciji) in vlažnosti lesa pod točko nasičenja celičnih sten električno z upornostnim merilnikom. Hkrati opisati zvezo med električno upornostjo in vlažnostjo lesa. |
Določanje vlažnosti lesa. |
Vlažnost lesa. |
Povezava: materiali. Opozorilo na higroskopnost lesa. |
|
Meritev totalnega skrčka lesa v tangencialni in radialni smeri in krčitvene anizotropije na vzorcih velikosti 3-5 cm (rad.) x 3-5 cm (tang.) x 1, 5 cm (long.). Meritev totalnega nabreka v tangencialni in radialni smeri na enako velikih vzorcih. |
Merjenje krčenja in nabrekanja lesa. |
Anizotropnost. |
Povezava: materiali. |
3. Lepljenje lesa in tvoriv (10 ur)
|
CILJI Dijak |
VSEBINE - STANDARD ZNANJA |
POJMI |
DID. PRIPOROČILA – POVEZAVE |
|
Kontrolira površino lepljenca. Oceni zahteve za lepilno površino. |
Površina lepljenca. |
Lepljenec. |
Povezava: materiali, lesarstvo. |
|
Izmeri vsebnost suhe snovi v lepilu. |
Delež suhe snovi. |
Suha snov v lepilu. |
Kontrola suhe snovi v vzorcu v primerjavi z deklaracijo. |
|
Določi Ph vrednost lepila z indikatorskim papirjem in Ph - metrom. |
Ph vrednost. |
Kislo, bazično in nevtralno območje. |
|
|
Izmeri viskoznost lepila s Fordovo čašo in Höpplerjevim viskozimetrom. |
Viskoznost lepila. Iztočni čas. |
Viskoznost. |
|
|
Izmeri nanos lepila s tehtanjem vzorca pred nanosom in po nanosu lepila. |
Nanos lepila. |
Nanos. |
Uporaba različnih načinov nanašanja lepila. |
|
Določi vmesni čas. Primerjava resničnega vmesnega časa s predvidenim časom. |
Vmesni čas. |
|
|
|
Izdela vezano ali mizarsko ploščo in pri tem upošteva pogoje pri stiskanju. |
Stiskanje lepljencev. |
Tlak, temperatura in čas stiskanja. |
Opozorilo za varno delo pri stiskalnici. |
|
Ugotovi vezilno trdnost lepilnega spoja. |
Natezna in upogibna trdnost lepilnega spoja. |
|
Ugotavljanje trdnosti lepilnega spoja na trgalnem stroju. |
4. Oplemenitenje in zaščita lesa (10 ur)
|
Pripravi in ugotovi: čistost, gladkost, ravnost in ustrezno poroznost površine. |
Priprava in kontrola površine lesa za površinsko obdelavo. |
|
Povezava: materiali, lesarstvo.
|
|
Določi delež suhe snovi in hlapnih snovi v laku. |
Delež suhe in hlapne komponente. |
|
|
|
Izmeri viskoznost laku. |
Viskoznost laka. |
Viskoznost. |
|
|
Določi stopnjo utrjevanja. |
Utrjevanje filma. |
|
|
|
Izmeri debelino tekočega filma. Izmeri debelino utrjenega filma. |
Debelina filma. |
Suh in moker film. |
|
|
Določi trdoto utrjenim lakom. |
Trdota laka. |
Trdota in krhkost filma. |
Poglobitev snovi s primerom iz prakse. |
|
Določi oprijemnost laka. |
Oprijemnost laka. |
Adhezija. |
|
|
Ugotovi odpornost proti kemikalijam. |
Kemijska odpornost laka. |
|
|
4. letnik (70 ur)
1. Vaje iz konstrukcij izdelkov (35 ur)
|
CILJI Dijak |
VSEBINE - STANDARD ZNANJA |
POJMI |
DID. PRIPOROČILA - POVEZAVE |
|
Izdela oziroma nariše osnovne opisnogeometrične konstrukcije.
|
Vaje iz opisne geometrije. Točka, daljica in premica v prvem kvadrantu. |
Kvadranti, točka, daljica, premica, naklonski kot premice. |
Poglavje je temeljno za nadaljnje razumevanje. |
|
Nariše like in predmete v prvem kvadrantu koordinatnega sestava. |
Liki in predmeti v prvem kvadrantu. |
Lege likov. |
|
|
Nariše ravnino, prebod premice in presek telesa z ravnino. |
Ravnine, prebodi ravnin, preseki z ravnino, predori teles. |
Ravnine. |
|
|
Piše s tehnično pisavo in uporablja pri risanju programa ustrezne vrste črt. |
Vaje iz ročnega tehničnega risanja. Risalna sredstva. Vrste črt v risbah in tehnična pisava. |
|
|
|
Nariše lesne konstrukcijske elemente in sklope. |
Tehnične risbe konstrukcijskih elementov in sklopov. |
Ortogonalna projekcija. |
Individualna izdelava risbe. |
|
Skicira elemente in sklope. |
Skiciranje elementov in sklopov. |
Skica. |
Vaja obsega skiciranje vezi. |
|
Nariše enostavnejši pohištveni izdelek. Popravi elemente risbe. |
Risba pohištvenega izdelka. |
|
Individualna izdelava risbe. |
|
Pozna načine in vrste kotiranja v AutoCAD-u. |
Kotiranje risbe na ravnini za kotiranje. |
Dimenzije. |
|
2. Računalniško tehnično risanje (35 ur)
|
CILJI Dijak |
VSEBINE - STANDARD ZNANJA |
POJMI |
DID. PRIPOROČILA - POVEZAVE |
|
Spozna vrste sodobnih programov za računalniško grafiko; njihove lastnosti in uporabnost. |
Vaje iz računalniškega tehničnega risanja. Vrste računalniških grafičnih programov |
Računalniški grafični program/paket. |
Navajanje na spremljanje novosti. |
|
Zna pravilno namestiti programski paket AutoCAD. |
Namestitev programa AutoCAD. |
Strojna in programska oprema. |
Opozorilo na pomembnost pravilne namestitve programa. |
|
Pozna osnovne nastavitve programa in načine ter pravilen vnos ukazov. |
Osnovne nastavitve programov. Vnos ukazov. |
|
|
|
Določi risalne ravnine (osnova, kotiranje, črtovje...). |
Določanje risalnih ravnin. |
|
Izkoriščanje vseh prednosti programa. |
|
Riše enostavno risbo z osnovnimi elementi. Naris ali stranski ris izdelka. Uporabi različne načine izvajanja ukazov. |
Risanje osnovnih elementov risbe (daljica, tipi črt, barva črt, prostoročno risanje, krog, lok, elipsa, črtovje, zapolnjeni liki). |
Geometrijski podatki. |
Zaželeno, da dijak sam predlaga risbo. |
|
Pozna pravilni način shranjevanja risb. |
Shranjevanje risbe. |
Spominska enota, direktorij. |
Opozorilo na sistematičnost in urejenost. |
|
Popravi elemente risbe. |
Popravljanje risbe. |
|
|
|
Pozna načine in vrste kotiranja v AutoCAD-u. |
Kotiranje risbe na ravnini za kotiranje. |
Dimenzije. |
|
|
Šrafira prereze lesa in druge materiale. |
Šrafiranje. |
|
|
|
Izpiše tekst v risbo. Izriše ali tiska risbo. |
Pisanje besedila, izris risbe. |
Tehniška pisava, merilo risbe. |
|
|
Spozna programiranje z uporabo računalnika (grafično programiranje). |
Programiranje z uporabo računalnika. |
|
|
Ob koncu šolanja dijaki znajo:
Laboratorijske vaje se navezujejo na izbirni maturitetni predmet materiali in izbirni strokovni predmet lesarstvo.
Dijaki preverijo svoje teoretično znanje v obliki praktičnega dela. Samostojno morajo izdelati programe, opraviti poskuse ipd. Izvedba - delo na stroju ali laboratorijski opremi - se organizira tudi v skupinah zaradi privajanja na skupinsko delo.
Dijaki o opravljenih vajah napišejo poročilo na predvidenih obrazcih. Vsaj nekaj vaj obdelajo s pomočjo osebnega računalnika z ustreznim programom.
Učitelj mora poskrbeti za ustrezno varstvo pri delu. Upoštevati mora veljavne predpise o varnem delu in Zakon o varstvu pri delu.
Dijak mora spoznati osnovne varovalne ukrepe pri delu na strojih, zavarovanje pred gibajočimi se deli in možnimi poškodbami, zavarovanje pred vdihavanjem prahu in zavarovanje pred hrupom.
Pri izvajanju vaj sodeluje poleg učitelja laborant.
Pri laboratorijskih vajah preverjamo in ocenjujemo znanje ustno, ocenjujemo pa tudi delo in izdelke (praktično delo, sodelovanje in poročila dijakov o izdelanih vajah).
Znanje je treba preverjati in ocenjevati sproti. S pomočjo preverjanja dijaki spoznajo, kaj so se naučili in kje je njihovo znanje še pomanjkljivo. Učitelj pa preveri, ali dovolj znajo, da lahko praktično izvedejo nalogo pri vajah, in kako mora ukrepati, če znanje ni zadovoljivo (dadatna navodila, pisni primeri ipd.).
Pri ocenjevanju upoštevamo doseganje ciljev v katalogu znanj. Doseganje ciljev višjih taksonomskih nivojev bolje ovrednotimo.
1. LITERATURA za dijake:
ČRETNIK, B.: AutoCAD - delovni zvezek, 1993.
2. LITERATURA za izvajalce:
SKUPINA AVTORJEV: Lepljenje lesa, Vaje, Planprint, d.o.o., Ljubljana 1994.
JANEŽIČ, A; VUČKO, I.: Programiranje računsko krmiljenih obdelovalnih strojev, Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana 1994.
MIHEVC, S.: Kontrolne metode lepljenja in površinska obdelava lesa, Biotehniška fakulteta - Oddelek za lesarstvo, Ljubljana 1987.
KOTNIK, D.: Površinska obdelava v izdelavi pohištva, Lesarska založba, Ljubljana 1990.
ŠPILER, J.: AutoCAD, Ljubljana 1993.
ROZMAN, V.: Konstrukcije 1, 2, 3, 4, Lesarska založba, Ljubljana 1993 – 1998.
3. VIRI
GORIŠEK, Ž.: Sušenje lesa, Lesarska založba, Ljubljana 1992.
RESNIK, J.: Lepila in lepljenje lesa, Biotehniška fakulteta - Oddelek za lesarstvo, Ljubljana 1997.
GROŠELJ, A. et. al.: Tehnologija lesa 2, Lesarska založba, Ljubljana 1999.
KOVAČIČ, B., ČERMAK, M.: Tehnologija lesa 3, Lesarska založba, Ljubljana 1999.